Št. 7 Ravne na Koroškem, 15. aprila 1978 Izdaja delavski svet Železarne Ravne Ureja uredniški odbor: Janko Dežman, Vida Gregor, Avgust Knez, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Helena Nerat, Rudolf Rajzer, Ivan Vušnlk, Milan Zafošnik Glavni In odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 86 031, Int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) In mnenju sekretariata za informacije SRS Št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka večala. Delovni ljudje vse bolj spoznavajo in priznavajo pomen vloge ZK, zato se tudi včlanjajo vanjo bolj kot kdaj prej. V Sloveniji je v ZK skoraj dve tretjini mladih, tu pa je treba upoštevati, da še nimajo prave teoretične podlage, zato jim je treba omogočiti idejnopolitično izobraževanje. V pokongresno obdobje torej stopamo z zavestjo, da je naše delo kot delo vseh delovnih ljudi in ZK dobro, kar nam dokazujejo rezultati v vsakdanji praksi, da pa so pred nami tudi velike naloge, ki jih bomo morali reševati po svojih najboljših močeh. Z. S. 18. aprila referendum Za samoupravno preobrazbo interne banke Slovenskih železarn I fted dvema mesecema smo v ženami sprejeli novi samoupravni ®p°razum o združitvi v SOZD Sionske železarne. Ob razpravah o • % % d IZ VSEBINE Rezultati dela delavcev OZD Železarne Ravne v l. 1977 Poglobljeno k reševanju odprtih vprašanj Pelo DS SZ v preteklih štirih letih Poslovanje SZ v letu 1977 Nuš intervju: Po novem bolje Mnenja delavcev: Družbena samozaščita v železarni Ravne Predstavljamo našega inova-torja Za, drugačno pojmovanje vlo-Se DPO Medsebojna delovna razmerja Stanovanjska politika — neiz-arpen vir polemiziranja Pb 100-letnici rojstva Zofke Kvedrove Rekreacija in šport Pranje: Misterij žene tem aktu so vsi delavci prejeli tudi že predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v interno banko Slovenskih železarn. Prvotna namera je bila, da bi oba akta skupaj obravnavali in sprejemali, saj se vsebinsko v marsičem dopolnjujeta oziroma sestavljata celoto, ki odraža samoupravno preobrazbo odnosov v okviru sozda. Interna banka Slovenskih železarn sicer ni nov institut. Njeno rojstno leto je 1972, ko smo pričeli z združevanjem sredstev za financiranje tekočega poslovanja in kasneje tudi v druge namene. Interna banka je dosegla v tem času precejšen renome In, kot že rečeno, gre pri novem samoupravnem sporazumu v bistvu za samoupravno preobrazbo, za uskladitev odnosov dohodkovne verige med delovnimi organizacijami sozda, kot so bili ti odnosi sicer dogovorjeni s sporazumom o združitvi. Z novim sporazumom, s prenovljeno ustanovitvijo interne banke, bomo v Slovenskih železarnah organizirali notranji enotni finančni sistem, katerega temeljne enote so temeljne organizacije združenega dela. (Nadaljevanje na 2. strani) Delo in dom KORAK NAPREJ Priprave na kongres so pokazale, kaj vse je pri nas še 1ferešenega in kje bo treba naj-°tj zagristi. Socialistični samoupravni sistem naše družbe dovoljuje izredno široko demo-Kfacijo, ko gre za reševanje Problemov, ki zadevajo bodisi samoupravno ali politično živ-latije. Vendarle pa vse še le ni tako utečeno, da ne bi kdaj pri-st° do konfliktnih situacij. Od-Pfavili jih bomo, ko bo samo-*lPravljanje celoviteje zaživelo, ko bo s svojim bistvom prodrlo ^ zavest slehernega posamezni- kn 7 v u> ko bo dovolj močno, da z^uši pojave tehnokratizma, trok racije, anarholiberalizma m. Gte za tri bistvena področja p naši praksi: za krepitev ma- terialnega položaja delavcev, za uresničevanje dohodkovnih odnosov in svobodno menjavo dela. Sistemsko smo vsa ta področja lepo opredelili z zakoni, vendar je to dosti premalo. Nikoli ne moremo zadosti poudariti, da je samo delavec tisti, ki mora odločati o najpomembnejših vprašanjih družbenega življenja, da nihče v njegovem imenu nima pravice odločati. Spraviti to v življenje ni preprosta naloga, je pa nujna, ker prinaša napredek v izgradnji samoupravnega socializma. Pokongresna aktivnost bo torej usmerjena v uresničevanje zakonsko že urejenih zadev. Pred nedavnim je predsednik CK ZKS France Popit dejal, da je delavec gospodar, ki mora misliti na vse. Misel ni tako nova, je pa nadvse pomembna, če si predstavljamo njeno dosledno uresničitev. Lahko jo vzamemo tudi za moto pokongresne aktivnosti. Izobraževanje in vsestransko usposabljanje je temeljnega pomena za samoupravljanje, zato bo po kongresu treba tudi temu posvetiti zadostno pozornost. Ob 7. kongresu je imela ZK okoli 60.000 članov, zdaj jih ima nad 100.000. Podatek pove, da sta se vpliv in ugled ZK po- (Nadaljevanje s 1. strani) Ker tozdi sicer sami operativno ne izvajajo v celoti svoje finančne funkcije, bodo zato v okviru delovnih organizacij ustanovljene tudi posebne finančne službe ali pa interne banke delovnih organizacij. Vse skupaj spada v okvir akoije celovitega sistema bančništva, ki je osnova operativnega urejanja finančnih zadev z upoštevanjem dohodkovnih odnosov na vseh relacijah združenega dela. Torej bodo tudi te finančne službe oziroma interne banke pomemben dejavnik, kljub temu pa interna banka Slovenskih železarn še v bodoče obdrži pomembno vlogo. Kljub vsemu bo interna banka Slovenskih železarn za vse tozde in delovne organizacije še v bodoče veliko pomenila. S skupnim izvaja-janjem finančne funkoije v okviru interne banke si bomo lahko v večji meri izboljšali možnosti financiranja tako tekočega poslovanja kot razvoja. Interna banka mora postati učinkovit instrument, s katerim si bodo njene članice zagotovile večjo finančno varnost. Eno najpomembnejših področij delovanja interne banke bo prav gotovo združevanje sredstev. Pri združevanju ima interna banka že večletne izkušnje, ki jih ne gre zanemariti in pomenijo solidno osnovo za njeno nadaljnje tovrstno delovanje. Glede na namen porabe sredstev delimo združevanje običajno v dve vrsti, in sicer združevanje sredstev za investicijske naložbe ter združevanje sredstev za financiranje tekočega poslovanja. Obe vrsti sta v vsebinskem pogledu ločeno opredeljeni. V sporazumu je predvideno, da se organizacija poslovanja interne banke podredi posebnostim enega in drugega združevanja sredstev. V tem smislu sporazum govori o investicijskem ter o kratkoročnem poslovanju. V okviru investicijskega poslovanja se združujejo sredstva za naložbe v nove investicije in v trajna obratna sredstva, v okviru kratkoročnega poslovanja pa sredstva za financiranje tekočega poslovanja in zagotavljanje likvidnosti. Z združevanjem sredstev za investicijske naložbe smo v pomembnejši meri pričeli v okviru sozda že leta 1973. Takrat smo prvič solidarno združevali sredstva za pokrivanje primanjkljaja investicijskih sredstev železarni Štore. V naslednjih letih so bila združena sredstva usmerjena v naložbe v Verigo Lesce, Plamen Kropa in Metalurški inštitut Ljubljana. Vsega skupaj je bilo v interni banki do začetka lanskega leta združenih za investicije in druge dolgoročne naložbe 156,4 milijone din sredstev. Veliko večji obseg združevanja sredstev pa je bil dogovorjen s samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnega načrta Slovenskih železarn za obdobje 1976—1980. S tem sporazumom je bilo dogovorjeno, da bodo vsi tozdi sodelovali pri pomembnejših investicijskih naložbah v Slovenskih železarnah, najmanj z zneskom, ki predstavlja 10 odstotkov predračunske vrednosti investicije. Vsaka temeljna organizacija pa naj bi združenim sredstvom prispevala delež, ki je sorazmeren z njeno normalno akumulacijo, kakor je bilo to samoupravno opredeljeno. Združevanje sredstev mora potekati v skladu z načeli zakona o združenem delu, kar pomeni, da sodelujejo delavci, ki sredstva združujejo, pri delitvi rezultatov in pri riziku, do katerega prihaja v poslovanju z združenimi sredstvi. V skladu s srednjeročnim planom so bile v letu 1977 sprejete pomembne investicijske odločitve iz združenih sredstev Interne banke Slovenskih železarn. Predračunska vrednost investicijskih naložb skupno znaša 2,728.612.00 din. Več kot polovica združenih sredstev je odobrenih železarni Ravne, kjer so trenutno največja investicijska vlaganja. Omenimo naj pomembne projekte, kot modernizacija kovačnice, modernizacija jeklarne, livarna za posebno litino In ob tem še večje število manjših projektov, kar vse skupaj pomeni čez 100 milijard Sdin. To z drugimi besedami pomeni, da sta združevanje in uporaba sredstev na širšem nivoju nujno potrebna, saj si sicer razvoja in modernizacije posamezna temeljna organizacija ali' delovna organizacija ne bi mogla privoščiti. Omenili smo še, da je pomembno področje delovanja tudi združevanje sredstev za financiranje tekočega poslovanja, kjer je eden glavnih namenov kratkoročno kreditiranje delovnih organizacij v okviru Slovenskih železarn, kadar gre za pokrivanje primanjkljaja obratnih sredstev ali za ohranitev likvidnosti, kar je bilo v preteklih letih večkrat prisotno. Naslednje pomembno področje, kjer so angažirana sredstva, ki jih združujemo v okviru kratkoročnega poslovanja interne banke, je tudi financiranje nabave osnovnih surovin, predvsem starega železa in feroiegur, rude, reprodukcijskega materiala in podobnega. Poslovni rezultati za leto 1977 so prvič prikazani po TOZD, ki so bile registrirane v letu 1977. Zato tudi ni mogoče izdelati primerjave rezultatov s preteklimi obdobji za posamezne TOZD, pa tudi za DO kot celoto je primerjava s preteklimi obdobji zelo težavna, ker je bila v preteklosti druga metodologija in način ugotavljanja ter razporejanja celotnega prihodka in dohodka. Naslednja značilnost srednjeročnega obdobja od 1976. do 1980. leta so sprejeti samoupravni sporazumi, ki v znatnih zneskih obremenjujejo dohodek in čisti dohodek temeljnih organizacij. Ker je temeljna organizacija samostojni samoupravni in ekonomski subjekt v smislu ugotavljanja poslovnih rezultatov, je zbir rezultatov temeljnih organizacij v bistvu nepravilna informacija o uspešnem ali neuspešnem poslovanju. V takem zbiru se skriva cela vrsta slabosti v posameznih TOZD, ki se skrivajo za dobrimi poslovnimi rezultati drugih temeljnih organizacij. Nasprotno pa v takem zbiru niso vidni uspešni rezultati tistih temeljnih organizacij, ki so z večjim prizadevanjem dosegle nadpo-prečne rezultate. Ne bi napačno sklepali, če bi trdili, da je precej tega prisotnega tudi v zbiru rezultatov DO Železarne. Kljub tem pomanjkljivostim pa le ne moremo mimo rezultatov, ki jih je dosegla DO kot celota. S samoupravnimi sporazumi imamo zapisano neomejeno solidarno odgovornost, ki se še posebej odraža na področju formiranja sredstev skup- V prihodnje se bo pestrost poslov, ki jih bo interna banka izvajala v okviru kratkoročnega kreditiranja, še obogatila. Eden od poslov je na primer kreditiranje prodaje stiskalnic proizvodnje železarne Ravne Industriji motornih vozil Novo mesto, kjer bodo seveda angažirana še druga sredstva. Pomembno torišče dela je tudi združevanje sredstev rezerv, ki jih morajo po posebnih predpisih oblikovati vsi tozdi, in nekatera druga vprašanja. Kot že rečeno, smo že v preteklosti vsa ta iin podobna vprašanja reševali prek obstoječe interne banke in gre tudi v bistvu za samoupravno preobrazbo. Doslej je bilo upravljanje interne banke zaupano delavskemu svetu Slovenskih železarn in njegovim izvršilnim organom, v bodoče bo interno banko upravljal poseben organ, zbor interne banke, ki bo imel dva izvršilna organa, in sicer poslovni odbor ter kreditni odbor. Pri interni banki bo oblikovan tudi odbor samoupravne delavske kontrole. Vsaka delovna organizacija bo v zboru interne banke predstavljena z dvema delegatoma ter z enim delegatom v odboru delavske kontrole, članice pa bodo ustrezno zastopane tudi v izvršilnih organih. Ta sistem upravljanja mora zagotoviti celovitost kontrole nad poslovanjem banke, zlasti da se bo upravljanje z združenimi sredstvi še izboljšalo. To je eden bistvenih pogojev, da bo v prihodnje poslovanje interne banke še bolj uspešno kot do sedaj. deja ne porabe za zadovoljevanje skupnih potreb vseh delavcev delovne skupnosti Železarne Ravne. Predlogi sklepov za samoupravne organe o združevanju sredstev za skupno zadovoljevanje potreb in skupno pokrivanje sprejetih obveznosti izhajajo prav iz tega, da bomo lahko v bodoče le z močno integracijsko tvorbo uspešno reševali skupne probleme in skupno napredovali ter rastli. Brez močnega združevanja sredstev na področju krepitve materialnih osnov kot tudi na področju zadovoljevanja skupnih potreb ne bomo uspeli slediti potrebam, ki jih vsi delavci Železarne in občani želimo zadovoljevati. Poglejmo, kakšne možnosti delavoi DO imamo s skupaj doseženimi poslovnimi rezultati v letu 1977. Temeljne organizacije so vse skupaj presegle planirane količinske kazalce. Tako je bila planirana blagovna proizvodnja presežena za 4,1 % odprema v tonah za 2,5 %, realizacija za 1,8%. Tudi izvozne zadolžitve so vrednostno dosežene s 96,8 %, količinsko pa s 84,9 %, kar kaže na uspešno vključevanje železarne na svetovnih trgih. Ugodno razmerje med vrednostjo in količino izvoza kaže na to, da je kvaliteta ravenskega jekla kljub hudim konkurenčnim pogojem našla kupce na zahtevnih svetovnih trgih tudi za izdelke višje stopnje predelave. Tudi produktivnost je zabeležena z indeksom 102,0 % na podlagi realizacije in 104,1 % na podlagi blagovne proizvodnje, pri stopnji zaposle- nosti z indeksom 99,8 % proti pla* nu. Pri obravnavi finančnih rezulta-tov ustvarjenega celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka ja treba upoštevati, da je poleg dejansko ustvarjenih delovnih rezultatov bilo poračunanih v dohodek tudi 31 mio dinarjev razlik iz prevrednotenj zalog polizdelkov in izdelkov 1.1. 1977. Ta znesek je rezultat inflacije in nima nobene zveze z delovnimi uspehi v letu 1977, vendar ga je treba po predpisih peljati skozi celotno delitev dohodka, namesto da bi ga neposredno uporabili za krepitev materialne osnove dela. Tudi tu izvedbeni predpisi niso skladni z določili zakona o združenem delu, ki pravi, da delavci TOZD namenjajo tisti del dohodka, ki ni rezultat njihovega dela, neposredno za krepitev materialne osnove. Pri upoštevanju navedenega so temeljne organizacije dosegle planske zadolžitve celotnega prihodka in dohodka. Le čisti dohodek je 4 % nižji od planiranega zaradi dodatnih obremenitev dohodka v leto 1977 (pokrivanje dodatnih stroškov železnic in drugi sporazumi, ki so začeli veljati sredi leta 1977.) V uradnih tabelaričnih pregledih »Poslovni rezultat za leto 1977» so po posameznih TOZD specificiran' najpomembnejši podatki, ki dajejo dobro sliko o obremenitvi gospodarstva. Za delovno organizacijo J8 bil celotni prihodek dosežen 8 101,56% proti planu, dohodek 100,21 % in čisti dohodek s 96,08 "/«■ Pri tem so bila oorabljena sredstvo prekoračena za 1,83%. Najpomembnejša ugotovitev pri analizi poslovnih rezultatov za leto 1977 je, da j8 večina temeljnih organizacij obračunala pospešeno amortizacijo jn pospešen stanovanjski prispevek’ Tako je bila obračunana pospešeno amortizaoija v višini 69,9 mio din i" pospešen stanovanjski prispevek^ v višini 14,3 mio din. S tem si je železarna kot celota in prav tako temeljne organizacije zagotovila hitrejšo gospodarsko rast in hitrejš0 rast družbenega standarda, kot I8 minimalno predpisano v naši družbi. Posebno pomembna je ta ugotovitev, tudi zato, ker je železarna 'j fazi močnih investicijskih vlaganj' ki so grajena s precejšnjo lastn° udeležbo, predvsem pa bodo velik8 obremenitve z odplačilom anuite' iz teh investicij. Z združevanjem sredstev v IB SZ so si posamezn8 TOZD zagotovile tudi močnejša obratna sredstva, kar ie prav tako pomembna krepitev materialne osnove dela. , Na področju stanovanjske izgradnje 10% stanovanjski prispevek n8 zagotavlja več tistega trenda pridp" bivanja stanovanjskega fonda, ki i8 bil začrtan v preteklosti (100 sta; novanj), temveč s temi sredstp' lahko pridobivamo okoli 50 novi8 družbenih stanovanj in odplačam0 obveznosti iz najetih kreditov. Ena od pomembnih ugotovitev j8 tudii ta, da smo skoraj v celoti P°’ krili obveznosti za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih območij v federaciji v višini 20,7 m'P din ter sredstva rezerv v viši8 14.3 mio din. Z združevanjem sredstev je predlagan tudi način pokrl! vanja obveznosti za šolo v višip 12.3 mio din, ki je brez združevanj8 sredstev ni mogoče pokriti. Moč" solidarnostno združevanje sredste je predlagano za zagotovitev krit)8 potreb skupne porabe. Po sedam1" zbranih potrebah bi morali zagotoj viti ca. 40,0 mio din sredstev, da 0 zagotovili potrebe, ki izhajajo iz s"1 Reznltati dela delavcev OZD železarne Ravne v lelu 1977 dikalne liste. V tem znesku so zelo ^>cno zastopane potrebe za kritje troskov prehrane med delom in _e9resi za letni dopust, ki skupaj nasajo okoli 29 mio din. Ostale po-rebe se nanašajo na individualno stanovanjsko gradnjo, toplovod, pri-pevek za delo družbenopolitičnih tganizacij in samoupravnih orga-■J0v. jubileje, odpravnine, dotacije društvom itd. Najboljša varianta, ki je bila mo-90ca, predvideva le 26,9 mio din redstev, namenjenih za skupno po-at)0; Nastaja torej deficit, kar po-da ne bo mogoče pokriti vseh Potreb iz čistega dohodka leta 1977, ernveč bo treba nekatere potrebe 'iz tekočega dohodka, kat poceni dodatno obremenitev za leto 978. Predvsem sta pri tem mišljena regres za letni dopust in sred-tva za prehrano med delom, ki jih Potreba delno kriti iz tekočega do-°dka. Poleg tega bo treba iskati acine lastne udeležbe za finansirali6 r®^reacijsko turističnih objektov o Počitniških kapacitet, za katere je 'Ja izdelana konstrukcija finansirala z močno udeležbo sredstev sKUpne porabe. Finansiranja razvoja kmetijstva in krajevnih skupnosti po sprejetih samoupravnih sporazumih ni bilo mogoče v celoti uresničiti. Akontacije kmetijstvu, ki smo jih plačevali v letu 1977, presegajo obračunske zneske, ker smo lahko obračunali le 253 tisoč dim. Prav tako so prispevek za krajevne skupnosti lahko obračunale le nekatere temeljne organizacije v višini 643 tisoč din. Na področju pokrivanja obveznosti po samoupravnih sporazumih za razvoj železniških zmogljivosti, razvoj magistralnih in regionalnih cest, luških zmogljivosti, izgradnje energetskih objektov ter PTT storitev so temeljne organizacije obračunale 15,04 mio din prispevkov, kar predstavlja le dobrih 34 % celotne samoupravne obveznosti. Vse temeljne organizacije skupaj niso pokrile 47,8 mio din samoupravno dogovorjenih prispevkov. Ob tem so tudi izločile le del sredstev za potrebe skupne porabe delavcev v DO. Poglejmo sedaj še nekaj pomembnejših poslovnih rezultatov DO Železarne Ravne: Delo pri stiskalnicah Delitev celotnega prihodka celotni prihodek CELOTNI prihodek Ibrez interne realizacije) P°RABLJENA SREDSTVA aj Materialni stroški > Amortizacija predpisana dohodek L Obveznosti iz dohodka ,°stale obveznosti iz dohodka J amortizacija nad predpisano c) obresti ClsTl DOHODEK jO OD + prejemki J stanovanjski prispevek PRISPEVKI ZA OBČINSKI PROGRAM Rezerve Sjalo 'zguba Znesek Delež % 5.223,091.218,85 2.309,413.744,48 100 1.440,150.411,05 62,36 1.294,983.249,69 89,92 145,200.934,94 10,08 869,177.205,05 37,64 282,898.527,48 32,55 212,998.518,77 68,59 69,900.008,71 22,51 27,640.237,26 3,00 560,117.572,29 64,45 428,154.397,78 76,44 29,242.963,15 5,22 13,172.588,49 2,35 14,295.871,73 2,55 48,312.271,67 8,63 26,939.479,47 1,449.131,98 4,81 Pojasnilo: Srpo'0tni prihodek in porabljena r ' Jjstva sta zmanjšana za interno Racijo med TOZD. se- Posameznih TOZD so bili do-tap65' Z6'° raz!'