478 LESNIKE Tone Kuntner Tone Kuntner se je rodil 1943 na Tratah v Slovenskih goricah. Diplomiral je na Akademiji za igravstvo v Ljubljani in je član Mestnega gledališča ljubljanskega. 1966 je izšla pri Mladinski knjigi njegova prva pesniška zbirka, Vsakdanji kruh, zdaj pa je tik pred izidom pri isti založbi druga Kuntnerjeva pesniška zbirka, ki je logično nadaljevanje prve. Kuntner hodi v sodobni slovenski poeziji povsem svojo pot, v izrazu se ogreva za skrajno preprostost in nazornost, ki spominjata na ljudsko pesništvo, v vsebinskem pogledu pa oživlja — v tem smislu edini v vsej Lesnike 479 povojni slovenski poeziji — kmečko problematiko: v središču njegovega doživljanja je brezimni kmečki človek, in sicer enako tisti, ki na zemlji še vztraja, se sam in osamljen na njej stara in čaka smrti, kot tisti, ki je to zemljo zapustil, ne da bi jo še danes mogel do kraja pozabiti. JAZ NISEM Jaz nisem jablana, ki je zrasla na vrtu, jablana žlahtne sorte, in jaz ne rojevam iskane plemenite sorte plodov. Jaz sem jablana, ki je zrasla na trdi pozabljeni zemlji in moji plodovi so lesnike. PISMO IZ DOMOVINE TUDI JAZ 1 Srečen človek, ki te je srce gnalo v široki svet. Hudič je, hudič v teh ilovih grabah. Naju pobira, zemlja umira, domovi razpadajo. Tudi jaz se ne bom ubijal na gruntu, saj mi ni na kožo prirasel grunt, za boga svetega. Ne bom ne oral ne sejal, ne popravljal hiše, ne prekrival strehe na hlevu, Tone Kuntner 480 ne skrbel za živino, ne razvozil gnoja, ne čistil studenca, ne kosil ne spravljal košnje, ne gojil trte, ne polnil kašče, ne delal pijače v jeseni, zakaj tudi jaz bom odšel iz teh žalostnih krajev. NIC NISMO SENTIMENTALNI Nič nismo sentimentalni do svoje domovine, nič nismo sentimentalni do svoje zemlje, mi kmetje štajerski. Če pač ne nese, ne nese. Kar obdelujemo tuje njive, je naše življenje lepše in bolj pravično. Zato se zahvalimo naši oblasti, ker nam je dala zgraditi most čez Muro. NI MI VSEENO Ni mi vseeno, če kmet obupuje ob bogatih letinah, ni mi vseeno, če delavci ne vedo za svoje pravice, ni mi vseeno, če toliko in toliko naših ljudi odhaja v tujino s trebuhom za kruhom, ni mi vseeno, prekleto. Vseeno mi je, če se gospod predsednik razpočijo od debelosti. Lesnike 481 2 KO SE JE PORAJALO JUTRO Ko se je porajalo jutro, in je bila čista rosa na travi, je bila najina ljubezen kakor čista rosa na travi. Ko je dan dozorel in je bilo sonce visoko na nebu, je bila najina ljubezen kakor sonce visoko na nebu. Ko se je bližal večer in se je dan počasi izgubljal, je bila najina ljubezen kakor dan, ki se počasi izgublja. TVOJA IN MOJA PESEM I Nazadnje sem videla žalost v tvojih očeh. Nisem ti rekla tolažilne besede, nisem ti želela lahko noč. Ne morem, ne morem zaspati. GORELA JE HIŠA Gorela je hiša, včeraj med pustnim norenjem, gorela je visoko v nebo. II Nazadnje sem videl žalost v tvojih očeh. Nisem ti rekel tolažilne besede, nisem ti želel lahko noč. Ne morem, ne morem zaspati. 50 Sodobnost Tone Kuntner 482 To gori najino veselje, sva rekla, to je ogenj najinih src. In res. Bila je najina hiša. HLADNO JE NOCOJ Hladno je nocoj v najini sobi. Kakor da ne bi bilo ognja v najinih očeh, kakor da najine roke ne bi poznale nežnosti, kakor da najina usta ne bi znala spregovoriti besed, ki prihajajo od srca, kakor da ne bi premogla ljubezni, ki sva si jo obljubila. Hladno je nocoj v najini sobi. Ledene rože se rišejo po šipah. VPRAŠAM TE Vprašam te, če imaš na jeziku kako lepo besedo. Ne odgovoriš. Vprašam te, če je v tvojih očeh kak prijazen pogled. Ne odgovoriš. Kapitulacija v Kiotu 483 Vprašam te, če je še ljubezen v tvojem srcu. Ne odgovoriš. Tvoj molk se plazi po hiši kakor strupena kača. Tvoj molk bo moja smrt. Takrat boš odgovorila. 58»