|iorii poslovni rezul-s 'Nekatere temeljne organizacije (j .Posegle tolikšni dohodek in čisti Ve"°dek, da so po pokritju vseh ob-Sr5j0sti solidarnostno združevale dt-f va za skupno porabo delavcev Uvr *• T0ZD' Med te T0ZD so se lilm 'e: kovačnica, vzmetarna, ka-n.J.Ca' rezalno orodje in industrijski ko2'' Za nekatere od teh TOZD lah-Sr ,ar9umentirano trdimo, da so v c , a solidarnostnega pokrivanja stal d a" delno sredstva, ki so na-lon 1 na raaun predvrednotenja za-Žen ^in po zakonu o zdru-I nem delu ne pripadajo v celoti deserti TOZD, ker niso rezultat nji-gle®9a dela. Ostale TOZD niso mo-9a jIZ, doseženega dohodka in čiste-Jjohodka pokriti vseh obveznosti. beh Zbori delavcev in delavski sveti TOZD so razpravljali o delitvi dohodka za leto 1977. Z upošteva- Doseženi rezultati po TOZD: njem cele vrste okoliščin, med katerimi je zelo pomembno dejstvo, da so osebni dohodki v železarni zaostajali za porastom OD v občini in republiki, da je bil porast življenjskih stroškov hitrejši od porasta OD, so delavci spremenili predlog delitve čistega dohodka, tako da se del čistega dohodka nameni za dodatno izplačilo osebnih dohodkov v višini neto 2.000 din na zaposlenega odvisno od časa zaposlitve v železarni v letu 1977. Razprave in odločanje delavcev na zborih in delavskih svetih v temeljnih organizacijah združenega dela o delitvi dohodka in čistega dohodka .so privedle do spremembe izdelanega predloga, ki je upošteval izplačano višino osebnih dohodkov v letu 1977 in samoupravno sprejete obveznosti. Odločitev delavcev, da je treba povečati izplačilo osebnih dohodkov v letu 1977 za 2.000,00 din neto na zaposlenega, je vplivala na spremembo delitve dohodka in čistega dohodka. V posameznih temeljnih organizacijah je imela ta odločitev zelo različne vplive na delitev čistega dohodka po posameznih namenih, odvisno od višine čistega dohodka. Tistim temeljnim organizacijam, ki so ustvarile toliko čistega dohodka, da so lahko krile tudi dodatno izplačilo osebnih dohodkov in vse obveznosti, se je za znesek izplačanih osebnih dohodkov zmanjšal znesek nerazporejenega čistega dohodka. Med nje spadajo: TOZD kovačnica, kalilnica, industrijski noži, vzmetarna in rezalno orodje. Nekatere temeljne organizacije so zaradi izplačila osebnih dohodkov morale zmanjšati pospešeno amortizacijo in stanovanjski prispevek ali celo izkazati izgubo. Med te spadajo TOZD: energija, elektrotehnične storitve in priprava proizvodnje, medtem ko sta TOZD raziskave in razvoj in strojno gradbeno vzdrževanje celo izkazali izgubo v skupnem znesku 1,5 mio dinarjev. Ostale temeljne organizacije so izplačilo osebnih dohodkov krile iz zmanjšanih prispevkov za skupno porabo, lastne in skupne rezerve, prispevkov za šolo na Javorniku, krajevno skupnost, kmetijstvo, IB, _ —™ pokriti ybveznosti, ki so prikazane v ta- g0J’ so samo tiste, ki jih je bilo mo-bodk °bračunati glede na višino do-sam medtem ko so obveznosti po Nil MPravr,ih sporazumih in zako-Vati .bi jih bilo treba obračuna-prj ’ višje in znašajo 47,8 mio din. ti izdatkih je treba tudi upošteva-bg aa je v dveh TOZD nastala izgu-2ano v'š'!ni 1,5 mio din, ki ni prika-(Glej tabelo desno!) Cel. doh. Porab. sred. Dohodek Obv. iz doh. Čist. doh. OD Ostalo Jeklarna 1,366.779 1,285.973 80.806 41.331 39.475 31.765 7.710 Jeklolivama 381.889 302.734 79.155 24.550 54.605 41.053 13.552 Valjarna 1,202.298 1,098.369 103.929 61.345 42.584 37.433 5.151 Kovačnica 518.078 424.021 94.057 33.154 60.903 23.414 37.489 Jeklovlek 131.873 113.764 18.109 9.557 8.552 6.903 1.649 Kalilnica 21.341 10.980 10.361 3.131 7.230 4.688 2.542 Stroji in deli 439.774 367.101 72.673 26.796 45.877 37.958 7.919 Industrijski noži 109.752 73.926 35.826 14.742 21.084 10.741 10.343 Pnevmatski stroji 84.336 62.743 21.593 6.548 15.045 12.080 2.965 Vzmetarna 96.118 67.604 28.514 9.890 18.624 7.600 11.024 Rezalno orodje 92.822 53.550 39.272 12.868 26.404 18.631 7.773 Energija 215.330 194.681 20.649 11.532 9.117 8.502 615 Elektrotehnične storitve 130.779 105.267 25.512 7.306 18.206 16.977 1.229 SGV 109.430 59.422 50.008 9.126 40.882 39.601 1.366 Transport 30.432 12.255 18.177 5.605 12.572 10.243 2.329 Raziskave in razvoj 38.983 23.135 15.848 2.691 13.157 14.035 486 Priprava proizvodnje 56.388 15.752 40.632 7.952 32.680 30.489 2.191 Komerciala 76.944 39.227 37.717 10.595 27.122 21.011 6.111 Kontrola kakovosti 39.648 12.312 27.336 7.420 19.916 17.102 2.814 Družbeni standard 7.636 3.191 4.445 1.606 2.839 1.377 1.462 Delovna skupnost za finance 17.109 1.580 15.529 900 14.629 12.807 1.822 Delovna skupnost za gospod. 16.932 9.415 7.517 599 6.918 6.081 837 Delovna skupnost za kadrovske splošne zadeve 38.421 16.907 21.514 1.264 20.250 17.661 2.589 DO 5,223.092 4,353.913 869.179 310.508 558.671 428.152 131.968 zmanjšanih prispevkov za nerazvite in infrastrurkturo (ceste, železnice, loke, elektro, PTT). V celoti za DO se je izplačilo osebnih dohodkov krilo iz naslednjih virov: 1. povečanje izgube 482.249,24 2. zmanjšanje sklada skupne porabe 5,109.726,35 3. zmanjšanje pospeš. amortizacije in stanovanjskega prispevka 4,714.792,85 4. zmanjšanje rezerv 1,917.259,52 5. zmanjšanje prispevka drugim in ostalo 3,523.834,44 Skupaj 15,747.862,40 din Kritje dodatnega izlačila osebnih dohodkov (kot je iz tabele vidno) je močno poseglo v sredstva temeljnih organizacij združenega dela, ki jih bodo morale temeljne organizacije nadoknaditi v letu 1978 ati v naslednjih letih. Ta trditev je vezana na nekatere že znane predpise, delno pa tudi na dejstvo, da nismo v celoti pokrili nekaterih potreb iz skupne porabe (topli obrok), mimo katerega ne bomo mogli. Probleme zadovoljevanja skupnih potreb vseh delavcev delovne skupnosti železarne je mogoče rešiti le z močnim združevanjem vseh sredstev skupne porabe posameznih TOZD in združevanjem nerazporejenega dela čistega dohodka posameznih temeljnih organizacij. Predvsem gre za zagotovitev potrebnih sredstev za izgradnjo osnovne šole na Javorniku in za zagotovitev sredstev skupne porabe po sindikalni listi (regrese, topli obrok, odpravnine in jubilanti). Da bi zagotovili najnujnejše potrebe, je bil posredovan v razpravo predlog o združevanju 12,3 mio din sredstev za izgradnjo šole na Javorniku in združevanje 26,9 mio din sredstev skupne porabe za ostale potrebe, ki bi jih bilo mogoče v celoti zadovoljiti z okoli 40 mio din. Komisija za razdelitev sredstev skupne porabe, ki so jo imenovali DS, je obravnavala zahteve in strokovne predloge razdelitve sredstev skupne porabe. Predvsem je nastajalo vprašanje zagotavljanja sredstev za topli obrok. Zaradi sprememb v delitvi dohodka in čistega dohodka je namreč v predhodnem obdobju dveh let mogoče topli obrok pokrivati tudi iz tekočega čistega dohodka. Po tem obdobju pa je treba zagotoviti regresiranje sredstev za naprej, kar bi pomenilo, da bi morali v enem letu (1979) izločiti dvakratni znesek za topli obrok, okoli 40 mio din. Zaradi navedene dileme je bila problematika obravnavana na poslovodnem svetu, ki je sklenil, da je treba v razpravo posredovati predlog, da se iz sredstev skupne porabe namenijo maksimalno možna sredstva, ki so potrebna za pokrivanje stroškov toplega obroka. Pokrivanje toplega obroka v enem letu v dvakratnem znesku bi pomenilo prevelik rizik in negotovost, da bi temeljne organizacije uspele ustvariti potrebna sredstva. Poleg tega obstaja za finansiranje drugih potreb več možnosti, medtem ko za pokrivanje toplega obroka samo ena, t. j. sklad skupne porabe. Poslovodni svet je obravnaval tudi ostale zahteve in predloge, ki so posredovani v nadaljevanju. Glede na razpoložljiva sredstva ne bo mogoče zadovoljiti vseh potreb, ali pa ne v višini, ki je zahtevana. Predno preidemo h predlogu o delitvi sklada skupne porabe je treba rešiti naslednje pomembne predloge, ki bi jih lahko finansirali iz sredstev skupne porabe, če bi bilo dovolj sredstev. Ker pa sredstev skupne porabe ni dovolj, predlagamo naslednjo rešitev: 1. Sredstva za individualno stanovanjsko izgradnjo in individualno organizirano stanovanjsko izgradnjo se v najnujnejši višini izdvojijo iz sredstev stanovanjskega prispevka. Višino teh sredstev določi DS delovne organizacije na predlog odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve. 2. Lastna udeležba za finansiranje projekta Ivarčko jezero se zagotovi iz poslovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela, če bo mogoče pridobiti bančna sredstva. Zahtevek je bil že posredovan na Temeljno koroško banko Slovenj Gradec. 3. Delavski svet DO je sprejel tudi osnutek izgradnje počitniškega doma v Portorožu, za kar je bila izdelana finančna konstrukoija in zahtevek za pridobitev bančnih sredstev posredovan Temeljni koroški banki. V predlogu razdelitve sredstev skupne porabe ni mogoče zagotoviti potrebne lastne udeležbe. Poleg tega pa Interesi občine Piran niso usklajeni z našimi in dokler se ti interesi ne uskladijo, ni mogoče pristopiti k izvedbi začrtanega razvoja počitniške rekreacije v Portorožu. Gre namreč za to, da želi občina Piran zemljišče, ki ga naj bi pridobila Železarna Ravne, uporabiti v druge namene. 4. Popravilo starega samskega doma na Čečovju in manjše popravilo počitniškega doma v Portorožu je nemogoče kriti iz drugih sredstev, kot so sredstva za tekoče vzdrževanje in sredstva za investicijsko vzdrževanje. Zato pri tako -majhnih sredstvih skupne porabe za te namene rti mogoče kriti takih stroškov iz sredstev skupne porabe. Poleg tega pa so to poslovna sredstva, za katera imamo pravico obračunavati investicijsko vzdrževanje. Z upoštevanjem navedenih rešitev se predlaga, da po razpravi v družbenopolitičnih organizacijah in zborih DS TOZD sprejmejo naslednji predlog delitve sredstev skupne porabe: Združena sredstva skupne porabe TOZD Predlog razdelitve: 26,939.479,47 din Potrebe: Predlog: 1. Odpravnine 546.048,00 546.048,00 2. Jubilanti 1,142.694,00 1,142.694,00 3. Regresi za letni dopust in oskrbni dan 12,004.007,00 12,004.007,00 4. Topli obrok 16,371.115,00 9,776.930,47 5. Dotacije sindikatu in ZK 1,100.000,00 800.000,00 6. Dotacija ZSMS — Železarne 217.000,00 100.000,00 7. Združevanje sredstev za SZ 319.800,00 319.800,00 8. Potrebe samoupr. org. in dotac.* društ. 1,515.000,00 1,000.000,00 9. Slikarska kolonija 228.000,00 50.000,00 10. Priključki za toplovod, ogrevanja 1,200.000,00 1,200.000,00 V točki 1, 2, 3 in 4 tekstualnega dela tega predloga so že pojasnjene nekatere zadeve, ki jih je mogoče sofinansiratli mimo sklada skupne porabe. Zato v tej obrazložitvi teh predlogov ne bomo ponovno obravnavali. Zadovoljevanje potreb v tč. 1, 2 3 predloga je realizirano v celoti in v zneskih, ki so izračunani na podlagi sindikalne liste. V znesku regresov za letni dopust je zajet tudi znesek za brezplačno letovanje delavcev. Višlina zneska za topli obrok je določena s sindikalno listo, vendar potrebe ni bilo mogoče pokriti zaradi premajhnih sredstev skupne porabe. Manjkajoča sredstva v višini 6,594.184,53 din bo treba v letu 1978 kriti iz tekočega čistega dohodka in obenem rezervirati sredstva za leto 1979, kar predstavlja veliko obremenitev temeljnih organizacij. Realizacija programa dela sindikata in ZK predvideva sredstva železarne v višini 1.100 mio din. Vendar je s predstavniki sindikata bil dosežen sporazum, da bi bilo mogoče realizirati program brez večjih izpadov, čeprav bodo morale nekatere manjše dejavnosti izostati. Tudi ZSMS železarne bo morala prilagoditi program dejavnosti razpoložljivim sredstvom, ki so prikazana v predlogu, ali poiskati še druge manjše vire in racionalne rešitve, da bi realizirali osnovni program. Združevanje sredstev za potrebe SOZD SŽ bi moralo biti urejeno s posebnim samoupravnim spo- razumom, ki bo posredovan v razpravo še v marcu. Obstoječe potrebe bi morali rešiti s sklepanjem ob razdelitvi sklada skupne porabe. Železarnam SŽ je bil posredovan zahtevek, da združimo 991.200,00 din sredstev skupne porabe. Od tega odpade na Železarno Ravne 319.800,00 din. Združevanje je namenjeno za nakup enega kadrovskega stanovanja za potrebe SOZD in sredstva za družbenopolitično, kulturno in rekreacijsko dejavnost na nivoju SOZD. Od tega zneska odpade za stanovanjsko izgradnjo 135.500 din, za družbenopolitično, kulturno in rekreacijsko dejavnost pa 184.300 din. Sredstva za potrebe samouprav; nih organov so predvidena v višini 1.000.000.00 din. Skupni odbor za kadrovsko splošne zadeve se pooblašča, da sprejme program razdelitve sredstev po namenu in izvrši razdelitev. Za informacijo posredujemo po-trebe, ki jih je iz tega zneska treba pokriti: — za delo samoupravnih organov, — za socialne pomoči sodelavcem ŽR ali svojcem, — za dotacije društvom in organizacijam ter kulturne akcije, — za srečanje ZB SOZD, — za sodelavce v JLA, — za obdaritev otrok za novo leto. Potrebe za izvedbo slikarske kolonije so bile posredovane v višini 228.000.00 din. Ta postavka je posebej prikazana, ker so v lanskem letu obstajale take potrebe. Predlog je, da se za te namene izdvojijo sredstva v višini 50.000,00 din. Obrazložitev za ta predlog je v tem, da slikarska kolonija pomeni reklamiranje Železarne Ravne in je zato možno del sredstev kriti iz sredstev reklame. Del stroškov za izvedbo slikarske kolonije pa ima dejansko značaj sredstev skupne porabe, ki ne bi smela presegati zneska 50.000.00 din. Ne glede na tak predlog finansiranja slikarske kolonij0 pa pristojna služba lahko da obračun stroškov za izvedbo slikarske kolonije. Toplovodno ogrevanje Raven s0 bo nadaljevalo tudi v letu 1978. Pl00 samoupravne komunalne interesa0 skupnosti predvideva ureditev toplovodnega ogrevanja v starem delu Raven (okolica Suhe in Stare ulice) kjer stanuje 40 članov našega kolektiva. Za finansiranje teh priključkov je glede na sedanjo prakso I0 pogodbo o sofinansiranju železarn0 dolžna prispevati 1,2 mio din sredstev, kar je tudi predvideno v predlogu. Izpad teh sredstev bi pomenil' da ne bi bilo mogoče nadaljevati 1 izvajanjem toplovodnega ogrevanj0 Raven v načrtovanem obsegu, kar b1 predstavljalo izredno škodo. Ostale manjše vloge so zajete v postavki potreb samoupravnih ciganov ,in so vloge odstopljene odboru za kadrovsko splošne zadevi S predlagano delitvijo sredste^ skupne porabe bi zadovoljili najnujnejše potrebe, ki jih delavci skupno imamo v letu 1978. Edo Javornik, dipl. oec' Zrcalo Poglobljeno k reševanju odprtih vprašanj . 23. marca je bila na Ravnah 3. se-s 'n?*načrti predvidevali. Take in tle obne ugotovitve nas seveda PagKorejo zavesti v pesimizem, Pred Pa nam j3'1'10 pomenijo delnVSem sPodbudo za še večje Spr yne napore, saj je to edina Šim Jemljiva P°L ki pelje k bolj-Pa t p0s'0vnim dosežkom, s tem k0rnudi k višjim osebnim dohod- b^getek iz gradiva za sejo katero) pač telesno težka ali celo strokovno prezahtevna. O tem, pred leti oblikovanem stališču bomo seveda morali krepko razmisliti. V tako razmišljanje nas že silijo splošne poklicne odločitve mladine po končani osnovni šoli ter zlasti razmere v občini; v strukturi prebivalcev že skoraj za 1 ®/o prevladujejo ženske. Nočno delo žensk je v industriji, rudarstvu in prometu z zakonom prepovedano, izjeme dovoli za vsako leto posebej republiški sekretar za delo, vendar le z naslednjimi pogoji: — da je delovna organizacija izdelala srednjeročni program zmanjšanja oziroma ukinitve nočnega dela žensk; — da je zagotovljen prevoz na delo, prehrana in drugo; —• da so delavke vsaka tri leta zdravniško pregledane; — da jim zaradi dela v posebnih razmerah povečamo letni dopust za dva delovna dneva. V železarni smo izdelali srednjeročni program ukrepov v zvezi z nočnim delom žensk ter do letos zmanjšali število od 49 na 36. Nočnega dela v službi za kemijske raziskave, v postaji prve pomoči ter v čajni kuhinji, kjer dela 26 žensk, tudi v prihodnje ne bomo mogli ukiniti. Za letos nam je nočno delo žensk odobreno le do 30. junija. Varstvo materinstva zajema čas nosečnosti in določen čas po porodu. V času nosečnosti je ženska zavarovana pred nočnim delom, delom prek polnega delovnega časa ter pred težjim telesnim delom oziroma delom, ki bi škodljivo vplivalo na njeno in otrokovo zdravje oziroma razvoj otroka. Med nosečnostjo in po porodu ima delavka pravico do nepretrganega porodniškega dopusta 105 dni. Po preteku omenjenega časa ima delavka pravico do porodniškega dopusta še 141 dni ali delati 21 ur na teden do 12. meseca otrokove starosti. Kako bo delavka po preteklih 105 dneh nepretrganega porodniškega dopusta nadaljevala z njegovo izrabo (141 dni skupaj ali po 4 ure do 12 meseca otrokove starosti), se pismeno sporazumeta delavka in odgovorni vodja — ravnatelj. Z izvidom zdravstvene službe lahko delavka nastopi porodniški dopust 45 dni pred porodom, mora pa ga nastopiti 28 dni pred datumom predvidenega poroda. Ko otrok dopolni 12 mesecev starosti, ima delavka pravico delati 4 ure na dan, tudi dokler ni otrok star 3 leta, če mu je glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega. Pravice, katere smo doslej razčlenili, ima lahko oče otroka, če se tako sporazumeta z materjo-delavko ali če mati umre oziroma če otroka zapusti. Novo je sedaj v zakonu določilo, da oče lahko uveljavlja omenjeno pravico le, če je mati otroka delavka, ne pa tudi v drugih primerih. V železarni smo že imeli zahtevek očeta, ki je uveljavljal to pravico, vendar mati ni bila delavka. Delavci v združenem delu imamo pravico in dolžnosti zagotoviti varstvo delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb. Kot vemo, je invalidna oseba delavec, kateremu je zmanjšana zdravstvena ali delovna možnost za opravljanje svojega dela. V primeru, da invalid svojega dela tudi ob morebitni omejitvi (dvigovanje bremen npr.) ne more opravljati, ima pravico do drugega dela, ki ustreza njegovi ugotovljeni zdravstveni in delovni zmožnosti. Tu je mišljena tudi njegova dotedanja strokovna usposobljenost oziroma strokovna usposobljenost, ki jo pridobi z rehabilitacijo, prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo po nastopu invalidnosti. V vsakem primeru, ko invalidska komisija ugotovi invalidovo zdravstveno zmožnost za svoje ali drugo delo, se smatra, da mora to delo opravljati v polnem obsegu in z normalnim delovnim učinkom. Zato ni res, da sme invalid tudi na drugem delu odklanjati določena dela, če mu osebno iz takega ali drugačnega razloga niso všeč. Kadar se invalidovo zdravstveno stanje poslabša, ima pravico prek obratnega zdravnika zahtevati ponovno ocenitev zdravstvene zmožnosti za delo, ki ga opravlja. Brez te poti je vsako osebno odklanjanje del iz zadolžitve na delovnem mestu neizpolnjevanje delovnih obveznosti ter zato kršitev teh obveznosti. V železarni imamo, računano na skupno število delavcev, več kot 10"/i> invalidov. Kaj storiti, da se invaliditeta zmanjša oziroma kako odpreti več produktivnih delovnih mest za delo invalidov, je ta trenutek eno od ključnih vprašanj železarne. Ne moremo sicer reči, da doslej ni bilo veliko storjeno za zaposlovanje invalidov, vendar za obseg in tendence rasti na tem področju vsekakor premalo. Ali drugače povedano: invaliditeta je prerasla dosedanji način in metodo reševanja te tako pereče problematike. Izhodov je več, naj nekatere naštejemo: — adaptacija delovnih naprav in delovnega okolja delavcu, da ne bo razlogov za nastajanje invalidnosti oziroma da bo delavec — invalid tudi naprej lahko opravljal svoje delo, — načrtovanje take proizvodnje, ki ne bo terjala težkega telesnega dela in ne bo povzročitelj slabih ekoloških pogojev. Pri tem mislim na tehnološke izboljšave, predvsem pa na predelavo in obdelavo doma proizvodnega jekla. Zanemariti tudi ne gre opravljanja določenih storitvenih del, ki jih izvajajo druge OZD. — Delavcem, ki so postali invalidi, nuditi več strokovne pomoči pri uveljavljanju pravic ter pri reševanju osebnih problemov — ustvariti občutek varnosti in osebnega zadovoljstva; — v večji meri prenesti skrb za reševanje invalidske problematike na poslovodne, samoupravne in družbenopolitične strukture TOZD in DS. Prihodnjič bomo pisali o nekaterih osnovnih obveznostih delavcev ter o njegovi odgovornosti za neizpolnjevanje, posebno v zvezi z disciplinsko odgovornostjo. Milan Zafošnik MISLI So ljudje, ki lovijo ribe, in takšni, ki samo kalijo vodo. Ena cola številčnice na sončni uri je boljša kot dvajset col žada. Pozdrav od daleč je boljši kot prepir od blizu. Prve kopnice NAŠ INTERVJU: Po novem bolje Spremembe organiziranosti v ZK Ivanka Prislan je zaposlena v centru za samoupravljanje in informiranje. Je član komiteja konference ZKS ŽR in član komisije za organiziranost in razvoj pri občinskih konferenci ZKS Ravne na Koroškem. V zvezi z razpravami o spremembah in dopolnitvah statuta ZKS v okviru predkongresne aktivnosti in v zvezi z ugibanji, kaj bodo te spremembe prinesle zlasti glede organiziranja in novih metod dela v ZK, smo ji zastavili naslednja vprašanja: Kakšen je po vašem mnenju namen odprave vseh vmesnih oblik organiziranja ZK in vzpostavitve direktne relacije med osnovno organizacijo in občinsko konferenco oziroma občinskim komitejem? »Menim, da je osnovni namen težišče dejavnosti prenesti v osnovne organizacije in tako razširiti področje njihovega delovanja. S tem bi se močneje izpostavila odgovornost slehernega člana ZKS. Nova oblika bo omogočala, da bo vsak posameznik lahko in moral vplivati na odločitve in se vključevati v razreševanje posameznih aktualnih odprtih vprašanj v svoji delovni sredini. Le tako se bo razvijala in hkrati tudi zaostrovala politična odgovornost posameznika in osnovne organizacije kot celote, obenem pa eliminiralo forumsko delo, ki je bilo marsikje še prisotno.« »Po novem torej odpade tovarniška konferenca in komite konference ter njihovi organi. Ali lahko navedete nekaj argumentov za in proti obstoju tovrstnih oblik povezovanja?« »Pred približno dvema letoma smo v železarni skladno z načrtovano samoupravno organiziranostjo spremenili tudi organizacijo ZK. Vsaka temeljna organizacija oziroma delovna skupnost ima svojo osnovno organizacijo. V teh pogojih je bilo nujno potrebno formirati tudi skupne organe. Ne toliko zaradi skupnega odločanja, kot pa zaradi usklajevanja interesov delavcev tozd. Interesi posameznih temeljnih organizacij so delno tudi različni, v okviru delovne organizacije pa jih je pogosto potrebno usklajevati. Lahko trdim, da si tovarniški komite nikakor ni lastil nobene dominantne vloge, temveč je bil bolj usklajevalec in pobudnik širše akcije prek članstva v osnovnih organizacijah in vez z občinskim komitejem. V danih situacijah, ko ni bilo časa za širše akcije, pa je tovarniški komite vendarle zavzemal sklepe in stališča o posameznih vprašanjih, namesto da bi bolj aktivirali osnovne organizacije. Pri komiteju delujejo tudi nekatere komisije. Zlasti kadrovska komisija je v preteklem obdobju opravila pomembno delo pri kadrovanju delavcev na nekatera vodilna delovna mesta. Te metode dela so sicer v skladu z obstoječim statutom, res pa je, da moramo stremeti za podružbljanjem kadrovske politike. V tej smeri je akcija med članstvom v osnovnih organizacijah tudi že tekla, vendar samo takrat, ko je šlo za kadrovanje znotraj tozda oziroma delovne organizacije. Povsem drugače pa je bilo v primerih kadrovanja za občinske in druge forume, ko so bili tudi komunisti o posameznih predlaganih kandidatih seznanjeni šele iz dnevnega časopisja. Kljub vsemu pa kritično ugotavljam, da je bila vez med tovarniškim komitejem in članstvom v osnovnih organizacijah slaba, saj v komiteju niti niso bili predstavniki vseh osnovnih organizacij. Če so že agrumenti, ki opravičujejo delovanje komiteja v sedanji obliki, pa dosedanje metode dn samo delovanje konference ZK 2R ni prineslo praktično nobenih rezultatov. Konferenca se je doslej sestala samo štirikrat, od tega sta bili dve konferenci volilni, kar že samo po sebi nekaj pove. Dosedanje konference so bile bolj zbir referatov kot polemično soočanje mnenj delegatov osnovnih organizacij. Pozdravljam idejo o problemskih konferencah, ki bi se jih udeleževali sproti izvoljeni nestalni delegati osnovnih organizacij. Seveda bi morale biti te konference dobro pripravljene, brez obveznih sklepov in stališč, zgolj s priporočili, ki pa bi jih članstvo v osnovnih organizacijah pri svojem delu sigurno upoštevalo.« »Rekli smo že, da kljub raznolikosti obstajajo identični interesi delavcev v tozdih in delovnih skupnostih v okviru delovne organizacije. Zaradi tega bo prav gotovo prihajalo tudi po reorganizaciji do situacij, ko se bodo morali komunisti vseh osnovnih organizacij zavzemati za enotno politiko in enoten način reševanja nekaterih pomembnih vprašanj. Zaradi tega in zaradi vzpostavljanja vezi s komitejem občinske konference in morda še zaradi česa bo koordinacija in povezovanje osnovnih organizacij vsekakor potrebna. Kako si to zamišljate?« »To vprašanje je resnično aktualno. Občinsbka konferenca je sicer sprejela sklep, da do sprejetja statutarnega sklepa, kar naj bi bilo predvidoma poleti, tega vprašanja ne načenjamo. Mislim pa, da moramo kljub temu o tem intenzivno razmišljati, da bi poiskali najbolj optimalne rešitve. Menim, da bi vsekakor morali formirati koordinacijsko-posveto-valno telo, ki bi ga sestavljali člani občinskega komiteja iz železarne in sekretarji osnovnih organizacij. Sigurno pa bo potreben tudi posameznik — koordinator, ki bo predstavljal živo vez. Verjetno bi to lahko bil eden izmed članov občinskega komiteja. Občinski komite, ki je sestavljen skladno s sedanjo organiziranostjo, pa bo v bodoče glede na omenjeno vprašljiv. Morda ga bo potrebno razširiti. Tudi člani občinske konference bodo morali biti v stalni tesni povezavi s svojo osnovno Ivanka Prislan organizacijo. Bistveno pa se bo morala tudi spremeniti vloga profesionalnih delavcev družbenopolitičnih organizacij. Menim, da bodo nove oblike organiziranja in nove metode dela prinesle neke pozitivne rezultate. Pomembno je, da ta rešitev ni dana za vedno in za vsako prilož- nost, temveč da se nove rešitve potrjujejo ali dopolnjujejo s skup' nimi izkušnjami. Organiziranost ZK se nenehno usklajuje z razvo-jem socialističnega samoupravlja' nja v vsaki temeljni organizacij* združenega dela in družbi nas' ploh.« dej a IZ GRADIVA ZA XI. KONGRES ZK Zveza komunistov Jugoslavije se zavzema za takšno socialno politiko, ki bo v skladu s temeljnimi cilji našega materialnega in družbenega razvoja in ki bo dosledno izražala značaj socialističnih samoupravnih produkcijskih odnosov predvsem v tem, da bosta imela delavski razred in samoupravno združeno delo v naslednjem obdobju odločilno vlogo pri graditvi in uresničevanju te politike. V skladu s tem se zveza komunistov zavzema predvsem: da bodo delo, ustvarjalnost in rezultati dela temeljna merila za družbeno vrednotenje ter izhodišče in podlaga za določevanje materialnega in socialnega položaja, stabilnosti in varnosti človeka, za nenehno izboljšanje življenjskih in delovnih razmer delavskega razreda. Zveza komunistov se zavzema za nadaljnji napredek družbenega standarda, predvsem prehrane, rekreacije, počitka, izobraževanja, kulture itn., ki naj kar največ prispevajo h krepitvi psihofizičnih in drugih sposobnosti in razvoju popolne človekove osebnosti, usposobljene in pripravljene za učinkovito delo in ustvarjalno sodelovanje v družbenih zadevah. Zveza komunistov se bo zavzemala za posebno in vsestransko družbeno skrb za otroke brez starševske skrbi, za otroke, ki so prizadeti v telesnem in duševnem razvoju, vzgojno zanemarjeni in podobno. Nujna je nadaljnja preobrazba otroškega dodatka, predvsem za zadovoljevanje potreb otroka v družini in za razvijanje neposrednih oblik družbene skrbi za otroke. Nujno je v vsaki organizaciji združenega dela določiti način, kako bodo delavci, po delih delovnega procesa, organizirano sodelovali pri obravnavanju pomembnejših vprašanj, o katerih odloča delavski svet. Delegatske skupščine morajo biti usposobljene in konkretno usmerjene ne samo v usklajevanje interesov in oblikovanje stališč in sklepov, marveč tudi za udeležbo pri uresničevanju sprejete politike. To nalogo morajo opravljati z neposredno politično kontrolo med delom izvršnih in upravnih organov. Pri tem morajo zaostrovati osebno in družbeno odgovornost vseh nosilcev javnih funkcij. Gregor Klančnik ZADNJE DESETLETJE SLOVENSKEGA ŽELEZARSTVA Železarstvo je najstarejša industrijska pro-vodna dejavnost na Slovenskem. Ze pred-ovanski narodi so v teh krajih spoznali Porabnost železa in jekla, slovenska peč v Jopi Pa je priča, da so naši predniki že v - .atla.istem stoletju talili rudo in pridobivali •eiezo. To je dokaz bogate železarske traja r' Izdel°valci železa in jekla so se ro-V gors^ih globačah, uporabljali so žel ener^io, lesno oglje in revne domače lezove rude. Tudi vse naše železarne Jese-_ c®’ Ravne in Store imajo tako ter plodno ® eklost, saj so se v teh tovarnah že v de-tna^a^s^em stoletju izdelovala poleg navadnih di orodna in druga žlahtna jekla. V času med prvo in drugo svetovno vojno slovenske železarne bile pomemben jugo-jz^dPski izdelovalec in dobavitelj jeklenih Pelkov. Razen razvoja Železarne Jesenice do v *'em ^asu slovensko železarstvo ni v S l okrepilo, ob osvoboditvi leta 1945 pa je , dddar tvorilo pomemben temelj obnove, dustrializacije in razvoja jugoslovanske kc^6 mvetalurgije. Leta 1946, to je prvo leto, ho S° ^e^ezarne Jesenice, Ravne in Store že jt^Pidlno obratovale, je bilo izdelanega 000 ton surovega jekla. Od obnove drugih v lastni razvoj bjG° leta 1950, ko so slovenske železarne dale j {^u dve tretjini jugoslovanske proizvodnje Za x razv°3 usmerjala Generalna direkcija črno metalurgijo. Ze takrat je bila pred-v st dana razvoju železarn v središču države, slovenskih železarnah pa je bila prednost sl Ri ie ldia 1910 dala 37.500 ton Pa °V(°®a idkla, železarni Jesenice in Ravne t>iwi v Perspektivnem planu predvideno izvodnjo prekoračili. y Celotna jugoslovanska proizvodnja jekla je Ste m ■*et'U znašala le 2,221.000 ton. Brez upo-iekTan?a blagovne menjave je zato uvoz ih ^ izdelkov leta 1970 znašal milijon ton Se v tem in še večjem obsegu nadaljeval a naslednja leta. Osveščanje v recesiji slov* ^voma> da so nenačrtni izgradnji jugo-c}e anske črne metalurgije v zadnjih dveh poleg subjektivnih botrovale tudi ^Yne slabosti. Med te spadajo tudi po-kiru 80 optimistično v kratkem času s ikoKi P°scS°m želeli sanirati ekonomske VitiD^me in z liberaliziranim uvozom ozdra-Pa i mažo proizvajalce jekla. Ta terapija n6jle dosegla nasproten učinek. Ob poveča-Žaig Uvozu jekla so domače železarne še zni-Po v okoriščanj e proizvodnih zmogljivosti in padale v rdeče številke ali poslovne Zarn *mune m®0 bile tudi slovenske železov 80 ze ietR 1967 vse tri imele po-d0b.ne izgube in s tem zašle v najtežje ob- vSenv poslovanj a po osvoboditvi domovine z v*1* značilnostmi ekonomske krize. Z<}raaz®' da sta nesreča in kriza najboljše bja p osveščanja in vzpodbuda združeva-ciji’ ** sta imeli svoj vpliv tudi pri integralu T°venskega železarstva. Prav v času ezjih ekonomskih krčev smo resno začeli dana takim rekonstrukcijam, ki so hitro dajale državi potrebno jeklo. Potem ko so delavci prevzeli tovarne, kar se šteje za rojstvo našega samoupravnega sistema humane gradnje socializma, so se posamezne železarne razvijale samostojno, usklajevanje proizvodnje pa je potekalo le prek Združenja jugoslovanskih železarn. Slovenske železarne se tudi v takih pogojih niso medsebojno izolirale, kar je ugodno vplivalo tudi na uskladitev investicijskih projektov po 47. natečaju JIB leta 1960. Ta natečaj, razpisan na podlagi odloka zveznega izvršnega sveta, je pomenil večjo kreditno injekcijo za poživitev proizvodnje jekla v Jugoslaviji. Združenje jugoslovanskih železarn je v ta namen izdelalo perspektivni plan razvoja črne metalurgije, ki je od izhodiščnega leta 1959 do leta 1972 predvideval povečanje proizvodnje surovega jekla od 1,3 milijona na 3,2 milijona ton letno. Zaradi avtonomnega projektiranja s prekoračevanjem predvidenih dimenzij objektov ter neusklajene gradnje posameznih železarn in obratov so nastale nove zmogljivosti z nizko stopnjo izkoriščanja, pomanjkanje investicijskih sredstev, velik zamrznjen kapital in visoki stroški proizvodnje. Rezultat uresničevanja perspektivnega plana iz leta 1960 je bil slab, jugoslovanska črna metalurgija kljub dodatnemu velikemu vlaganju še do sedaj ni dosegla meje 3,2 milijona ton, šele lani smo se ji približali, ko smo izdelali 3,175.000 ton surovega jekla. Zanimivo pa je pogledati, kako so se po omenjenem načrtu obnašale slovenske železarne Jesenice, Ravne in Štore. tiščati glave skupaj, ustanovili sicer nepo-žegnano in neformalno telo koordinacijski odbor, ki so ga sestavljali trije glavni direktorji železarn in po potrebi pritegovali tudi druge strokovne delavce tovarn. V tem organu sem ves čas delovanja opravljal funkcijo predsednika 'in ugotoviti moram, da smo solidarno in disciplinirano izvrševali sprejete obveznosti. Ze znatno pred izvedbo referenduma 15. septembra 1969 o integraciji železarn Jesenice, Ravne in Štore, ki je bila plod široko ubrane akcije družbenopolitičnih, samoupravnih in poslovodnih delavcev, smo v celoti usklajevali poslovanje in razvoj, enotno sklepali kupnoprodajne pogodbe in si skupaj prizadevali za izhod iz kočljivega ekonomskega položaja. Po sklenitvi pogodbe 30. septembra 1969, s katero je bilo rojeno Združeno podjetje slovenske železarne, smo zastavljeno delo nadaljevali ob složnem delu strokovnih delavcev železarn, brez skupnih služb združenega podjetja pripravljali gradivo, skupni plan proizvodnje za leto 1970 in srednjeročni plan za obdobje od 1971 do 1975 ter druge enotne samoupravne akte. Veliko tega entuziazma je pozneje skopnelo, z dosego boljšega ekonomskega položaja pa se je tudi zmanjševal interes združevanja dela in sredstev. To je dokaz, da skupne službe ne pomenijo mnogo, če z njimi složno in ubrano ne sodelujejo odgovorni in strokovni delavci združenih delovnih organizacij. Minilo je že desetletje, odkar smo gorenjski, koroški in štajerski železarji združili moči, ter osem in pol let, odkar smo ustanovili Združeno podjetje slovenske železarne. Ob zadnji seji delavskega sveta prejšnje mandatne dobe 27. februarja letos so po uspešno izvršenih referendumih pooblaščeni predstavniki delovnih organizacij železarn Jesenice, Ravne in Štore ter predelovalcev Verige Lesce, Plamena Kropa, To vila Ljubljana, Žične Celje ter Metalurškega inštituta na Jesenicah podpisali nov samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenske železarne. S tem sta bili zaključeni dve štiriletni obdobji: — prvo Združenega podjetja slovenske železarne od leta 1969 do 1973 in — drugo s predelovalci žice in Metalurškim inštitutom razširjene sestavljene organizacije Slovenske železarne od novembra leta 1973 do začetka leta 1978 ter sklenjena nova zveza združevanja dela in sredstev slovenskega železarstva. Zaupanje, potrjeno v 61 tozdih, 14 delovnih skupnostih skupnih služb Perspektivni plan je predvideval: Zel. Jesenice Ravne Štore Skupaj ~~ surovcga jekla blagovne proizvodnje ton ton 400.000 280.000 150.000 104.000 ’ 67.000 55.000 617.000 439.000 vembra 1973 v Ljubljani sklenjen samoupravni sporazum o združitvi v združeno podjetje Slovenske železarne, katerega so podpisali predstavniki delovnih organizacij: Železarne Jesenice, Železarne Ravne, Železarne Store, Verige Lesce, Plamena Kropa, Tovila Ljubljana, Žične Celje in Metalurškega inštituta. S to zvezo proizvodnje in predelave jekla smo že dobili vertikalno povezano sestavljeno organizacijo združenega dela. S povečanjem števila združenih delovnih organizacij se je povečal tudi obseg poslovanja, število zaposlenih in spremenila fizio-nomija te organizacije združenega dela. Nastala pa je tudi večja heterogenost po velikosti in interesih združenih delovnih organizacij. V takem položaju bi bila nujna učinkovita organizacija skupnih služb, ki pa se niti po obsegu niti po kakovosti ni zadosti hitro razvijala. Vsa štiri leta delovanja sozda Slovenske železarne so zato obstajala notranja nasprotja, zlasti na področju medsebojnega blagovnega prometa, vzajemnega nastopanja na tržišču in oblikovanja prodajnih cen, ki so zmanjševala vrednost doseženih rezultatov pri združevanju dela ter sredstev. Gledano skozi prizmo materialnih dosežkov smo v času delovanja sestavljene organizacije združenega dela SZ bili uspešnejši prvi dve leti. To nam priča uspešno izvrševanj® preteklega srednjeročnega plana v obdobja 1971 do 1975. Ugotavljanje rezultatov je možno le za železarne, ki so bile združene celotno to petletno obdobje. Srednjeročni plan za obdobje 1971 do 1975 so slovenske železarne Jesenice, Ravne i® Store dobro uresničevale. V tem času so dosegle naslednje: (glej tabelo na str. 13!) Slovenske železarne so torej v pretekle!® petletnem obdobju dosegle velik skok v obsegu proizvodnje ter poslovanja. Obdržale so celo delež v jugoslovanski proizvodnji jeki® celih 15 let. Dokončale so investicije po 47' natečaju in vstopile v nove velike investicijske projekte: — Železarna Jesenice v rekonstrukcij0 žične valjarne, izgradnjo nove hladne valjar' Produktivnost, računana z blagovno proizvodnjo, se je povečala za 18%>; največji napredek pa je bil dosežen v povečanem dohodku in akumulaciji. Poprečni osebni dohodki so se v letih 1969 do 1973 dvignili od 1136 dinarjev na 2351 dinarjev ali za 106 %>, torej za dvakrat, bruto akumulacija se je povečala od 122 milijonov na 386 milijonov dinarjev ali za več kot trikrat. Poslovni skladi so se v tem času podvojili in dvignili od 877 na 2013 milijonov dinarjev ali za 130 °/o. Ti rezultati sigurno zgovorno pričajo o uspešnosti prvega štiriletnega obdobja združenega slovenskega železarstva. Razumljivo je, da je ta pomembna industrijska dejavnost s takimi dosežki pridobila ugled; družbenopolitični forumi so jo celo smatrali za temelj, na katerem naj bi se zgradila integracija celotne slovenske jeklarske predelovalne industrije. Slovenske železarne so torej bile že v tem času pobudnik za združevanje dela in sredstev na področju celotne kovinske industrije. Izdelali smo zasnovo, po kateri naj bi se dejavnosti strojegradnje, cestnih ter timih vozil, bele tehnike in poljedelske mehanizacije povezale v združena podjetja, vsi skupaj pa s Slovenskimi železarnami in združenimi trgovskimi hišami tvorili sklenjen krog dohodkovno poslovne tvorbe. Proces združevanja pa ni šel po tej zasnovani poti. Zataknilo se je že na prvi stopnici pri oblikovanju združenih podjetij, zamisel pa je vendar dobila svojo verifikacijo z zakonom o prenosu republiških sredstev za razvoj črne metalurgije na združeno delo predvidene poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla. Vertikale Na drugi etapi združevanja Slovenske železarne so kot organiziran sistem imele najbolj realno osnovo za širjenje ter kvalitetno izboljševanje združenega podjetja. Po izdelanih analizah in drugih pripravah ter uspešno izvedenih referendumih je v čast 30-letnice rojstva republike bil 27. no- in 4 enovitih delovnih organizacijah je veliko priznanje in še večja obveznost utrjevanja temeljev in nadgradnje združenih slovenskih proizvajalcev in predelovalcev jekla. Najprimernejši čas za ugotavljanje dosežkov združenega slovenskega železarstva v preteklem obdobju je bil ob razmišljanju, ali naj tudi v prihodnosti v tem sozdu združujemo delo in sredstva; sedaj, ko je to že potrjeno, pa moramo gledati predvsem naprej, kaj bomo po novem samoupravnem sporazumu o združitvi v Slovenske železarne storili in ustvarili. Pri iskanju smeri naprej pa je oziranje nazaj vedno priporočljivo, saj je to kažipot za uspešno odstranjevanje ovir na poti napredka. Prvi uspehi integracije Prva štiri leta od 1969 do 1973 enotne družine slovenskih železarn Jesenice, Ravne in Štore so bila v znamenju velikega napredka. Takemu gibanju gospodarjenja so botrovali izboljšani objektivni pogoji poslovanja, znatno pa je prispevalo združeno reševanje proizvodnje ter finančno-ekonomske problematike. Slovenske železarne so z usklajevanjem poslovanja, optimiranjem izkoriščanja razpoložljivih finančnih potencialov, s pospešenim odpravljanjem ozkih grl v proizvodnji, delitvijo dela, odpravljanjem nerentabilne proizvodnje in skupnim pritegovanjem dodatnih virov same prispevale največ, da so prebolele krizo, odpravile poslovne izgube, sanirale stanje, postale likvidne, solventne in kreditno sposobne, osebne dohodke uskladile z drugimi, dosegle akumulativnost in s tem od- skočno desko za nov razvoj proizvodnje. Pomemben v tem času je tudi razvoj čuta za proizvodnjo jekla na Slovenskem, saj je jeklarstvo v naši republiki že dobivalo prizvok nepridiprava, s katerim je slovenski narod obremenila zgodovina. »Pločevino lahko uvažamo, cest pa ne moremo.« »Ce bi železarn ne imeli, bi jih sedaj Sigurno ne gradili«, je bilo rečeno na najbolj avtoritativnem mestu republiških družbenopolitičnih struktur, zato je razumljivo, da so bili potrebni veliki napori pri odstranjevanju take miselnosti. Utvara bi bila, če bi mislili, da je proizvodnja jekla sedaj široko podprta, ugotoviti pa vendar moramo, da smo z našo enotnostjo in upornostjo v najtežjih časih uspeli zlomiti glavni odpor in tudi na Slovenskem jeklarstvu vrniti mesto, ki mu pripada. Ugotoviti je treba, da so v prvih letih združenega slovenskega železarstva integracijski procesi imeli široko družbeno podporo, kar je le olajšalo delo pri utrjevanju združenega podjetja, oblikovanju skupnih služb 'in zlasti pri pridobivanju nujnih dodatnih finančnih sredstev. Ob vračanju državnega kapitala gospodarstvu smo bili najprej leta 1971 deležni 51 milijonov dinarjev sredstev v obliki dolgoročnega kredita, z zakonom SR Slovenije o prenosu pa je bil na poslovno skupnost izdelave in predelave jekla prenesen državni kapital, ki je bil plasiran v slovensko črno metalurgijo, kar je posredno utrdilo tudi notranjo povezavo slovenskih železarn v okviru sozda. Napredek prva štiri leta združenih železarn Jesenice, Ravne in Štore je realno možno prikazati le s proizvodno-poslovnimi dosežki. Ti so naslednji: 1969 1973 Indeks — surovo jeklo — ton 626.437 695.485 111 — blagovna proizvodnja — ton 517.259 642.973 124 — realizacija — mio din 1.523 2.937 193 — izvoz — 000 $ 6.123 26.026 425 — zaposleni 11.818 12.403 105 1970 1975 Indeks ~~ surovo jeklo — ton 630.309 795.008 126,1 blagovna proizvodnja — ton 527.450 704.111 133,5 realizacija — mio din 1.527 6.428 420,9 ~~ izvoz — 000 $ 9.406 28.357 301,5 ~~ akumulacija bruto — mio din 137,2 964 702,6 ~~ Poslovni sklad — mio din 897,3 4.093,3 456,2 ~~ število zaposlenih 11.568 13.827 119,5 ~~ Poprečni OD 1.335 3.667 274,7 j10 ter obratov za hladno oblikovanje profilov r izdelavo vratnih podbojev, ~7 Železarna Štore je zgradila novo jeklarno in valjamo, nodularno livarno, obdeloval-nico in pričela z gradnjo tovarne traktorjev, , Železarna Ravne je razširila obrate me-jianske predelave jekla, zgradila novo tovarno “idustrijskih nožev, uvedla elektro žlindrin Postopek ter dopolnila metalurške obrate. v V rasti proizvodnje sta najbolj napredovali ^lezarni Štore in Ravne. To velja predvsem a Železarno Štore, ki je delež v Slovenskih železarnah povečala v jeklu od 6 na 11 %, v blagovni proizvodnji pa od 14 na 24 %. Za sedanjo strukturo delovnih organizacij sozda SZ pa je pomembnejše od ugotovitve uspehov v preteklem petletnem obdobju, kaj smo dosegli v zadnjih štirih letih skupnega življenja. Primerjava proizvodnih ter poslovnih rezultatov v letih 1973 in 1977 nam kaže, da v tem času, ki že zajema dve leti novega petletnega obdobja, dinamika rasti n'i zavidljiva in da zaostajamo za sprejetim srednjeročnim planom. Poglejmo kazalce: ^rovo jeklo blaS- proizvodnja realizacija izvoz. akumulacija bruto Poslovni sklad Število zaposlenih ^Prečni OD zaposl. 1973 1975 1977 Indeksi 2:1 3:2 3:1 1 2 3 4 5 6 — ton 695.485 795.008 779.402 114 98 112 — ton 674.996 740.841 759.310 110 102,5 113 — 000 din 3,311.333 7,464.806 8,549.169 225 115 258 — 000 $ 31.247 38.750 39.798 124 103 127 — 000 din 450.522 1,074.829 1,012.104 239 94 225 — 000 din 2,286.772 4,493.732 6,996.256 197 156 306 14.881 16.460 17.247 111 105 116 2.319 3.657 4.829 158 132 208 1 .^eugodno gibanje je torej zlasti prvi dve v ti sedanjega petletnega obdobja. Slovenske iezarne so prve med sozdi sprejele samo-Pravni sporazum o temeljih srednjeročnega usk?a- Za leta 1976 do 198°- Ta ie v celoti utajen z dogovorom o temeljih družbenega aha SR Slovenije; sklenili smo tudi spora- -Oi o temeljih srednjeročnega plana skup- sti izdelave in predelave jekla, vrsto spo- aZurnov na področju blagovnega in denar- zdSa„ Prometa, sporazume o ustanovitvi in 4j/Pžitvi tozdov v DO, nov sporazum o zdru- u vj v sozd Slovenske železarne in interno j ariko. Napisanega je veliko, le uresničevanje na Problematično, kar posebej velja za di- toiko rasti proizvodnje po srednjeročnem 1Q7?U' ^ primerjavi z izhodiščnim letom •5, ko so Slovenske železarne po skupnem toodku in po dohodku postale največji sozd v rePubliki, smo v dveh letih 1976 in 1977 gotovem jeklu nazadovali za 2 °/o, v bla- Prtot* Proizvodnji napredovali le za 2,5 %, tal' ^a število zaposlenih poprečno pove- pv,1. za 5 °/o. To enostavno povedano pomeni: roizvodna stagnacija. 0>Na gibanje fizične proizvodnje je zaradi j^SeSa najbolj vplivala Železarna Jesenice, ki v v ieklu zaostala za 6%, v blagovni proiz-lahk * pa zrastta te za "/o. Le delno se izv tolažimo s spremenjeno strukturo pro-(j t^dnje in uvedbo vrednejših izdelkov. Evi-hca nas opozarja, da tudi na premiku v jar^ri kvalitetnih in plemenitih jekel zaosta- .^Medtem ko je Železarna Nikšič v vzponu in 70 .strvUkturi proizvodnje že leta 1976 imela » /o žlahtnih jekel, so slovenske železarne Sed leta 1977 izdelale 50 0/0 teh jekel. V letih p ega petletnega plana, ko je količina j6SZvodnje jekla v SZ padla, smo v kakovosti le stagnirali, delež žlahtnih jekel pa se je 5q /Malenkostno povečal, in sicer od 49,5 na Zel fudi glavni proizvajalec žlahtnih jekel Sei®Zarna Ravne je v tem času ostala na do-2 ku 82°/» žlahtnih asortimanov. Primerjava Zunanjimi izdelovalci žlahtnih jekel z Vi- vajalci opreme, orodja in drobnega 'inventarja. Vsak delavec SZ zaposluje najmanj enega v gospodarstvu izven sozda. Za osebne dohodke bruto so Slovenske železarne lani izplačale 1.467 milijonov dinarjev, za davke, prispevke ter drugo udeležbo izven sozda pa so morale odvesti 439 milijonov din, in to brez upoštevanja deleža za pokrivanje izgube železniškega gospodarstva. Da bi lahko pokrili tako velike dajatve, je zmanjkalo iz dohodka oblikovanega poslovnega sklada, tako da so delovne organizacije na račun amortizacije morale odvesti 32 milijonov din. Ne vem, kdo bo ta proces siromašenja gospodarstva obrnil. Nam ne pretijo le težave v razširjeni reprodukciji, temveč tudi v likvidnosti ali v tekočem poslovanju. Na današnji prvi seji novega delavskega sveta sozda Slovenske železarne imamo na dnevnem redu gospodarski plan za letošnje leto. To pomeni nov večji korak pri zasledovanju dinamike rasti proizvodnje v sedanjem srednjeročnem obdobju. V letošnjem tretjem letu petletke naj bi po planu dosegli: v*0 stopnjo predelave in pregled uvoza nam in %*°’ da imamo še velike možnosti — tržne tehnološke, saj je na primer prodajna cena združenih avstrijskih železarn žlahtnih jekel 3-krat večja od Železarne Ravne, kljub temu da ima ta 50 % višje poprečje od SZ. V tirnico srednjeročnega plana Leta 1977 nobena delovna organizacija sozda SZ ni sklenila s poslovno izgubo. To pomeni, da še nismo med tistimi, ki so prestopili mejo minimalne rentabilnosti, kar pa ne pomeni, da smo brez problemov. Naj večje jugoslovanske železarne so to leto sklenile z visokimi izgubami, zato je razumljivo, da tudi slovenske železarne niso mogle ostati nera-njene. Padec akumulativnosti je že dve leti prisoten in bruto akumulacija lanskega leta je optimalno za 6°/», realno pa najmanj za 25% nižja od leta 1975. To stanje nam že resno ogroža razvoj. Rešitev je v prvi vrsti treba iskati v proizvodnji. Vedeti pa je treba, da je velik del akumulacije iz leta 1977 angažiran izven sozda Slovenske železarne v obliki obveznega združevanja za infra strukturo 'in manj razvita območja. Kako postopoma rastejo bremena, se vidi iz naslednje ugotovitve: V primerjavi z letom 1976 so se lani v Slovenskih železarnah dvignili: — prihodek od prodaje izdelkov za 20°/o, — čisti dohodek za 18%, — zbir osebnih dohodkov za 16%, — davki in prispevki za 42%, — delež za financiranje infrastrukture in manj razvite za 43%. Slovensko železarstvo se v naši republiki v resnici še vedno ne obravnava kot pomembna dejavnost. Na zadnji televizijski reportaži 27. marca o štiriletnem razvoju Slovenije jeklo ni bilo niti omenjeno, pa četudi je to za človeštvo najvažnejše gradivo, in da ga izdelamo 440 kg na prebivalca, to je toliko, kot na prebivalca lani v ZDA. Slovenske železarne so važen dejavnik gospodarskega življenja. Oskrbujejo kovinsko in elektro industrijo, z njimi so usodno povezane: proizvodnja energije, sfera prometa, dobavitelji surovin, gradbena operativa, proiz- indeks plana 1980/1978 v % surovega jekla (ton) 807.250 84 blagovne proizvodnje (ton) 822.526 87,5 realizacije (mio din) 10.401 84 izvoza (000 $) 54.684 55 število zaposlenih 17.936 99,4 Leta 1980 bi morali izdelati 960.000 ton surovega jekla, kar pomeni, da bomo letos zaostali za 16%. Podobno je v blagovni proizvodnji. Blagovna proizvodnja je za nas in za naše porabnike najvažnejša, saj je od nje odvisna količina dobavljenih izdelkov, zato ji moramo posvečati posebno pozornost. Praksa v preteklosti je pokazala, da železarne le en del proizvodnje za tržišče lahko izdelajo iz nabavljenih polizdelkov in da smo pri kvalitetnih in žlahtnih asortimanlh v celoti vezani na lastno proizvodnjo jekla. Iskanje vložka izven sozda zato ne sme zmanjšati akcije za povečanje proizvodnje v lastnih jeklarnah. Povečanje deleža vložka naših valjam iz drugih virov mora imeti torej svojo optimal-nost. Ta brez dvoma neugodno vpliva na strukturalno naravnost proizvodnje na kvalitetna in žlahtna jekla. Naša naloga je v prvi vrsti substituiranje uvoza višje vrednih jekel, hkrati pa tudi razvijanje porabe teh izdelkov zlasti na bližnjem območju. To nalogo najlažje uveljavljamo v skupnosti izdelave ter predelave jekla. V tej skupnosti so združeni proizvajalci strojne in elektro industrije, proizvodnje cestnih in tirnih vozil, bele tehnike kmetijske mehanizacije in slovenske železarne. Naloga našega sozda v tej skupnosti je dvojna: — prednostno oskrbovanje, — povečanje porabe žlahtnih jekel. Ti dve nalogi sta si delno v medsebojnem nasprotju, kar se odraža tudi z neposrednim In posrednim negodovanjem članic skupnosti za jeklo. Uspešno izvrševanje prve preprečuje izvrševanje druge naloge. Sočasno plemenitenje strukture izdelave in predelave jekla je edino pravilna pot slovenske kovinske industrije. Podatki na žalost kažejo, da za to naravnanost še nismo mnogo storili. Slovenske železarne so porabnikom v Sloveniji neposredno in prek trgovskih delovnih organizacij leta 1976 dobavile 54,2% jeklenih izdelkov, leta 1977 se je ta odstotek povečal na 55,6%, za letos pa se planira celo 59,3%. Po fizičnem obsegu se torej oskrbovanje Slovenije absolutno in relativno povečuje, drugače pa je po vrednosti. Računa se, da bo letos v Sloveniji prodano blago imelo povprečno ceno 10.556 dinarjev na tono, kar je 18,8% višje kakor lani, pri prodaji v druge republike pa bo poprečna cena 13.470 dinarjev ali za 31% Višja, kar pomeni, da v Sloveniji zaostajamo v dinamiki porabe žlahtnih jekel, kar povratno vpliva tudi na proizvodnjo jekla. Poprečna cena porabe jekel sozda SZ in preblaga tendenca spreminjanja strukture porabe v naši republiki nas opozarjajo, da je na tem področju v prihodnosti treba napraviti več. Največ bomo storili, če bomo sprejeta naročila za kvalitetna in plemenita jekla v redu izvrševali in hitro osvajali nove asorti-mane. Na poti izvrševanja srednjeročnega plana bo mnogo ovir: — težave pri nakupu potrebne uvozne opreme, — problemi pri uvozu surovin, reprodukcijskega materiala in rezervnih delov, — ogrožanje akumulativnosti, — likvidnostni problemi, — težave pri izvozu blaga, — zaostajanje razvoja tehnologije in opremljenosti, — neusklajena rast in struktura zaposlenih z gibanjem proizvodnje. Vse to nas letos in naslednja leta sili k zaostrenemu odpravljanju notranjih subjektivnih slabosti, k selekciji zaposlenih, izločanju delomrznežev in primernemu nagrajevanju tistih, ki proizvodnjo nosijo na svojih plečih. Poostriti bi morali čut za razloček slabega od dobrega in dušiti splošen pojav ugodnega življenja enih na račun drugih, izkoriščevanja pridnih in ustvarjalnih od lenih, nesposobnih ter »iznajdljivih«. Z boljšo notranjo delovno in tehnološko disciplino bomo napravili največ. Zvišali bomo izplen, povečali proizvodnjo, znižali materialne stroške, povečali osebne dohodke ter zadovoljstvo in ne nazadnje izboljšali bomo reprodukcijsko sposobnost. Vsega pa vendar sami ne bomo dosegli. Potrebni bodo tudi zunanji ukrepi za izboljšanje pogojev poslovanja. Ze smo v stikih z republiškim izvršnim svetom za urejanje naslednjih problemov: — oskrbovanje z bogato železovo rudo iz uvoza za ekonomiziranje proizvodnje sivega in belega grodlja, — usklajevanje prodajnih cen izdelkov sozda SZ z drugo sorodno proizvodnjo, — enakomernejša razdelitev proizvodnih stroškov proizvaj alcev električne energij e med delovne organizacije slovenske metalurgije, — prednostno odobravanje nujne uvozne opreme, — enakopravno vključevanje slovenskih železarn v ekonomske ukrepe za prednostni razvoj jugoslovanske črne metalurgije. Vedeti moramo, da brez dobre volje pri zmanjševanju subjektivnih slabosti in ekono-miziranju proizvodnega procesa znotraj sozda ni možno uporno zahtevati objektivizira-nja zunanjih vplivov. Žlahtna jekla — naša prihodnost Smo v času, ko že tečejo priprave plana za naslednje petletno obdobje 1981 do 1985. Izdeluje se že dogovor o kontinuiteti razvoja črne metalurgije Jugoslavije, kar že pomeni poseganje v naslednje srednjeročno obdobje. Približno vemo, kakšni so načrti razvoja železarstva v drugih republikah. Jugoslavija bo v bližnji prihodnosti imela 4 integralne železarne: Zenico, Smederevo, Skopje in Sisak s skupnimi zmogljivostmi okrog 7,5 milijonov ton surovega jekla. Jugoslovanske potrebe po 'izdelkih masovnih jekel od profilnih do ploš-čnatih in hladno predelanih asortimanov bodo v celoti lahko pokrile te železarne, za Nikšič in slovenske železarne ostane odprta možnost le v tistih asortimanih, ki jih ne morejo izdelovati integralne železarne, a to so kvalitetna In žlahtna jekla. Naravnanost na kvalitetna in žlahtna jekla z visoko stopnjo predelave je torej pogoj prihodnosti slovenskega železarstva. Vsaka specialna proizvodnja pa zahteva široko tržno območje, a to velja tudi za žlahtna jekla. S sigurnostjo lahko trdim, da bo v naslednjem desetletnem obdobju celotno slovensko železarstvo preoriemtirano na elektro metalurgijo. Elektro jeklarstvo že hkrati pomeni kvalitetna in žlahtna jekla, orientacijo v prodajo na celotnem jugoslovanskem območju in vsaj 30°/o v izvoz. Od te zahtevne poti v prihodnosti slovenskega železarstva nas ne more nihče oprostiti. Naravnanost razvoja slovenskega železarstva je vsaj za eno desetletje jasna. Milijon ton surovega kvalitetnega in žlahtnega jekla je naš cilj naslednjega petletnega obdobja, kar pomeni, da več pričakujemo od strukturalnega plemenitenja asortimana, kot od povečane količine. Ze za kontinuiteto izgradnje jugoslovanske črne metalurgije smo prijavili našo zahtevo za transformacijo iz Siemens Martinovega postopka na elektro jeklarstvo. Ta naša opredelitev bo količinsko zmanjšala in spremenila strukturo porabe energije, vplivala na obojestranske blagovne tokove, zahtevala kvalitetni vložek za proizvodnjo surovega jekla, uvedbo železove gobe in dolgoročno oskrbovanje s kakovostnimi polizdelki ter vplivala na prodajne poti, med katerimi bo izvoz prevzel najpomembnejšo vlogo. Vse, kar želimo kot pobudniki doseči izven sozda, moramo pred tem uresničiti znotraj Slovenskih železarn. Sozd mora biti najboljši poligon za uveljavljanje dohodkovnih razmerij, iz njega pa naj prihajajo kot preizkušena in učinkovita oblika proizvodnih odnosov. To velja tudi za plemenitenje proizvodnih programov v predelovalnih tozdih in delovnih organizacijah za vzpodbujanje izvoza, delitev dinarskega in deviznega prihodka ter za združevanje in dohodkovno nalaganje sredstev. Lepša prihodnost slovenskega železarstva ne bo priplavala po juhi, za njo se bo treba prizadevno in pogumno boriti. Sloga ter vzajemnost v sozd združenih delovnih organizacij bosta pri tem odločilna dejavnika, zato je treba izkoristiti vse, kar nas zbližuje. To velja za stalno kreativno prisotnost poslovodnih, strokovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih delavcev, medsebojno izmenjavo izkušenj, poslovna, strokovna in družabna srečevanja zaposlenih v Slovenskih železarnah. Zaključek — Slovenske železarne so kot združena proizvodna tvorba v osem 'in pol letih svojega skupnega delovanja postale kadrovsko in materialno bogatejše. Realna akumulativnost je rastla do leta 1975, ko je po skupnem prihodku in dohodku ta sozd postal prvi v Sloveniji. — Prvi dve leti srednjeročnega plana 1976 in 1977 nekatere združene delovne organizacije in sozd kot celota zaostajajo za dinamiko predvidene stopnje rasti proizvodnje in poslovanja. To se odraža tudi v gibanju akumulativnosti, ki je nominalno padla za 6°/o, realno pa najmanj za 25a/o. — Padanje reproduktivne sposobnosti je posledica notranjih slabosti in objektivnih vzrokov, hitrejše inflacije stroškov ter povečevanj a prispevkov od rasti cen 'izdelkov in zaostajanja v investicijskih naložbah. — Gospodarski plan za leto 1978 pomeni zahtevno akcijo za povečanje stopnje rasti in ekonomiziranje proizvodnje po količini in kakovosti, da bi se približali dinamiki srednjeročnega plana. —■ V tozdih, delovnih skupnostih skupnih služb in enovitih delovnih organizacijah sozda S2 je treba zaostriti delovno ter tehnološko disciplino in tako zmanjšati izkoriščanje ustvarjalnih delavcev od neprizadevnih. — Delitev dohodka in odnosi v osebnih prejemkih morajo zagotoviti stalnost kadra in tudi mladino vzpodbujati za prevzemanj® zahtevnih del v slovenskem železarstvu. — Cene v obeh smereh blagovnega prometa bodo zaradi zahtevnosti uvajanja delitve skupnega prihodka tudi v prihodnosti pomemben dejavnik oblikovanja dohodka, zato jim bo po vzoru drugih na sozdu S2 potrebno posvetiti večjo pozornost. — Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana proizvodnje in razvoja sozda S2 vsebuje konkretizacijo obveznosti posameznih DO in celotnega sozda, zato mora zasledovanje njegovega uresničevanja biti stalna naloga vseh podpisnic, združenih DO S2. — Samoupravni sporazum o združitvi 7 sozd S2 je obveznost za usklajevanje poslovanja in razvoja, združevanje sredstev ter razvijanje dohodkovnih odnosov, deliteV skupnega prihodka in učinkovito prisotnost na tržišču. — Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana skupnosti izdelave in predelave jekla zahteva tekoče bilanciranje jekla za predelavo v SRS, skrb za realno oskrbovanje in izboljševanje strukture porabe. — Prihodnost slovenskega železarstva je 7 kvalitetnih in žlahtnih jeklih, zato je na zdravi poslovni politiki treba pogumno snovati dolgoročno naravnanost na elektro jeklarstvo. —■ Izvoz, neposreden in z delitvijo skupnega deviznega prihodka, posredna prodaja v tujino, je osrednja naloga prihodnosti slovenskega železarstva, zato bo ta obveznost morala postati svojina vseh zaposlenih. — Oblikovanje in izvajanje dogovora 0 petletnem razvoju jugoslovanske črne metalurgije mora enakopravno upoštevati slovensko železarstvo, zato je za širjenje ter poso' dobljenje tehnologije treba zahtevati enake pogoje, kot jih bodo deležni drugi jugoslovanski proizvajalci. — Uspeh sozda bo tudi v prihodnosti odvisen predvsem od pripravljenosti in iskrene prizadevnosti poslovodnih in strokovnih delavcev združenih delovnih organizacij, ki morajo ostati združeni 'oblikovalci planov k1 predlogov za poslovno in samoupravno odločanje. — Utrjevati je treba čut pripadnosti Slovenskim železarnam, nadaljevati že uvedeno prakso strokovnih posvetovanj, srečanj udeležencev NOB, športnih ter kulturnih in političnih manifestacij, na katerih bodo sodelovali in se združevali delavci Slovenskih železarn. Vraže pod atomskim, soncem Proizvodnja železarn v Če sodimo februarske delovne sPehe na osnovi operativnih na-sni kovnih organizacij SZ, ■ho lahko z njimi kar zadovolj-h*- Letni načrt, razdeljen na dva-ajstine, ali kot mu pravimo, livarni načrt pa kaže v primerja-.■ slabše dosežke. Vzporedba z ^■hearnim načrtom daje slabše ®2ultate že zaradi najkrajšega ^■eseca v letu, kar pa ni edini zrok za zaostanke. Okvara ransformatorja pri elektroin-ukcijski peči v Železarni Store J® P a j težji zastoj, ki bo imel za Posledico izpad dvomesečne pro-odnje surovega železa, pred-ji^®m vložka za potrebe lastnih , Pomanjkanje plina propan — utan se je odrazilo povsod tam, Jer so na ta energetski medij ezane peči za toplotno obdelavo *0zka ali gotovih izdelkov. Pojavila, daljša od načrtovanih, so zrok za prekomerne zastoje v oh .erih osnovnih proizvodnih Patih in obratih predelave. Pomanjkanje delovne sile je bil ,.Zr°k zaostankom proizvodnje v '■'arnah, adjustaži in podobno, eredka problematika je po-ahjkanje vložka v medsebojen* oskrbovanju TOZD v okviru delovne organizacije, k ri proizvodnji finalnih izdelaj je često neugoden asorti-2 er,t naročil vzrok za količinske ostanke, višja vrednost realiza-5Pa običajno izravnava dose- 1 n rezultat z načrtom ali ga ce-10 Preseže. Vph vrst° finalnih proizvodov še dno primanjkuje naročil. Ško-Tov*3 pri *em Prizadetih ve^ os v železarnah, kjer lahko lern°Vna dejavnost zakrije prob-sl a' Predelovalcih je pa po-edica občutnejša in se da ka-daj|e zaostanek težko nadokna- 2 Proizvodnja surovega železa je 2 ,radi okvare transformatorja v p, ežarni Store razumljivo pod anom. Plavži v železarni Jese-0 Ce delajo solidno in so izvršili Perativni načrt, za linearnim so jjr . Za°stali za 18 %. Letošnja je0'zvodnja surovega železa v SZ kot koncu februarja 4% nižja p v istem obdobju lani. proizvodnja surovega jekla ni Pia .^osezena niti po operativnih j^anih niti po linearnem načrtu, p plan je bil dosežen 98 %>. a , dveh mesecih je proizvodnja ist st° ton nižja od lanske v ge^Ph času in z dosedanjimi do-VoT ■ niso nikjer posebno zado-goi. • y jeklarni Železarne Je-olr v6 ie letošnja proizvodnja za feb ton nižja kot ob koncu Pruarja lani, v ravenski jeklar- venn Sicer za 50/,° višia k°t lani, ok i-ar zaostaja za planom za krat ton, kar je glede na lez - mesec opravičljivo. V Ze-Se arni Store so v jeklarni pre-leS« ^neami in operativni plan, jjOO t a proizvodnja je pa okoli a., .on nižja kot v enakem ob-a°b.iu lani. So °datki o blagovni proizvodnji Utr'Pravo merilo proizvodnega ^ ‘Pa. s katerimi smo pa lahko sa-letu n° zadovoljni. V preteklem vs.a, srno šteli za uspešen dosežek k mesec, ko je bila blagovna Slovenskih februarju proizvodnja večja od 60.000 ton. Z usposobitvijo novih proizvodnih zmogljivosti je razumljivo letošnji načrt občutno višji. Po prvih dveh mesecih je v vseh treh železarnah skupaj blagovna proizvodnja večja od lanskoletne za 9 %>. V resnici je samo v Železarni Jesenice večja za 20 %>, pri tem pa moram naglasiti, da količinsko proizvedeni traktorji v Železarni Store niso upoštevani, pa četudi bi bili, ne bi v Štorah dosegli lanskoletne blagovne proizvodnje konec februarja. Linearni načrt je bil v železarnah izvršen za februar 93 °/o, zbirni zaostanek pa znaša 5 °/o. Med predelovalci žice sta mesečni načrt dosegla ter presegla Tovil in Žična, ki imata po prvih dveh mesecih tudi občutno večjo proizvodnjo kot lani v istem času. Večje težave z naročili imata Plamen in Veriga. Oba zaostajata v izvrševanju letošnjega plana in imata po 8 °/o nižjo proizvodnjo od lanskoletne. Izvozne rezultate je po prvih dveh mesecih letos izjemno težko ocenjevati. Poleg znanih težav z možnostjo plasmana je vrsta novih predpisov učinkovala, vsaj trenutno, dokler se delo ne uteče, dokaj zaviralno. Zadovoljivo' je mogoče to, da je vrednost letošnjega izvoza po dveh mesecih 3 % večja od lanske ob tem, da je letošnja količina izvoza 23% manjša kot lanska. Vrednost prodaje je letos v že- MNENJA DELAVCEV: TOZD je samoupravno organizirana enota in pravna oseba, v kateri delavci odločajo o vseh pomembnih vprašanjih proizvodnje in delitve dohodka in osebnega dohodka. Odločajo pa tudi o svoji vsakodnevni varnosti in varnosti družbene lastnine, s katero upravljajo. Da bi dosegli cilj družbene samozaščite, je treba storiti naslednje: Ravnati z družbenimi sredstvi kot s svojo osebno lastnino in se obnašati do proizvodnih sredstev kot do osnovnih dejavnikov za ustvarjanje dohodka in OD. Če bomo v naši organizaciji združenega dela znali z družbenimi sredstvi ravnati kot s svojimi, se nam ni treba bati, ali bo zagotovljen dohodek ali ne. Da je res tako, nam dovolj zgovorno pove podatek, kaj lahko dosežemo z dobro dejavnostjo družbene samozaščite. Diplomant višje upravne šole v Ljubljani je za diplomsko nalogo vzel področje družbene samozaščite ter na osnovi izračunov in statističnih podatkov dokazal naslednje: če bi pri nekem gradbenem podjetju delavci privarčevali samo en odstotek cementa, ki gre v izgubo lezarnah in pri predelovalcih izdatno večja, kot je bila po prvih dveh mesecih lani, in to prav v vseh delovnih organizacijah. Ta podatek je posebno razveseljiv, če upoštevamo, da ima vrsta delovnih organizacij letos manjšo blagovno proizvodnjo, kot so jo imele ob koncu februarja lani. Mesečni načrt so dosegli ali presegli v Železarni Jesenice, v Plamenu in Tovilu. Zbirni rezultat je 5 % pod načrtovano vrednostjo, kar je pa 24% več kot po dveh mesecih lani. PraVijo, da je epidemija gripe končana, odsotnost z dela bi morala biti gotovo manjša. Dobavitelji zagotavljajo, da se ni treba več bati pomanjkanja plina. Okvara transformatorja na elektroredukcijski peči Železarne Štore bo še imela svoj vpliv na izvrševanje plana proizvodnje surovega železa in blagovne proizvodnje, vsaj pri linearnem planu. Da bi zmanjšali vpliv pomanjkanja naročil, bo treba veliko truda 'in prizadevnosti. Veliko naših proizvodov, med njimi tudi nekaterih, pri katerih zmogljivost proizvodnih naprav niso polno izkoriščene, manjka na tržišču. Zmanjšati prekomerne zastoje in skrajšati načrtovana redna popravila, bi morala biti letos dva izmed ciljev aktivnosti, če hočemo izvršiti gospodarski načrt. Marec je med daljšimi meseci oziroma ima največ delovnih dni. Oskrba z osnovnimi surovinami je zagotovljena. Rezultati v marcu so lahko dobro vodilo za prihodnje pričakovanje. Milan Marolt, dipl. inž. zaradi neprimernega skladiščenja ter razmetavanja, bi se v tej OZD osebni neto dohodek lahko povečal za 30 odstotkov. Nedvomno bi se podobni primeri našli tudi v železarni, kar bi lahko potrdili v TOZD kontrola kakovosti in drugih službah. Kaj o tem in marsičem drugem s tega področja menijo, smo vprašali nekaj naših delavcev. Takole so odgovorili: Miroslav Paškvan, TOZD ETS: »Splošna ugotovitev je, da smo tudi v naši TOZD s podružblja-njem družbene samozaščite šele na začetku. Naša TOZD mora zaradi objektov in narave dela po vsej delovni organizaciji vse zadolžitve izpolniti brezhibno. O družbeni samozaščiti prevladuje mišljenje, da morajo vse to urediti in opraviti neki »tisti«, mi pa vemo, da je to osnovna naloga oziroma dolžnost slehernega zaposlenega v železarni. Družbena samozaščita niso samo poklicni gasilci in varnostna služba niti ne ograja, ampak smo res osnovni dejavnik delavci sami. O pomanjkanju varstvene kulture menim, da smo doslej delav- Miroslav Paškvan ci prihajali v železarno zato, da smo opravili svoje vsakodnevno delo, nismo pa vselej bili prisotni, da bi istočasno prispevali k razvoju samoupravnih odnosov, izvajanju družbene samozaščite, varstvu okolja itn. Menili smo, da so za te stvari zadolženi delavci, ki za to tudi prejemajo osebni dohodek, naša vsakodnevna naloga je med drugim tudi, da nam ne sme biti vseeno če v dvorani, kjer delamo, pri belem dnevu gorijo luči, če naokrog leži staro železo, ki lahko tudi povzroči delovno nezgodo. Vse premalo skrbimo za naše stroje. Te naloge so le del vseh tistih, ki jih sproti dobivamo z delom. Res pa je tudi, da se poraja miselnost nekaterih delavcev, da jim to ni zapisano v »zadolžitvi dela«. To je eno področje. Drugo pa je po mojem to, da zakon o združenem delu preveč počasi uresničujemo. Še posebno tisto področje, ki omenja podružbljanje družbene samozaščite. Res je tudi, da družbenopolitične organizacije kljub prizadevnosti niso vselej prisotne pri nastajanju določenih aktov, in ko pride do nerešenih vprašanj, so izpostavljene kritiki. Da bi te napake odpravili, bo treba izdelati varnostni program ter zaostriti odgovornost poslovodnih organov, saj so prav oni nosilci samozaščite. Delo in vloga družbene samozaščite je »nova« zadeva. Tu gre predvsem za sporazumevanje, kaj je družbena samozaščita in kaj narodna zaščita. Mislim, da je treba narodno zaščito v celoti spoznati, da delajo v njej ljudje, ki znajo v kratkem času zadeve rešiti pravilno in zavarovati ljudi in objekte.« Jože Homan, DS KSZ: »Ze v letu 1976 so delavski sveti TOZD in DS imenovali pet do sedemčlanske odbore za ljudsko obrambo in družbeno zaščito. Tako tak odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, načelnik in člani. Na nivoju delovne organizacije je formiran odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ima funkcijo usklajevalca med tozdi in DS ter z ustreznimi organi izven delovne organizacije. Po ustanovitvi so odbori izvršili varnostno oceno v TOZD in DS. Poleg tega je bila opravljena politična ocena. Obe oceni so obravnavali in z dopolnitvami sprejeli delavski sveti. Družbena samozaščita v železarni Ravne Jože Homan INFORMIRANJE V KOROŠKI REGIJI Na zadnji seji aktiva novinarjev in komisije za informativno dejavnost pri MS ZKS za Koroško, ki je bila 17. marca, so razpravljali o samoupravnem sistemu informiranja ter ocenili položaj informiranja v naši regiji. Na kratko je ocena naslednja: Dejavnost in vsebina obveščanja je v koroških občinah v zadnjih nekaj letih precej napredovala. Tu mislimo predvsem na izboljšano kakovost tistih informacij, ki so namenjene delovnim ljudem za njihovo samoupravno dejavnost. Kljub razmeroma dobremu delu pa materialni položaj informiranja ni na zavidljivi ravni. Vse preveč smo zapadli mnenju, da je obveščanje nekaj, kar mora biti in kar ob manjši materialni podpori tudi obstaja in deluje. Najslabše se godi lokalnima radijskima postajama Slovenj Gradec in Radlje, zato bi bilo potrebno opozoriti SIS, SZDL in sindikate, da naj se čimprej učinkovito vključijo v reševanje te problematike, saj smo porabniki informacij prav vsi. Razen finančnih problemov zasluži posebno obravnavo še delovni položaj novinarjev, ki je med naj slabšimi. Doslej še nihče ni poskušal najti niti okvirnih normativov za to delo. Ocenjevanje novinarjevega dela je najeešče v rokah ljudi, k'i tega dela ne poznajo. Informiranju v regiji je treba zagotoviti večjo samoupravno povezanost z združenim delom, izdelati osnovne normative za ocenjevanje novinarskega dela, urediti nagrajevanje ter izboriti normalne delovne pogoje predvsem na lokalnih radijskih postajah. V delovnem smislu pa morajo sredstva javnega obveščanja v regiji še celoviteje streči potrebam samoupravnega razvoja. -ar Na osnovi ocen odbori izdelujejo varnostne programe in ustrezne načrte za delo enot narodne zaščite. Na podlagi varnostnih programov bodo odbori dokončno formirali narodno zaščito po TOZD in DS skladno z zahtevami zakona. O varnosti kulturi menim, da bo dosežena takrat, ko bodo delavci TOZD in DS čutili tisti odnos do delovnih in materialnih sredstev v delovni organizaciji, kot ga čutimo do lastnih sredstev doma. Povsem normalno se nam zdi, da smo doma vsi dolžni čuvati lastnino in še kaj več, kar pa v primeru družbene lastnine ni čisto tako. Osnovna varnostna kultura se odraža predvsem v odnosu vseh delavcev do česarkoli, kar je povezano z varnostjo v širšem smislu, z gospodarjenjem in upravljanjem itn. Da bi to dosegli, se moramo seveda tudi ustrezno izobraževati, informirati in ukrepati. V tem smislu smo v DO že organizirali predavanja. Pripravljamo pa potrebne samoupravne splošne akte, ki jih bomo posredovali v razpravo in sprejem. Kar se tiče narodne zaščite, je ta del družbene samozaščite. Glede na naš koncept samoupravne demokracije je edina pravilna pot, da zavarovanje pogojev dela in drugih vrednosti opravljajo vsi delovni ljudje na podlagi samoupravne pravice in dolžnosti. Ta naloga je torej dolžnost nas vseh v smislu družbene samozaščite. Narodna zaščita pa ima v posebnih pogojih posebno funkcijo: varovanje delovnih ljudi, občanov, varovanje pogojev dela, proizvajalnih sredstev, družbenih dobrin, okolja za delo in bivanje. Organizirana prisotnost narodne zaščite v določenem času in prostoru je najučinkovitejša preventiva, da bi preprečevali uničevanje ali poškodovanje naprav, okužbe ali zastrupljanja, tatvine, razne ekscese, ki motijo mirno in varno delo, neodgovorno obnašanje posameznikov ali skupin, ogrožanje varnosti ljudi in podobno.« Stanko Bahun, TOZD jeklarna: »Tudi v naši TOZD smo v fazi zasnove zastavljenih nalog ob nastajanju koncepta družbene samozaščite. Naš odbor se pri- pravlja na izvrševanje nalog v okviru LO in DS. Ob začetnih korakih pogrešamo več podpore poznavalcev tega področja. Ne pravim, da se niso vključili ljudje iz naših strokovnih služb, temveč bi potrebovali strokovnjake, ki že imajo prakso pri zaščiti tipično metalurških naprav in agregatov. Zavedamo se, da smo verjetno tudi stvari, ki jim ne pravzaprav začetniki in da bodo bomo takoj kos. Naša naloga se ne bo končala ob izdelavi vseh potrebnih programov za izvajanje LO in DS v TOZD, temveč bo praksa pokazala, kje smo naredili napake. Mislim, da se vsi ljudje ne zavedajo pomena ljudske obrambe in družbene samozaščite, zato je naša prva naloga ta, da jim to razložimo, kajti sleherni delavec v TOZD bo nosilec dela teh nalog. Glede pomanjkanja varnostne kulture bi rekel, da se ljudem do danes ni bilo treba preveč ukvarjati z varnostjo in zaščito. To so zanje opravljali drugi (dežurni, varnostni organi itn.). Če se ozremo okoli sebe, vidimo veliko primerov povzročanja škode namerno ali nenamerno, verjetno pa je vzrok pomanjkanje varnostne kulture. Prav v tem je tudi smisel podružbljanja varnostnih zadev. Danes in v bodoče je glavno nalogo zaščite družbene lastnine v železarni prevzela Stanko Bahun narodna zaščita. Ona je prva, ki je poklicana, da ob vseh izrednih situacijah varuje pridobljene družbene dobrine.« Rajko Stropnik, DS KSZ: »Družbena samozaščita kot najširša dejavnost delavcev in občanov, ki je uperjena na preprečevanje družbeno škodljivih pojavov, bo v celoti zaživela šele skozi daljše obdobje, ker je aktivnost delovnih ljudi odvisna od stopnje zavesti, da je družbena lastnina samo njihova, ta zavest pa je ozko povezana z varnostno vzgojo in stopnjo varnostne kulture. Del samozaščitnih aktivnosti v železarni se izvaja že vsa leta po vojni. Poklicna gasilska enota varuje proizvajalna sredstva v železarni pred nevarnostjo uničenja s požari in eksplozijami. Ta enota tudi usposablja delavce za uporabljanje ročnih gasilskih aparatov in podobno. Služba za varstvo pri delu skupaj s postajo prve pomoči izvaja kompleksno aktivnost z namenom, da se zmanjšujejo delovne nezgode in poklicne bolezni. Varnostna služba nadzira gibanje delavcev in občanov, kot tudi materialnih dobrin v smeri delovna organizacija in obratno. Prav na tem področju je storjeno najmanj in ravno tu je vrzel v varnostni vzgoji in kulturi nasploh. Ko bomo delavci v železarni ravnali z družbeno lastnino, ki jo uporabljamo, tako kot s svojo osebno lastnino, bo pretežni del aktivnosti družbene samozaščite uresničen. Zame je odločilnega pomena varnostna vzgoja delavcev. Pomembno vlogo pri tem mora imeti naše glasilo, kjer bi namesto rubrike o nesrečah pri delu mogoče bila rubrika družbena samozaščita naših TOZD in DS. V tem okviru bi bilo mogoče delavce učinkovito obveščati o varnostnih problemih in o načinu reševanja le-teh. Odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito bodo morali biti iniciatorji takega obveščanja. To, da v dnevnem časopisju in tudi v Fužinarju objavimo podatke ali skice, ki pomenijo eno od vrst tajnosti, je problem širšega pomena, ne samo naš. V preteklosti je bilo nekaj resnih spodrsljajev, kar pa ni vedno opravičljivo z nevednostjo. Objava situacijske skice železarne z legendo in oznako vseh pomembnih točk, je nedopustna in nepopravljiva napaka. V bodoče bosta uredniška odbora morala biti skrajno budna, da take stvari ne pridejo v objavo. S tem v zvezi bo sprejet pravilnik o podatkih in listinah, ki so zaupne narave, ki natančno določa, kaj so taki podatki in listine kot tudi ukrepi za njihovo zavarovanje. Ko že omenjam ta pravilnik, bi dodal še, da smo pripravili za skoraj vsa področja družbene sa- Rajko Stropnik mozaščite predloge samoupravni*1 aktov — pravilnikov, navodil poslovnikov. Od skupno dvanajst aktov bi omenil le naslednje: pravilnik o fizičnem in teh' ničnem zavarovanju objektom pravilnik o varstvu pred P°' žarom — eksplozijo in drugih11 elementarnimi nesrečami, pravilnik o stikih s tujci in tu' jino, . pravilnik o prometni varnost*' Vendar pa se bomo morali Pc teh pravilih tudi ravnati, ne P3 jih zapreti v predale in mogo*e pozabiti, da sploh obstajajo, k®* bomo ne glede na našo neved' nost odgovarjali za kršitev do' ločil teh samoupravnih aktov.« Alojz Janežič, TOZD energij3.' »Ustavno določilo, ki se g*aSl približno takole: »Nihče nima pravice podpis?1 kapitulacijo SFRJ,« je dobil široko izvedbo v Zakonu o ljbd' ski obrambi in družbeni sarn®' zaščiti. Dolžnosti in obveznost1’ ki izhajajo iz tega zakona, h1®' rajo po vsebini postati lasth^ vsem državljanom SFRJ z b3' mcnom: graditi in braniti. Odbori LODS so logična posl®' dica, ki izhaja iz zakona in P® Alojz Janežič “tenijo samoupravno organiziranje družbene samozaščite na na delovnem mestu v (v . 'n z nosilci, ki so najbolj ' SaJ morali bi biti) zainteresira-*’ da je delovni — tehnloški Y ?ces nemoten, to je z delavci, v odbori LODS še niso opravi-*l svojega obstoja, kljub temu ° mislim, da ne bi smeli biti Q,®Pričani, da je vsa krivda na Oborih Mislim, da so varnostne . one in varnostni programi podali nekaj problemov, ki jih >ho morali reševati na nivoju to ^ cel°^e' potem bo odbo-ni LODS vsebina in odgovor-st predočena v pravi vsebini. *s odbor LODS je svojo aktiv-st usmeril predvsem v priprejo th izdelavo varnostnega pro-Večina aktivnosti, ki smo Ši Jfnesli v program, pa je v na-Ijj tOZD (predvsem zaradi vse-Ve dela v energiji) že dalj časa prisotna. družbena samozaščita ni in ne p. r° biti stvar zakonov, samou-bonnih aktov, organov (odborov V ampak stvar slehernega . zavij ana SFRJ, torej tudi de-kak V TOZD- Težko bi rekel, da h vendar moramo najti poti, Oin m° vrednote družbene last-*iot Pr* delavcih približali vred-kr3m osebne lastnine (zakaj dem?’ -^e sam se'3^ nekai ukra-• domu bolezenska odsotnost, p daljša kot je potrebno? zakaj °Pravičen izostanek? zakaj ne-je\f°Vorna uporaba orodja, strogi ' materiala, energije ipd.?) ko v ne smeli, še vedno ta- ja,.ravnam°, in moramo se vpra-jjjj1' »Ali bi tako ravnal, če bi g® to moje?« Mogoče bi poma-2a a ,Uvedba posebne stimulacije franke, de že ne uporabi j a-no določil o povračilu po nemar-pa « narejene škode, kajti resnici kat -k0 ie treba poudariti: ne-z tudi višino zavesti merijo barjem. rp^arodna z.aščita smo mi vsi, sa-la da imajo nekateri naši sode-pji?1 (sodelavec naj bi pomenilo bar h ’) v orsanizirani obliki ■jg °dne zaščite posebne naloge. Uk0nal°?e pa so lahko samo to-kor Prijetne ali neprijetne, koli-Srno med seboj prijatelji, pri nw(:r.Pa naj prijateljstvo ne po-aby *zkrivljanja naših delovnih za^n°sti in zadolžitev. Narodno Ijaii 0 nat br kadrovsko sestav-ej sPoštovani in vzorni delav- Sead Karadža, TOZD valjarna: »Sprejem zakona o združenem delu je v naši DO in v vseh TOZD začel celoten proces po-družbljanja funkcij družbenopolitičnega, ekonomskega pa tudi varstvenega pomena. Vse večje so naloge, pravice in dolžnosti, reševanje problematike pa preneseno med delovne ljudi v TOZD. Začrtane akcije so dobro programirane, vendar na vseh področjih ni vse tako, kot bi želeli imeti urejeno. To velja tudi za področje varnostne funkcije. Ko smo v tozdih ustanovili odbore LO in DS, izdelali politično in varnostno oceno, smo mislili, da smo glavno delo opravili ter da bodo stvari kar same od sebe stekle. Da ni tako, smo se kaj hitro lahko prepričali. Površno in formalno opravljeno delo ni dalo nikakršnih rezultatov, kajti pri izdelavi varnostnih programov smo naleteli na probleme. Popravljati smo morali politično in varnostno oceno, tako da smo dobili dejansko stanje v TOZD. Logično se nam zdi sedaj, da varnostna problematika ni mogla dobiti prave vloge, ker med delovnimi ljudmi še ni bila sprejeta kot del vsakodnevnega dela in življenja. Sead Karadža Delno opravičilo za takšno stanje je v pomanjkanju izkušenj na tem področju ter miselnost, da je naše premoženje in delo dobro varovano zunaj naših ograj oziroma, da nam bodo drugi to zadevo urejali. Danes smo bogatejši za izkušnjo in sem prepričan, da bo naše delo tudi na tem področju celovitejše čez čas, s programsko zastavljeno akcijo bomo odpravljali zamujeno. Pomanjkljivosti, ki ovirajo ustvarjanje dobrih pogojev za normalen delovni proces in ob tem varnostne pogoje za učinkovitejše varovanje našega premoženja, so nam odprle oči in ravno na ta način jih bomo lažje odpravljali. Težko bi trdil, da je večini delavcev v naši TOZD in DO tuja varnostna kultura. Verjetno je res, da jo posamezniki drugače obravnavajo na različnih mestih, to je, da se drugače obnašajo do skupnega družbenega premoženja kot do lastnega (privatnega). Po mojem je ravno v tem iskati vzroke za miselnost, da je našim delavcev tuja varnostna kultura. Za odpravo tega na videz jasnega problema je potrebna izredno zahtevna družbenopolitična samoupravna in socialna akcija vseh subjektivnih sil, s katero bi odpravili nepoznavanje politične, družbenoekonomske in socialne preobrazbe odnosov do proizvodnih sredstev ter upravljanje in odločanje o pridobitvah iz dela. Ta preobrazba mora biti prenesena v vsakdanjo prakso. Delovni ljudje morajo dejansko odločati prek samoupravnih organov o lastnem premoženju, sredstvih in ne nazadnje o celotnem dohodku. Dokler ni tako, ni moč pričakovati celovitega odnosa tudi do varnostne vloge odnosov do LO IN DS. V temeljnih samoupravnih aktih morajo biti programsko rešene naloge samozaščitnih aktivnosti v TOZD. Izvajanje programov mora odbor LO in DS preverjati, ocenjevati V odgovorih v rubriki »Mnenja delavcev« so se vsi sodelavci dotaknili bistvenih vprašanj s področja družbene samozaščite v naši delovni organizaciji. Čeravno sta bila zakon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah objavljena že v oktobru 1976, istega meseca tudi stopila v veljavo in nam naložila veliko nalog in dolžnosti, ki bi jih morali z omenjenih področij že opraviti do konca preteklega leta, smo v nekaterih vprašanjih šele na začetku, čeprav smo v nekaterih dejavnostih s tega področja že precej naredili. Zato se bom v svojem prispevku dotaknil predvsem tistih vprašanj, ki predstavljajo izhodišča in orientacijo za pristop k našemu skupnemu uspešnemu delovanju na področju družbene samozaščite. Družbena samozaščita (DS) ni nov pojem. O njej smo pričeli govoriti že z letom 1941, ko smo začeli ustanavljati enote narodne zaščite v NOB. Po končani vojni je prešla skrb za varnost izključno na državne organe. Ustava iz leta 1963 je točno opredelila naloge organov za notranje zadeve in vlogo delovnih ljudi glede varnosti. Zal so te določbe ostale samo na papirju in do realizacije ni prišlo. Posledica tega je bil znani »brionski plenum« leta 1966. Tako so z letom 1967 zavestne politične sile na čelu z ZK pričele razmišljati in nakazovati potrebo po podružbljanju funkcije varnosti. Stali smo pred poglavitnim vprašanjem, ali se vrniti na stari sistem varovanja delovnih ljudi in občanov, pogojev za njihovo delo, proizvajalnih sredstev in družbenih dobrin ter okolja, v katerem prebivajo, to je na ponovno uvedbo industrijske milice, ali varovanje prenesti na specializirana podjetja za varovanje premoženja ali pa celo na vojaško zaščito oz. zaščito s pripadniki teritorialne obrambe. Glede na naš koncept socialistične samoupravne demokracije ter s tem vzporednega prenašanja pravic in dolžnosti na vse državljane, v čemer se odraža odmiranje funkcije države, je bila izbrana edina pravilna pot, da zavarovanje naštetih vrednot opravljajo vsi delovni ljudje in in o rezultatih obveščati delavce in samoupravne organe TOZD. Namen in vloga narodne zaščite mi je dokaj znana. Prepričan sem, da to področje ni tuje večini zaposlenih v železarni. Vprašanje je le, kako naj zaživi v vsakdanjih normativih pa še v izrednih situacijah. Po mojem iz spoznanja, da je treba sredstva za proizvodnjo ter druge objekte normalno ali po potrebi bolje varovati, saj posamezne probleme znotraj TOZD najbolje poznajo in najlažje razčistijo sami delavci. Da opredelimo vlogo in naloge narodne zaščite, moramo najprej dobro vedeti, kaj imamo, npr. sredstva za proizvodnjo, naprave, karakter delovnega človeka itn. Te naloge se same od sebe ne bodo reševale, temveč je treba izdelati načrt izvajanja teh nalog.« Franc Rotar občani na podlagi samoupravnih pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz zakona o združenem delu ter republiške in zvezne ustave. Tako smo bili leta 1970 priča prvemu poskusu podružbljanja varnostne funkcije v Sloveniji. V nadaljnjem procesu je bila družbena samozaščita prek ustave SFRJ in SRS opredeljena kot sestavni del samoupravne dejavnosti občanov in njihovih političnih sil. S sprejemom zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah je dejavnost na tem področju jasno opredeljena. Funkcija varovanja vsega premoženja, ki ga imamo v upravljanju, varovanja nas samih ter pogojev dela je prešla na nas, t. j. na vse člane naše delovne skupnosti. To so dobro povedali nekateri sodelavci v rubriki »Mnenja delavcev«, da smo na svojih delovnih mestih postavljeni v vlogo dobrih in skrbnih gospodarjev, kot to stalno delamo s svojo lastnino doma, Iz tega izhaja jasen zaključek — družbeno samozaščito v najširšem smislu in obsegu predstavljamo vsi mi brez izjeme, ne glede na položaj, spol in starost. Sam zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah pa za konkretizacijo dela na področju DS še ne pomeni vsega. Roman Kogelnik Druga stran o ..Mnenjih delavcev44 Oblike in način uresničevanja nalog s področja družbene samozaščite, dalje pravic in dolžnosti ter odgovornosti delavcev in drugih organov, pristojnih za DS, naj bi dolbile svoje mesto v naših samoupravnih aktih, t. j. statutih, pravilnikih, poslovnikih in nazadnje v naših varnostnih programih. Glede usklajevanja teh aktov z določbami o DS precej zaostajamo. Strokovna Služba je že lani pripravila 12 različnih pravilnikov in poslovnikov s tega področja. Vsi ti akti čakajo na potrebno verifikacijo pristojnih samoupravnih organov, kar pa še ni bilo opravljeno zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov. Pri celotnem delovanju na področju DS moti ta pomanjkljivost le s tem, da pristojni organi v TOZD in DS pri sestavljanju varnostnih programov nimajo potrebne jasnejše predstave in orientacije, kar bi bilo še bolj potrebno pri sestavi varnostnih ocen. Posebno vlogo v delovanju družbene samozaščite ima narodna zaščita. O tem novem pojmu bo več napisano v naslednji številki našega glasila, zato omenjam le naslednje: Narodna zaščita je specifična organizirana oblika uresničevanja določenih pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov s področja družbene samozaščite. S tem je jasno povedano, da je narodna zaščita le del družbene samozaščite, t. j. njen fizični odraz, ne pa posebna organizacija zunaj sistema družbene samozaščite, najmanj pa podaljšana roka organov za notranje zadeve ali drugih podobnih organov. Mešanje pojmov o družbeni samozaščiti, narodni zaščiti in še drugih, zlasti pa nepoznavanje celotne vloge in pomena DS, dalje narodne zaščite in oseb z »rdečimi trakovi« in njihovih nalog je odraz dosedanje pomanjkljive informiranosti, osveščenosti in zavesti. Res je, da nas na tem področju čaka še ogromno dela, lotili pa se ga bomo takoj po izdelavi varnostnih programov po vseh TOZD in DS. To akcijo si zamišljamo z uvedbo stalne, rubrike o družbeni samozaščiti v našem glasilu, z organiziranjem seminarjev za načelnike in ločeno za pripadnike narodne zaščite ter s prirejanjem občasnih predavanj za ostale strukture v naši delovni skupnosti. Menim, da bi v tem smislu koristno uporabili vsak zbor, bodisi po družbenopolitični liniji ali samoupravni plati za razpravo, pojasnjevanje in tolmačenje vloge in pomena DS z vsemi njenimi dejavnostmi. Z naštetimi oblikami in še drugimi možnimi in neomenjenimi bomo uspeli sčasoma dvigniti našo varnostno kulturo na tako raven, da bomo v pravem smislu osveščeni in zavestni pristopili k izvajanju nalog na področju DS in s tem tudi s te strani uresničevali pravice in dolžnosti, ki nam jih dajejo že uvodoma omenjeni ustavni in zakonski predpisi. Ne bo odveč, če v teh razmišljanjih omenim tudi vlogo in naloge družbenopolitičnih dejavnikov v naši delovni skupnosti na področju družbene samozaščite. Mislim, da ni dovolj, da so med člani odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (LODS), ki imajo po TOZD in DS na področju DS zakonsko določene naloge in pooblastila, tudi predstavniki ZK, sindikata in mladine. Razprave o DS bodo morale biti v večji meri prisotne tudi na sestankih osnovnih organizacij ZK, sindikalnih podružnic in mladine. Najbrž ne bom povedal nič novega, če rečem, da bodo zadeve na področju DS hitro in uspešno krenile naprej le z pospešenim in učinkovitejšim delovanjem vseh samoupravnih, družbenopolitičnih, individualno — poslovodnih ter strokovnih struktur v naši delovni organizaciji. Roman Kogelnik PREDSTAVLJAMO NAŠEGA INOVATORJA: Od rojstva železar V modelni mizami smo za kratek razgovor poprosili Ernesta Pušnika, delovodjo za izdelavo kovinskih modelov. Tovarišu Pušniku smo najprej postavili vprašanje, kdaj je pričel delati v železarni in koliko časa je že delovodja. Odgovoril je takale: »Kdaj sem pričel delati v železarni, bi težko odgovoril. Rodil sem se v hiši, kjer so pred letom dni porušili železarski dimnik. Vso svojo mladost sem preživljal z delavci in nekaterim, kot so že pokojni Jug, Ditinger in Šteharnik, redno prinašal čez plot kruh in mošt. V prostorih (bratovski skladnici), kjer sem preživljal mladost, je ustvarjal In delal že Prežihov Voranc. Mladega človeka oblikuje okolje in je vplivalo tudi name. Vzljubil sem delo že-lezarja, še bolj pa delo modelarja. Ernest Pušnik Po odslužen ju vojaškega roka sem se zaposlil v modelni mizarni kot ključavničar. Z velikim veseljem sem opravljal to delo in z velikim spoštovanjem prisluhnil besedam tovarišev Gradišnika, pokojnega Gamsa in Cvetka. Ti so mi vcepili misel: »delaj, ustvarjaj in izpopolnjuj se!« Ves čas sem se izpopolnjeval v modelarsko livarski stroki. Tako sem leta 1964 postal delovodja modelarstva v ključavničarski stroki.« »Kaj vas je privedlo do tega, da ste pričeli razmišljati o inovacijski dejavnosti. Katera je bila vaša prva izboljšava?« »Samo delo narekuje delavcu, da je treba storiti in ustvariti čim več, čim boljše, s čim več prihranka za srečnejše življenje. Modelne plošče, ki so bile iz sive litine, so se pri uporabi kaj rade izrabile po robovih. Zato se mi je porodila misel, da vstavim železne letve. Izboljšave z letvami so prinesle noviteto. Še danes, ko težnostno razbremenjujemo kalu-parski stroj, se vstavljajo v lesene plošče železne letve.« »Kako ste prijavili tehnično izboljšavo? Ste morda pri tem imeli tudi težave?« »Inovatorja ne obremenjuje delo, ki ga čaka. Z zavestjo se odloči iskati novih poti za večjo in uspešnejšo produktivnost’ Obremenjuje pa ga po mojem mnenju dolga pot do uveljavlja* nja inovacije. Vprašam: kdo je odgovoren za korist delovne organizacije, da inovatorja ne obremenjuje prijava inovacije?« »Kaj menite o nagrajevanju *® delo inovatorjev?« »Mojo prvo izboljšavo je komisija sprejela z nerazumevanjem’ Na mojo pritožbo, ali komisija misli, da bo večja korist TOZD jeklolivarne in manj pri' hranka za komisijo, so mi delo inovatorja priznali ,in nagradili’ Drugo izboljšavo je komisij3 sprejela z večjim razumevanjem’ Takrat so mi tudi napisali: izboljšava je v veliko korist TOZD jeklolivarne in naj prejme inovator primerno nagrado za opravljeno delo.« »Kaj bi ob tej priložnosti želeli povedati svojim sodelavcem glede uveljavljanja tehničnih izboljšav?« »Vsak delavec naj ob delu razmišlja o tehnični izboljšavi za večjo produktivnost in po svoji*1 močeh naj išče možnost izboljšati dejavnost, ki jo opravlja, 3 korist vseh delavcev železarne-* F. Rotar ZA DRUGAČNO POJMOVANJE VLOGE DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V železarni smo z reorganizacijo, s tem da smo v vseh tozdih i3 delovni skupnostih oblikovali osnovne organizacije ZK, sidnikalno >3 mladinsko organizacijo, vzpostavili primerno formalno osnovo za poživitev političnega delovanja. Reorganizacija je v odnosu na staro stanJe nesporno že dala določene rczultatec, ki pa še daleč niso takšni, smo jih pričakovali. To se je pokazalo zlasti pri analiziranju februarske prekinitve dela. Vloge posameznih družbenopolitičnih organizacij pri graditvi i3 utrjevanju samoupravnega socialističnega sistema so seveda objektno zelo različne, osnovni cilj, za katerega si morajo prizadevati, pa isti. Različne so tudi detajlne oblike organiziranosti in metode del® Za vse pa velja, da morajo kar najhitreje prekiniti z vsemi oblikah" furumskega dela, ki je bilo ponekod bolj, po drugod pa manj prisoti*3’ Zveza komunistov prihaja v obdobje po osmem kongresu ZKS i3 pred XI. kongresom ZKJ še zlasti v situacijo, da intenzivno analizi1’* svoje dosedanje delovanje. Kongresni dokumenti prinašajo nove oblike organiziranosti in nove metode dela, večjo odgovornost in sploš31’ angažiranost vsakega posameznega člana ter organizacije kot celote' Aktiviranje članstva, ki, resnici na ljubo, doslej marsikdaj ni bH3 dovolj aktivno, pa je vse prej kot lahka naloga. Osnovna pomanjkljivost, ki jo opažamo pri mnogih komunistih, je sorazmerno nizka stopnja idejnopolitičnega znanja. Pozitivna je vzpodbuda, po kateri smo v zadnjem času pristopili k razvijanju raznih oblik marksističnega l*3' braževanja. V preteklosti je bilo to izobraževanje v celoti zanemarjen3’ Zamujenega pa se ne da čez noč popraviti. Ob tem pa ne moremo mimo kritične ugotovitve, da smo se mih3’ organiziranih oblik komunisti dolžni sami vsestransko izobraževati ^ da tega spet še daleč ne počnemo v zadostni meri. Običajno se t**' pravljanje o teoretičnih vprašanjih zavrača z »obrazložitvijo«, <** ! »kaj bomo filozofirali,« ali »pustimo teoretična vprašanja drugim, h3 pa se raje lotimo konkretnih življenjskih vprašanj, kot so OD, proi*' vodna problematika« ali podobno. Želimo torej razpravljati o nekaterih vprašanjih, o katerih sl®3* moramo razpravljati, vendar brez idejne osnove, izključno iz saih3 svojih znanj in spoznanj, pri čemer pridejo običajno do izraza *£3 subjektivni ali ožji interesi nasploh. Pa tudi če je razprava cclovi* in objektivna, dejansko ne gre za politično akcijo, temveč bolj za op®3 deljevanje do čisto konkretnega vprašanja, kot da nismo politi^j organizacija, temveč samoupravni organ. Niti Zveza komunistov 311 druge družbenopolitične organizacije ne smejo in ne morejo obstaj® in delovati kot paralelna institucija organom samoupravljanja. Dej®3 sko se to v nekaterih sredinah dogaja, čeprav tega najbrž večina j»e bi hotela priznati. Sicer pa se tega dejstva po večini sploh ne zavcda-m»- Eden od dokazov, da je tako, je zahteva, naj se pred vsako samoupravno akcijo sestanejo in opredelijo tudi družbenopolitične organizacije. Ce je potrebno, da sc članstvo osnovne organizacije ZK do jakega vprašanja sproti opredeljuje, bi to pomenilo, da sicer nima °nkretnc usmeritve do urejanja pomembnejših vprašanj razvoja; k°*neni lahko tudi, da je članstvo precej dezorientirano in lahko zapa-e vplivu demagogov, zlasti kadar gre za anarholiberalistične tendence, se je to v nekaterih sredinah pokazalo ob zadnji prekinitvi dela v *elezarni. Ne bi sicer smeli stvari idealizirati, ker smo živi udeleženci hitrih v bistvu radikalnih sprememb v družbi kot celoti ter misliti, da °Uio z enkratno ugotovitvijo ter s kritiko in samokritiko čez noč vse 0sef»li. Gre torej za razmišljanja o neki bolj smotrni zasnovi politič-ncSa dela v bodoče, ki mora temeljiti na rastoči zavesti predstavnikov subjektivnih sil. Zavest Ie-teh in tudi drugih delavcev, ki se borijo *a iste cilje, pa ne raste sama od sebe. Stopnja zavesti posameznega fiavca ali občana je nujno pogojena z dejanskim položajem posamezna v temeljni organizaciji ali kjerkoli že živi in dela. Dejanskega buiužaja delavca v tozd pa spet ne dokazujejo verbalne izjave o enakopravnosti in enakih pravicah samoupravljanja vseh in vsakogar, eniveč učinkovito izgrajevanje in dosledno izvajanje sistema materinega in moralnega stimuliranja delavcev v združenem delu. Da, tudi Ruralnega stimuliranja, o katerem do sedaj še nismo spregovorili, pa bi Vsaj v Zvezi komunistov slejkoprej morali. J. Dežman Razvoj vrtalnih kladiv v zadnjih letih oraba komprimiranega zraka Vrt Vrtan.iu s pnevmatičnimi «nimi kladivi je zelo po-2arJna obremenitev, predvsem tc acb nizkega faktorja izkoristka r anerSijo. Pri tem tudi ne mo-”10 zanemariti dejstva, da so v nogih rudnikih izgube komprl-raIan°ga zraka zelo velike. Za-2e 1 tega so mnoge ugledne firme Aru nekaj desetletij preizkušale klaif'6 načine pogona vrtalnih (je„ jv- Tako so se že pred nekaj tri etji pojavila prva električna kričim kladiva, ki pa niso dala rf,..!kovanih oziroma zaželenih Etatov. p0T^adnjih nekaj letih pa so se hiri Us.‘ Povsem preorientirali na iti xavk^ni Pogon vrtalnih kladiv, lje uspehe cenimo po objav- Priz r°zultatih vrtanja, moramo riranati> da pomenijo nova hi-c‘jo kladiva pravo revolu- gre na tem področju. Pri tem ne za osamljene rezultate ene hidrG firme' Dobra in uspela Vsi avk^na kladiva nudijo skoraj tr,a.Et)rnembni proizvajalci pnev-^vnega orodja. Itaver ie postala tudi Železarna kValnf Pomemben proizvajalec °rori' neSa pnevmatičnega zatn!'1’ moram pojasniti, da gre klari’rat Pr' novih hidravličnih ,Ivjb le za težka kladiva za hav jumbo, ki jih Železarna oSoLnt' ne proizvaja, vendar pa kicli-110 ■ n° izključujem možnosti ly. avličnega pogona tudi za adlVa srednje teže. lenosti hidravličnih kladiv so le ne- Čeprav bazira ta ocena vn *a objavljenih rezultatih Usp^a. ni mogoče dvomiti o klUadr novih hidravličnih vrtal-■iv. Prednosti so: Nizka specifična poraba 25 oncrgije, ki znaša le j^kt: ^do 30% energije, ki je potreb-Vrtoi3 ekvivalentno pnevmatično kladivo, hja fZredno visok učinek vrta-Navajam le dva rezultata: Firma Atlas Copco trdi, da so s hidravličnim vrtalnim kladivom tipa COP 1038 dosegli v granitu učinek 1,60 m/min za vrtino 0 51 milimetra. Atlas Copco navaja, da je to rezultat, ki je vreden vpisa v znano GUINNESS-ovo knjigo rekordov! Druga znana švedska firma LINDEN-ALIMAK, ki je v zadnjih 10 letih začela s proizvodnjo pnevmatičnega orodja in ki je na tem področju v kratkem času dosegla zelo dobre rezultate, je objavila naslednje rezultate vrtanja v granitu: S hidravličnim kladivom ALI-DRILLi AD-101, teže 100 kg, so dosegli v granitu hitrost penetracije 1,90 m/min. Razlogov za tako 'izredne učinke je več: — Vsa nova hidravlična vrtalna kladiva imajo izredno visoko število udarcev, tj. od 3000 do 3400 v minuti. — Kladiva delajo z izredno visokim pritiskom olja, tj. do 250 kp/cm2. — Vsa kladiva imajo neodvisno izjpiranje z vodo, ki ima pritisk 12 kp/cm2. — Vsa kladiva imajo poseben pogon za rotacijo drogovja, ki lahko poljubno varira od 0 do 230 obr./min. — Seveda je moč udarcev bata mnogo večja kot pri ekvivalnet-nih pnevmatičnih kladivih. Zaradi tega uporabljajo vsi težje vrtalno drogovje, in sicer najmanj 1”, ali pa celo 1—1/2”. Od uglednih firm, ki so uspela s konstrukcijo novih hidravličnih vrtalnih t kladiv, navajam le nekatera': — ATLAS COPCO objavlja rezultate za zadnja 4 leta 'in trdi, da so v tem času mnoga hidravlična kladiva zavrtala prek 200.000 m vrtin po kladivu. Firma trdi, da ima registriran primer, ko je hidravlično kladivo zavrtalo 55.000 m vrtin brez vsake zamenjave katerega koli rezervnega dela! — LINDEN-ALIMAK AB daje rezultate vrtanja za hidravlično vrtalno kladivo ALIDRILL AD-101, ki so jih dosegli leta 1976. — Finska firma TAMROCK je dala na tržišče že nekaj tipov težkih hidravličnih vrtalnih kladiv. — Od ostalih firm naj omenim še francosko firmo SECOMA, ki je izdelala jumbo s hidravličnim vrtalnim kladivom za profile 2 X 2 m do 4 X 4 m, kakor tudi večji jumbo za profile do 7 m Višine. Med ameriškimi firmami je potrebno omeniti predvsem INGERSOLL-RAND. Kakor sem že uvodoma omenil, pokrivajo danes hidravlična vrtalna kladiva le tisto področje, ki ga Železarna Ravne ne obdeluje. To so težka hidravlična kladiva, montirana na hidravličnih lafet-nih ročicah, ki so primerna za vrtanje večjih jamskih komunikacij; no SECOMA je že izdelala jumbo za minimalni profil 2X2 metra. Mišljenja sem, da gre zaenkrat razvoj hidravličnih vrtalnih kladiv izključno na račun ekvivalentnih težkih pnevmatičnih kladiv, vendar pa ne izključujem možnosti prodora hidravličnih kladiv tudi na polje srednje težkih vrtalnih kladiv. Tržišče lahkih in srednje težkih vrtalnih kladiv na pnevmatični pogon je trenutno še zelo perspektivno 'in ni videti ogroženo ne doma, niti v inozemstvu. Železarna Ravne je na področju pnevmatičnega orodja dosegla zavidljive rezultate. Posebna zasluga za ta ugled imata pnevmatični kladivi RK 21 in RK 28, saj smo s paralelnimi poizkusi vrtanja ugotovili, da ta kladiva ne zaostajajo za najboljšimi izdelki drugih renomiranih firm. Kljub temu pa bi morala razvojna služba Železarne Ravne posvetiti več pozornosti izrednim dosežkom hidravličnih kladiv, posebno še če ima železarna namen, da začne z izdelavo vsaj enega tipa lafetnega jumba za vrtanje profilov od 2 do 4 m višine, ki so v naših rudnikih zelo pogosti. Pri tem moram poudariti, da so vse firme, ki so izdelale hidravlična vrtalna kladiva, montirale ta kladiva na jumbo za ustrezna pnevmatična kladiva. Pri tem ne izključujem možnosti sodelovanja s kakšnim re-nomiranim inozemskim partnerjem, še posebno, ker je danes izbira partnerja mnogo lažja kakor pred leti. Nekatere nove firme, kakor npr. LINDEN-ALIMAK in TAMROCK so namreč že dosegle raven kvalitete svojih izdelkov, kakor so jo imele do nedavno le vodilne firme na tem polju, kakor npr. ATLAS COPCO, INGERSOLL-RAND in GARDNER DENVER. Ing. Viktor Sošič Stanovanjska politika — neizčrpen vir polemiziranja Kako lahko pride mlada družina do stanovanja? Mlade družine običajno nimajo stanovanja in žive pri enih ali drugih starših ostalih sorodnikih ali pa si priskrbijo najemniško stanovanje, ki je često v precej slabem stanju. Pravica do uveljavljanja potrebe po »lastnem« stanovanju je z ustavo SFRJ zagotovljena vsem državljanom, vendar kaže, da je zagotovljena samo pravica, s stanovanjem je pa že dosti težje. Običajno uveljavljanje potreb poteka po petih ustaljenih možnostih: 1. prosilec prosi za stanovanje pri delovni organizaciji, v kateri združuje svoje delo ali pa ga šele bo združeval (predhodno in naknadno uveljavljanje); 2. prosilec prosi za stanovanje pri skladu družbene pomoči SSS v občini ali krajevni skupnosti, kjer prebiva ali namerava prebivati — tudi predhodno ali naknadno uveljavljanje; 3. prosilec s pomočjo kreditov (ali brez) individualno gradi; Ravenska razglednica dela, razen da se je zanj treba premakniti iz pisarniških prostorov, bi na učinkovit način odpravili izkoriščevalska nagnjenja brezobzirnih posameznikov. Ob koncu je treba tudi priznati, da nekaterih občanov takšno pisanje prav gotovo ne zanima, da so celo takšni, ki jim je odvratno, vendar so tudi takšni, ki jih predlogi, sistemske rešitve ali polend' ka zanimajo. Zaradi tega je tudf logično, da bomo še naprej kdal pa kdaj lahko prebrali kaj s tega občutljivega področja, pa čeprav v zamero nekaterim ki se upravičeno lahko čutijo prizadete. Stane Bodner OB 100-LETNSCI ROJSTVA ZOFKE KVEDROVE Plin je, plina ni Na RK SZDL so sklenili svečano obeležiti 100-letnico rojstva slovenske pisateljice Zofke Kvedrove, ki bo 22. aprila letos. V zgodovino jugoslovanskega delavskega gibanja sodi, zato je treba njeno delo primerno osvetliti. Rodila se je leta 1978 v Ljubljani, odraščala pa v eni najbolj osamljenih vasi na Slovenskem, v Loškem potoku. Od tod so naši ljudje odhajali na tuje — v Ameriko, Nemčijo, pač tja, kjer so ponujali večji kos kruha. & A f so ji bile grenke izkušnje, toda Zofka ni bila ena tistih, v usod0 vdanih žena. Spopadala se J? z življenjem, rinila se je skozenj' kadar so jo klestile krivice, t>oi ta boj pa izpisala v svojih del*'1 preprosto in odkrito, predvsem P s srcem, ki pač zmeraj odseva ta' di naivnost in idealizem. Neznosne domače razmere, kjer je gospodarila pijača, so jo zgodaj pognale v svet. Za popotnico V Pragi je izdala svojo . knjigo »Misterij žene«, zbirk0 drobnih črtic, ki odkrivajo boN' čine kmečkih, delavskih in mest' nih žensk. Slo ji je za to, da &! bilo moč iz njenih del razumeP podrejeno usodo ženske v družin* in družbi, njih izkoriščano, zap°' stavljeno in poniževano živi]0' nje, ko je ženska lahko bila dekla očetu, bratu, možu in sv°' jim otrokom pa tujim moški1£ Lahko so jo zasramovali in p°“* cenjevali prav tisti, ki so ji dol°’ čili tako vlogo. In kakšna ironij«> da se je ona sama, ta ista Zofk11’ ki se je bojevala za osvobodite° žene, zlomila z lastno življenjek usodo! Ves čas, odkar je zapustila L]11' bljano in Trst, je živela od P*sfl’ teljevanja. Njena skrb za Slovel ce niti v tujini ni usahnila. v Pragi je urejala slovensko 0^ silo Domači prijatelj, v katere je tudi našemu Prežihu objava prve črtice. Dela Zofke Kvedrove so obtok ba naše meščanske in malom? ščanske neodgovornosti, so kr* žene proti vsemu nasilju nad P’ Pa sto let po njenem rojstvu vs ^ ga tega tudi še nismo prema0a' zato ostaja njeno delo aktualn Z. S- BRANJE: Zofka Kvedrova (odlomek) yl4isterij žent 4. prosilec individualno kupuje stanovanje — zgrajeno za tržišče; 5. prosilec podeduje stanovanje, ko starši dogradijo in se preselijo v svoje stanovanje. Od opisanih načinov sta najbolj oblegana prva dva, saj so ostali vezani na večje finančne sposobnosti posameznika. V delovni organizaciji strokovna služba zbere prošnje vseh prosilcev ter v skladu s samoupravno sprejetim pravilnikom o delitvi stanovanj izdela prednostno listo — se pravi, da prosilce razvrsti po vrstnem redu na bolj in manj potrebne in v skladu s takšno listo tudi dodeljuje stanovanja, ki jih je navadno vsaj desetkrat manj kot prosilcev. Pri izdelavi prednostne liste v večini primerov še vedno pri kriterijih upoštevajo delovno dobo v organizaciji, poprečni osebni dohodek prosilca, število družinskih članov in razmere, v katerih prosilec prebiva. Napisano pravilo ne velja edino v primerih, kadar gre za kadrovska stanovanja — tu še vedno odloča potreba po kadrih — glede na izobrazbeno strukturo. Predvsem naj večje težave ob stanovanjski problematiki nastajajo v manjših organizacijah, ki z majhnim številom zaposlenih in s tem tudi z nižjo vsoto prispevkov, ne uspevajo zagotavljati približnega reševanja stanovanjskih vprašanj. Običajno v takšnih organizacijah tudi planiranje v stanovanjski izgradnji ni postavljeno na realna tla ali pa celo plani sploh niso izdelani. Nekoliko drugače je z reševanjem stanovanjske problematike pri skladu družbene pomoči, saj sklad dodeljuje stanovanja mladim družinam, materam samohranilkam, upokojencem in socialno ogroženim družinam. Sklad družbene pomoči dodeljuje stanovanja po naslednjih kriterijih: — doba bivanja prosilca v občini; — doba bivanja zakonskega partnerja v občini; — doba zaposlitve prosilca in zakonskega partnerja v občini; — poprečni mesečni osebni dohodek na člana družine; — razmere bivanja prosilčeve družine; — zdravstveno stanje idr. Tudi pri skladu družbene pomoči je prosilcev najmanj desetkrat več kot stanovanj. Prosilci so prav tako razporejeni na prednostno listo. Izredno zanimivo je dejstvo, da se vrstni red po petnajstem mestu bistveno od delitve do delitve ne spreminja, saj se po sleherni delitvi vedno najde nekaj novih prosilcev, ki žive v bistveno slabših pogojih od tistih, ki so na listi že dalj časa. Toda, ali resnično žive v težjih razmerah? Večina ne. Prav zaradi tega je pomembno raziskati te pogoje in se končno do njih opredeliti. Znano je že, da v starejših naseljih obstaja nekaj zgradb, ki bi jih bilo najbolje porušiti, da s svojim videzom ne bi več onesnaževale okolja, pa ne samo z videzom — tudi z namenom. Lastniki teh stanovanj namreč zelo radi oddajajo v najem dele zgradb, saj na ta način pridejo do dodatnega vira dohodka brez napora in hkrati podnajemnikom pomagajo hitreje reševati njihovo stanovanjsko vprašanje. Precej jih je že bilo, ki so na ta način prišli do novega stanovanja pri skladu družbene pomoči. V takšnih primerih je tudi očitna nedodelanost dokumentov, s pomočjo katerih se rešuje stanovanjska problematika. Mlade družine v svoji iznajdljivosti običajno najemajo vse mogoče prostore, jih za silo opremijo, kdaj pa kdaj pogledajo vanje in v večini primerov še naprej žive pri starših ali kakorkoli drugače v boljših pogojih. Pri komisijskem pregledu uradnega stanovanja je vedno ugotovljeno, da je prostornina stanovanja pod vsakimi kriteriji, da v prostoru ni vodovoda, morda celo elektrike, sanitarij in kdove kakšne pomanjkljivosti so še zapisane v zapisnikih. Po zaslugi tako celovite ocene, ki točno ustreza pravilnikom, pride prosilec kaj hitro do visokega števila točk in torej tudi visoko na prednostno listo. Takšna metoda seveda niti malo ni poštena do ostalih prosilcev, še posebej takrat ne, če moramo ugotoviti, da se takšnih ukrepov poslužujejo predvsem tisti, ki bore malo koristnega storijo za širšo družbeno skupnost — ali pa celo nič. Toda koga to zanima, ki je že na tak ali kakšen koli drugačen način prišel do stanovanja! Tudi v teh primerih samoupravna stanovanjska skupnost ne zasluži preglasne hvale, saj ni storila prav nič, da bi takšna obnašanja posameznikov omejila ali pa lastnikom starejših, za bivanje neprimernih stanovanj s komisijskim ogledom uradno onemogočila sklepanje podnajemniških pogodb in oddajanje prostih kanacitet. S tem načinom, ki sam po sebi ne zahteva ne vem kako težkega Bilo je naravnost neumljivo. Osemnajst let je bila stara, tri mesece omožena, lepa, krasna, njen mož je bil bogataš in le malce v letih in debelušen, da se je komaj videlo. Skočila je v vodo. Kar tako neki dan, brez pisem, brez scen. Prav nič se ni čulo o kakšni tajni, prepovedani ljubezni, o kakšni drugi, skrivni nesreči. Odšla je iz salona, vprav, ko so se gostje poslavljali, in šele drugi dan so jo našli v vodi pri jezu. Njen mož ni razumel in ne sorodniki ne znanci — nihče ... Ali da, da ... Nekatere mlade, lepe žene malce priletnih, debelušnih, bogatih gospodov so razumele ... Ali molčale so. u Molčale so, kakor mrtve, stene njihovih spalnic, ob kdt°. se je zaganjal neskončen, •*’, brezglasen stud, molčale so, k j kor zrak, ki so vanj dihale neizmerni, potuhnjeni gnus . ■ • Molčale so, oblačile se v sV’tl in vesile nase zlato in dragotin zakaj voda je globoka in smrt ko strašna! .. Prišla je iz šole. Sedem le* bila stara. ,, »Pojdi zibat!« ji je dejala < »Tonček gre lahko na dvori*0 ’ Tonček se je šel na dvori , igrat, ona je zibala najmlaj*ev brata. Njen prosti čas ... L. J pma Qi>am je domov. Bila je stara x . -C]st let — po hišah je razna- za delavnik.« nJ še najino pokrpaj,« sta se klasna brata. v ^an so °^e *n brata pili , Krčmi. Treba se malo pokrep-jj 1 • ■ • Ona je sedela doma in jim Prost g raztr9ane suknje. Njen ie^r^\a je domov. Bila je omo-ka-°’ *rnepL je dva majhna otro-hj0*n?kaj mesecev in dve leti... sj 2 je hodil v tovarno, ona je dne. P° hišah dopoldne, popol-e 2e pazila na svoja dva otroka r«? tri male od sosede, ki lo J}e Bodila je l(J _ po hišah peri- n0’' • Pazila je na otroke in plela fctJ -Ce za Pr°daj ... Ni vedela, Potu ‘ie njen prosti čas, ali do-snr e: kadar leta umivat in po-Pol(}V^al °d hiše do hiše, ali po-itoa6-’ kadar sedi doma in plete »avice in ne sme vzeti svojih otrok v naročje, da se ne zamudi... Niti male, smešne, dveletne deklice ne, ki je že poskušala zibati ji dojenca ... Njen prosti čas Bil je eden onih stotisočerih ... Idealist je bil. Brez prestanka je fantaziral o svoji mladi, krasni ljubici. »Vidite, ona je zame tako visoka, tako sveta ... Nobena nespoštljiva misel o njej se ni rodila v moji duši!...« Poslušala sem ga in se nasmehnila. »Kak idealist ti je,« sem mislila in bilo mi je nekako dobro — lepo v srcu. Zadnjič je mnogo govoril o sebi. Vse je povedal. Koliko denarja je že zabil v razvpitih hišah ... »Za božjo voljo, in vi ste zaljubljeni idealno?!« »No, da, to je povsem nekaj drugega.« »Vi ste zaljubljeni in še zahajate tja?!« »No, da, kaj potem! Vsi delamo tako. In končno, kaj pa naj delamo?! V tistem našem primorskem gnezdu ni nič družbe, nič zabave, torej... To je čisto naravno,« je dejal z neprimerljivo ravnodušnostjo. Videlo se mu je na obrazu, kako je miren ... »A vaša draga?!...« »Ona je zame tako visoka, tako sveta ...!« Bil je ves razvnet in navdušen. V srcu me je bolelo. Kaj smo ženske takšnim stoti-sočerim moškim? Angel ali zver. Le človek ne. S KNJIŽNE POLICE 0n>a6a dela Božidar H,- Debenjak, Vstop v »rasistično filozofijo, CZP Ko-‘UnH Lj„ IGO str, 70 din. t)rvre za delo, ki ga velja kot vzeti v roke pri študiju , sizma. Knjiga je razdeljena Vjfj/1 dele. Prvi piše o filozofskih 'siČiv rnar'IS'zmai predvsem o kla-nemški filozofiji, mislecih w Heglom in Marxom ter o treh n^^dnih virih marksizma: friern Klasični filozofiji, utopi-non?- .SOc>alizmu in politični eko-jd- Drugi del posreduje glav-tiet rxove *n Engelsove misli, straLl del pa govori o poteh in nPoteh marksističnega nauka. t(,J^.Vard Kocbek, Krogi navzno- Lj„ 246 str, 130 din. eSe;. knjigi zbrani potopisno — Pod*! °i sPisi dajejo zaokroženo nar b? 0 Kocbekovi meditativni f6v v}> o njegovem izvirnem pri-reh z'1U *n razgledovanju po stva-bgj asa in sveta. Te spise pose-in ...Pdlikuje stilistična izbranost sdkovitost. t>> a^Ri Grabeljšek, Nioba, roman. ^ *-0-> 190 str., 160 din. fojj. rednja osebnost pričujočega Itetr 3 ?e Pripovedovalka svoje St^iive življenjske zgodbe — Knezovka, vdova po nekoč triih °.zn°m gruntarju in mati os-steijj° r°k> Pa ie na smrtni po-Miob °stala povsem sama. Roman boh():i Predstavlja nenavadno glo-r>ag6 ,ln pretresljivo upodobitev ktnečke matere. P ♦ • X. Franc Boštjan, Pri branju, olje Prevodi. Willi Heinrich, Prgišče nebes, roman. Zo, Mb., 427 str, 220 din. Knjigo lahko uvrščamo med uspešnice, saj je bila v Nemčiji na seznamu najbolj prodajanih knjig. Zgodba pripoveduje o za-konolomstvu o problematiki, ki ob takih primerih nastaja. V knjigi je tudi vse polno strastnih erotičnih opisov, vendar ostaja avtor v mejah, predvsem pa želi biti pravičen do vseh junakov bodisi negativnih ali pozitivnih. John Knittel, Therese Etienne, roman. ZO, Mb., 447 str., 200 din. Therese Etienne je povest o usodni strasti, ki zadene z vso silo v oviro moralnih temeljev sveta in družbe ter se tragično razbije. Therese je zaničevala množice in postave. Želela je živeti le po svojem srcu, zato je hladnokrvno odstranila oviro, ki ji je kratila pravico imeti otroka s človekom, ki ga je ljubila. Svojega dejanja se ni nikoli kesala, njegovega pomena pa se je zavedla šele dosti kasneje. Tirno K. Mukka, Zemlja je pregrešna pesem, roman. PZ, Ms, 150 din, 231 str. Pisatelj predstavlja svojo finsko domovino. S klenim, epsko močnim jezikom popisuje življenje v preprosti vasi, ki pa ni veliko drugačna kot katerakoli druga kjerkoli na svetu. Zgodba je pretresljiva pripoved o elementarni ljubezni in življenju, ki nam razkriva nove razsežnosti in novo okolje daljnega severa. (Po knjigi 77) ŠE 0 POPUSTIH Kaže, da smo se že navadili na razne oblike nudenja blaga potrošnikom. Trgovina se poslužuje različnih oblik ponudbe in reklama ji je v veliko pomoč. Ena od pogostnih oblik ponudbe so razprodaje s popusti v cenah. Visoke cene in podražitve prizadenejo predvsem občane z manjšo kupno močjo. Tudi potrebe posa- LIKOVNA VEST V ravenskem Likovnem salonu je bila od 31. marca do 9. aprila razstava del akad. kiparjev Viktorja Gojkoviča in Vojka Štuhca ter akad. slikarja in grafika Petra Vernika. Vsi trije so pripadniki iste generacije in so kljub udeležbi na številnih skupinskih razstavah ter jasno izraženim umetniškim stremljenjem vendarle še v tisti srečni fazi ustvarjanja, ko so človeku odprte vse poti in dane vse možnosti, da iz talenta, znanja in izkušenj zgradi tak ali drugačen umetniški svet. Razstava spada med tiste, ob katerih se najlaže krešejo mnenja ter razčiščujejo pojmi, s tem pa se tudi širi poznavanje likovne umetnosti nasploh. -k meznika in družine se skozi življenje menjajo, saj družina z nepreskrbljenimi otroki težje prenaša podražitve kot tisti, ki skrbi le zase. Razumljivo je, da tisti, ki breme življenjskih stroškov težje prenaša, bolj ceni vsak dinar in bo dobro premislil, kdaj, kako in kje ga bo potrošil. Menim, da je pri nas precej ljudi, ki se razvesele vsake pocenitve in željno čakajo razprodaje po znižanih cenah. Pri takšnem nakupu si lahko posameznik ali družina z manjšimi dohodki privošči nakup konfekcije, obutve in drugih vabljivih stvari, katerih sicer ne bi kupili. Če je blago kvalitetno, se nakupa na razpoda-ji ni sramovati, kajti še včeraj bi mogoče isto stvar kupili znatno dražje, pa danes ceneje kupljeno ravno tako uporabljamo in jo bomo uporabljali, dokler nam bo ustrezala. Prijateljem, ki so pred kratkim enako stvar kupili dražje, se seveda ne bomo hvalili, da smo jo dobili ceneje. Tudi drugim ljudem bomo zamolčali. Morda bi kdo iz nevoščlj ivosti celo protestiral proti popustom in govoril o enakih oblekah, ki jih nosimo, o navlaki, ki se nabira doma, in podobno, čeravno smo v službi večinoma eni v belih, drugi v modrih in črnih delovnih oblačilih. Tudi uniformiranih kavbojk se ne moremo odreči niti v službi niti doma. Logično je, da se tovarne in trgovine včasih hočejo znebiti neposrečenih izdelkov ali stvari, ki že dalj časa ležijo na policah in v skladiščih, kar seveda tudi stane. Proizvodna podjetja tudi menjajo programe, da bi predrugačila izdelke in spremenila ceno. Razprodaja prejšnjih izdelkov je način, kako priti vsaj do manjšega dohodka in pokritja izgube. Kako takšne izdelke prodati, je seveda odvisno od reklame in sposobnosti prodajalcev, a naj večja vaba so popusti v prodajni ceni, ki pritegnejo množico kupcev. Kar zadeva kupce, pa je po mojem mnenju boljše, da kupujejo naše izdelke s popustom, kot pa da nosijo doma prislužene denarje čez mejo, da bi tam podobne stvari ceneje kupovali. Tudi vsakršno uvoženo hrano vidimo v naših trgovinah in zakaj bi jo potem hodili kupovat drugam, če jo lahko s popustom dobimo pri nas? Zavedati se bi morali dejstva, da mora tudi naš delovni človek delati in nekomu svoj izdelek prodati. Prezreti ni, da po nakupu vsakdanjih potrebščin še radi prihranimo kaj denarja za lastno prevozno sredstvo, ki ni poceni. Tudi knjig in časopisov se ne moremo odreči. Popusti v cenah so torej za dolčeno kategorijo prebivalstva dobra stvar in jih ni kritizirati. Zal nimamo vsi nadpo-prečno visokih dohodkov, da bi se lahko po nakupu snobovsko pohvalili, da je »moja obleka boljša zato, ker je stala 100 tisočakov več in je bila kupljena v posebni trgovini«. Naš občan naj bi se po smotrnem nakupu pohvalil, da je kupil dobro in poceni blago! -k NESREČE PRI DELU V MARCU Emil Pušnik, TOZD valjarna — pri spuščanju pokrova vertikalne glave ga je stisnilo za kazalec desne roke. Franc Pavlič III., TOZD jeklarna — pri zalaganju peči ASEA z odpadnim železom mu je brizgnilo tekoče jeklo za vrat in v oko. Srečko Urnaut, TOZD jekloli-varna — pri avtogenem rezanju ulitkov se mu je eden skotalil na levo nogo ter mu poškodoval III., IV. in V. prst leve noge. Alojz Kranjc I., TOZD jekloli-varna — pri izbijanju sponk pri livarskem okviru se je s kladivom udaril po kazalcu desne roke. Anton Mori, TOZD kovačnica — pri brušenju kovanih prstanov si je ob vrteči se brusilni plošči obrusil kazalec leve roke. Mirko Založnik, TOZD jekloli-varna — pri nameščanju ulitka na delovno mizo ga je ta stisnil za palec desne roke. Maks Smon, TOZD jeklarna — pri litju jekla v kokilo je iz po-novce brizgnilo jeklo. Pri umiku se je spotaknil, pri čemer si je poškodoval desno nogo. Mirko Rožej, TOZD jeklolivar-na — pri brušenju ulitkov je razneslo odrezilno brusilno ploščo, pri čemer mu je ta poškodovala laket desne roke. Eva Franc, TOZD jeklolivarna — pri brušenju ulitkov si je ob delovni mizi poškodovala prstanec leve roke. Mira Vidcršnik, TOZD jeklolivarna — pri brušenju ulitka ji je brusilna plošča stisnila kazalec leve roke ob delovno mizo ter ga ji poškodovala. Adcm Ilazi, TOZD jeklarna — pri nakladanju vročih odpadkov mu je spodrsnilo, pri čemer se je opekel po hrbtu. Mirko Laznik, TOZD valjarna — prii adjustiranju ploščatih valjanih profilov se mu je eden skotalil na zapestje desne roke. Mirko Krejan, TOZD kovačnica — pri prestavljanju veza odžaganih ploščatih profilov se je veriga zapela ob spodnji rob kovanca, pri dvigovanju z žerjavom pa se je vez posul, pri čemer so ga kovanci udarili po mečih leve noge. Cepljenje proti tetanusu Mile Božič, TOZD valjarna — pri poravnavanju gredic na stolicah je z rokavico zadel ob rob na gredici, pri čemer se mu je ena skotalila na desno roko. Stojan Ristič, TOZD jeklarna — pri zlaganju opeke mu je ena zdrsnila na roko ter mu poškodovala prstanec desne roke. Stanko Rožej, TOZD kovačnica — pri nalaganju gredic na stolice s pomočjo električnega mostnega žerjava so se te posule ter mu poškodovale desno roko. Štefan Rožej, TOZD kovačnica — pri razvrščanju kovanih palic se mu je ena skotalila na desno nogo ter mu poškodovala gleženj. Ivan Berncker, TOZD kovačnica — pri sekanju kovanega profila mu je izbilo sekiro iz rok, pri čemer ga je ročaj udaril v trebuh, pri padcu pa si je poškodoval tudi glavo. Milan Sudar, TOZD strojno gradbeno vzdrževanje — pri ravnanju kotnega železa je popustil zvar, zaradi česar se je udaril po kazalcu leve roke. Zdravko Dobrovnik, TOZD strojno gradbeno vzdrževanje — pri odkrivanju odvodnega kanala hidrokomore v čistilnici jeklolitine mu je kovinska plošča (pokrov kanala) stisnila prstanec leve roke. Vinko Celncr, TOZD elektrotehniške storitve — med čiščenjem bakrene žice s pomočjo ščipalk ga je sodelavec vščipnil v sredinec leve roke. Slavko Gnamuš, TOZD komerciala — po popisu jekla za odpremo je z zložaja nerodno skočil, pri čemer si je poškodoval levi kolk. Maks Hovnik, TOZD strojno gradbeno vzdrževanje — pri de-montaži odlagalnega vzvoda z osi za delovno mizo centromaskina mu je padla os na nart leve noge. Maks Pušnik, TOZD industrijski noži — pri zalaganju nožev v žarilno peč so se noži prevrnili in mu stisnili palec leve roke. Enci Elizabeta, TOZD rezalno orodje — pri odpremi nožev v skladišču se je na nožu urezala v kazalec desne roke. Ludvik Krivec, TOZD stroji in deli — pri struženju ga je zadel ostružek v čelo in ga poškodoval. Anton Breznik, TOZD pnevmatični stroji — pri izdiranju merilnega trna je zadel z desno roko ob vrteče se brusilno vreteno in se urezal. Ernest Svetec, TOZD rezalno orodje — z roko je trčil v poda-jalno kolo, pri tem pa se mu je delec kroma zapičil za noht desne roke. IVAN PUŠNIK Dragi Vanč! Globoko nas je pretresla in razžalostila vest, da si nas za vedno zapustil sredi cveta svojega življenja. Nemi smo sprejeli žalostno resnico, da za vedno odhajaš od nas, da smo izgubili dobrega tovariša in pridnega sodelavca. Težko je razumeti usodo, ki je iztrgala družini ljubečega očeta in moža. Da, kruta je usoda in hudo je sprejeti resnico, da se za vedno poslavljamo od tebe. Vzljubili smo te kot prijatelja, saj je bilo tvoje tovarištvo med nami plemenito. Vedno si imel za vsakega od nas lepo besedo ali dobre nasvete pri opravljanju našega skupnega dela v Železarni Ravne. V tvojih besedah je bilo čutiti toplino, ki je prihajala iz tvoje notranjosti, toplino, ki je delovala na nas blagodejno in razumevajoče. Rodil si se na obronkih Pohorja v kmečki družini kot drugi otrok številne družine tik pred drugo svetovno vojno. Mladost si preživljal pod okupacijo, ki ti je vtisnila tegobe takratnega časa. Vsa svoja mladostna leta si preživel na očetovi kmetiji, kjer si moral trdo delati, in kot si nam pripovedoval, si to delo rad opravljal. Da bi si izboljšal gmotni položaj, si se leta 1963 zaposlil najprej v Tovarni usnja in še istega leta v Železarni Ravne v energetski službi kot stroinik plinskih generatorjev, pozneje pa kot strojnik plinastih in tekočih goriv. Rad si opravljal svoje delo in ponosen si bil nanj z zavestjo, da s sodelavci daješ energijo celotni železarni za njeno delo. kot daje srce kri telesu. Da, dajal si tudi del svoje lastne energije in s tem zapustil neizbrisno sled svojega prispevka za napredek našega kolektiva. zapuščaš svojo ljubo družino J3 nas vse. Ni ti bilo dano dolgo uživati sadov tvojega dela v preleP1 Mislinjski dolini. , Dragi Vanč, ko se poslednji poslavljamo od tebe, ti izrekanj0 iskreno zahvalo za tvoje delo 13 tovarištvo. Živel boš še naprej me3 nami v spominu, kot si ga na*3 vtisnil s svojo navzočnostjo me nami. , Naj ti bo lahka domača zcmlj®' Zeni, otrokoma in svojcem i*re' kam v imenu vseh sodelavcev iskreno in globoko sožalje. — ZAHVALA ^ Ob boleči izgubi dragega očeta in moža Ivana Pušnika iskreno zahvaljujemo vsem s°' rodnikom, znancem, sodelavce^ za darovano cvetje in vsem, 11 ste ga v tako velikem številu P°' spremili na njegovi zadnji poti Sodelavcem in OOS TOZ*' energija iskrena hvala za denat' no pomoč. Hvala tudi gasilske«1 društvu, govorniku za poslovil*1 besede ter pevcem in godbi 23 žalost inke. Žalujoči: žena Mihaela, sin J3' nez in hčerka Betka ZAHVALA ibi Ob nenadni in prerani izgv| našega dragega moža in očri3 Ivana Poročnika se iskreno hvaljujemo vsem, ki ste se pn3: poslovit od njega. Hvala vsem pri jateljem, sodelavcem in znance3 za darovano cvetje in vence te* izrečene *zraze sožalja in števil3, spremstvo na njegovi zadnji P°? Hvala godbi za žalostinke, gov31' niku in g. kaplanu za poslovil3 besede. Žalujoči: žena Tončka, hčer^ Dragica, Mojca, Zofka in sin To3 z družinami ZAHVALA Ob prerani izgubi najinega ( ta Antona Kodermana se iskre3 zahvaljujeva sodelavcem meha3 čne delavnice za poklonjeno cve , je in spremstvo na njegovi zad3J poti. Hčerka Ljuba in sin Tone ZAHVALA Ob smrti naše drage mame ^ stare mame Katarine Stehar3 se iskreno zahvaljujeva soroi d31' vi31 kom, prijateljem, bivšim in no' sostanovalcem, sodelavcem, ru NTK ter znancem za pokloni no cvetje in vence. m Iskrena hvala g. kaplanu vsem, ki ste jo pospremili na °1 ni zadnji poti. Žalujoča: sin in hčerka z dr3 ZAHVALA Ob smrti moža in očeta Avg3 Ko si si ustvaril družino leta 1963, si nosil v sebi željo, da si ustvariš svoj dom. Ta želja se ti je tudi izpolnila in skupaj z ženo sta si zgradila hišo v Dovžah, kjer si živel srečen v krogu svojih dragih. Bil si srečen ti, žena, kot tudi otroka. Težko je razumeti tako kruto usodo, katere priča smo danes ob tvojem grobu, da za vedno Vožiča, delavca Železarne RaVlf; gasilskega častnika GD Kotlj® člana ZB Kotlje, se iz srca zatri ljujemo za izraze sožalja, za gri.j: no pomoč, Železarni Ravne, ^ Kotlje, GD Kotlje, sodelavce«1 vsem gasilcem Mežiške doline,3 rodnikom, sosedom, govornik3 g. župniku v Kotljah in godbi P lezarne Ravne. Zena Ivanka, hčerki Marjan3 Iva, sinovi Gusti, Tini in Emil P> ' ! V Gibai ije ZJ apo slenih v tovarni V času od 21. februarja do 20. marca 1978 Tek. Št. Priimek in ime Rojen Kvalifikacija TOZD — DS Odkod je prišel Pridobili lastnost i' Cekič Lijana “• Pujs Anton “• Golob Alojz *• Golob Janez “• Gorenšek Ciril • Kajzer Marija Kobolt Ivan DELAVCA 3. 4. 1954 KV natakarica DS za gospodarjenje za določen čas 19. 1. 1953 VSS inž. strojništva priprava proizvodnje štipendist 2R 5. 6. 1951 NK delavec komerciala iz druge delovne organizacije 27. 7. 1957 NK delavec priprava proizvodnje iz druge delovne organizacije 9. 3. 1958 SS elektrotehnik elektrotehn. storitve prva zaposlitev 12. 9. 1956 NS DS KSZ prva zaposlitev 8. 5. 1960 NK delavec priprava proizvodnje prva zaposlitev Kobovc Peter »• Koprivnik Angela Kotnik Viktor • Lakovšek Slavko {«• Lečnik Marjan u' Kukič Zoran Luma Mefail Merkač Milan Močilnik Ivan i»' Marija 1q Jožko Pšeničnik Franc 21 j h Ivanka 22 ePsLč Velimir n,' §agoničnik Marija • Sedar Jože pivnik Ivan Č gipek Eva 22- Šteharnik Jože 28 Marjana 2q' Stumberger Renata 28. 6. 1953 KV elektrikar rezalno orodje iz druge delovne organizacije 19. 9. 1945 NK delavka rezalno orodje iz druge delovne organizacije 9. 6. 1946 NK delavec vzmetarna iz druge delovne organizacije 3. 6. 1954 PK topilec jeklovlek iz druge delovne organizacije 5. 11. 1956 SS met. tehnik raziskave in razvoj prva zaposlitev 2. 2. 1960 NK delavec valjarna iz druge delovne organizacije 20. 2. 1953 NK delavec pnevmatični stroji iz druge delovne organizacije 15. 5. 1958 KV zidar vzmetarna iz druge delovne organizacije 19. 5. 1950 NK delavec pnevmatični stroji iz druge delovne organizacije 4. 6. 1947 NK delavka elektrotehn. storitve za določen čas 11. 9. 1950 VŠ dipl. inž. str. priprava proizv. dz JLA 13. 3. 1956 KV zidar vzmetarna iz druge delovne organizacije 21. 8. 1950 NK delavka DS KSZ iz druge delovne organizacije 19. 6. 1946 NK delavec valj arna iz druge delovne organizacije 15. 6. 1959 KV prodajalka DS za finance za določen čas 19. 1. 1951 NK delavec kovačnica iz druge delovne organizacije 22. 7. 1956 KV str. ključavničar strojno gradbeno vzdrževanje iz JLA 11. 5. 1943 NK delavka valjarna iz druge delovne organizacije 7. 2. 1958 NK delavec vzmetarna iz JLA 23. 7. 1961 ns DS KSZ za določen čas 20. 7. 1956 SS likovni tehnik priprava proizv. prva zaposlitev Vožič Janko Vrhovnik Vilko • Zagernik Štefka 16. 3. 1955 KV žarilec o. p. valjarna iz druge delovne organizacije 26. 10. 1936 SŠ ekonomski tehnik priprava proizv. iz druge delovne organizacije 14. 12. 1954 KV krojačica rezalno orodje iz druge delovne organizacije Tek. st. Priimek in ime Rojen Kvalifikacija TOZD — DS Kam je odšel IžGRbili LASTNOST i • Balant Silvester • Lelec Alojz JELAVCA 2. 12. 1952 NK delavec jeklolivarna samovoljna zapustitev dela 23. 1. 1926 PK topilec jeklarna starostna upokojitev “• Pužir Olga • Grabner Marjan d' Klugler Lidija 21. 10. 1958 NK delavka rezalno orodje med poskusno dobo 19. 6. 1954 SŠ met. tehnik jeklarna dana odpoved 3. 8. 1954 NŠ DS KSZ dana odpoved S' Okič Fadil 8' Poročnik Ivan 25. 3. 1955 NK delavec priprava proizv. izključen po sklepu DS 25. 1. 1931 PK žerjavovodja jeklolivarna umrl o* Prevolčič Marko io' S\fnik Jurii 25. 4. 1947 PK žerjavovodja jeklarna dana odpoved 22. 4. 1954 NK delavec jeklarna samovoljna zapustitev dela ll ?eoernik Franc 30. 9. 1940 NK delavec stroji in deli samovoljna zapustitev dela 12 ^alschnig Franc 13 v^Sačnik Franc 1. 10. 1956 KV valjavec o. p. valjarna dana odpoved 13. 10. 1957 KV žarilec o. p. kalilnica dana odpoved Id' Vožič Avgust 28. 8. 1918 NK delavec priprava proizvodnje umrl 15 fr11?11'*1 Ivan II. 18. 4. 1939 PK delavec energija umrl ^Vajs Anton 8. 4. 1957 KV žarilec o. p. valjarna dana odpoved IZOBRAZBA — KVALIFIKACIJA ‘dobili lastnost delavca ' ^5 dipl. inž. str. ' VSŠ inž. strojništva ' of elektrotehnik - It metalurški tehnik ~ S? ekonomski tehnik ' SS likovni tehnik ~ KV strojni ključavničar ~ KV natakar ~ KV krojačica ' KV zidarja ' KV elektrikar -tr Prodajalec ' KV žarilec o. p. 1 — PK topilec 2 — NS delavca 14 — NK delavcev Izgubili lastnost delavca 1 — SŠ metalurški tehnik 1 — KV valjavec o. p. 2 — KV žarilca o. p. 2 — PK žerjavovodja 1 — PK topilec 1 — PK delavec 1 — NS delavec 6 — NK delavcev UTELIM filatelija filatelija fila Lij. “‘'uuvuvvO * f,LATEIUA filatelija filatelija fila 5Ne znamke bi Želeli c, filatelisti jzsmE SIJK naJ bl se za h! “ceni razpisal natečaj. Dela naj d, h|M Jevale komisije, v kateri naj 'lstfastopanl tako umetniki kot Glede NOMINAL bl sc bilo končno treba orientirati na tiste, ki ustrezajo poštnim tarifam. Sedaj bi te bile: 1, 1,50, 3,40 ln 4,90 dinarjev. Morda še kot izjema kakšne druge. Ce rabi pošta več nomtnal, lahko tako tiska redne ali celo avionske znamke. Poleg tega je potreba po visokih nomlnalah iz dneva v dan manjša, saj že skoraj vse pošte uporabljajo žigosne stroje ln plačujejo tarife v gotovini, ne v znamkah. Glede SESTAVE SERIJE naj bl bile te krajše, morda celo največ tri ali štiri znamke v seriji. Po možnosti pa naj bi bilo čim več izdaj posameznih znamk. TISKANJE naj bi se opravilo doma, saj imamo sami možnost za izdelavo kvalitetnih znamk, in to najboljše v linijskem globokem tisku, s katerim se proizvajajo najlepše znamke poleg hcliogravure, za katero pa pri nas ni upov. Zelo zanimivo bi bilo vedeti, kakšen je pravi razlog, da se naše znamke tiskajo v vseh mogočih in nemogočih evropskih tiskarnah, od koder smo dobili že precej nemogočih proizvodov, ki nam nikakor niso v ponos. NAKLADE PRILOŽNOSTNIH IZDAJ naj bodo tolikšne, da sc lahko prodajajo v svobodni prodaji na vseh poštah v kompletnih serijah in ne tako nizke, da bi z njimi lahko špekulirali. KVALITETA naj bo čim boljša. To bo doseženo, če bodo upoštevani navedeni predlogi. S tem naj bi se tudi ustvaril koncept Jugoslovanske znamke, kar je vsekakor zaželeno. REDNIM FRANKOVNIM ZNAMKAM Je treba dati tisti pomen, ki ga kot propagandno sredstvo imajo. Ce gre za turistično propagando kot pri sedanjih izdajah, naj bo kvaliteta takšna, da bo tujce privlačila, ne odbijala. Ne bi bilo napak, če bi našim priložnostnim izdajam dodali še LETO IZDAJE, kot to delajo mnoge druge države. V množini novih izdaj se je težko znajti in hitro določiti, za katero izdajo gre. Mnogi naši žigi so v glavnem strojni, ki znamke uničujejo. Poleg tega so po navadi polni prask. Za zbiralce mora biti žig lepo okrogel, ne pa zamaščen in spraskan. NAŠ UPOKOJENEC Alojz Celec, roj. 23. januarja 1926, v železarni od 1. marca 1951 v TOZD jeklarna kot prvi pomočnik talilca. Starostno upokojen 28. februarja 1978 REKREACIJA IN ŠPORT SMUČANJE Na Golteh je bilo tekmovanje v veleslalomu za najboljše smučarje. V vrhunskem razredu je osvojil Andrej Holci tretje mesto, v prehodnem razredu pa je bil Miran Stefanovič trinajsti. Na Kobli pa so se pomerili v slalomu Andrej Holci je bil četrti, Andrej Stefanovič pa peti. V Topli pri Črni je tekmovalo 150 najboljših smučarjev vzhodne regije v slalomu. Pri cicibankah je zmagala Pušnikova iz Črne. Pri cicibanih je bil najboljši Žagar z Raven, tretji pa Pečovnik 'iz Črne. Med mlajšimi pionirkami je zmagala Fužirjeva iz Črne pred Videmškovo z Raven. Pri mlajših pionirjih je zmagal Jelen iz Črne. Pri starejših pionirjih pa je bil najboljši Kranjc iz Črne. Smučarji so zaključili svoja tekmovanja v letošnji sezoni. V organizaciji smučarskih klubov Fužinar in Slovenj Gradec so se na Mali Kopi pomerili člani in mladinci vrhunskega razreda v slalomu in veleslalomu. Pri članih je v slalomu zmagal državni reprezentant Franko, Andrej Stefanovič je bil četrti, Andrej Holci pa peti. V veleslalomu je zmagal Slovenjgradčan Kazelj, Holci je bil četrti, Andrej Stefanovič pa deseti. Med najboljšimi mladinci se je Miran Stefanovič uvrstil na deveto mesto. PLAVANJE je osvojil na 200 m hrbtno. Kri-čejeva pa je bila četrta na 100 m prsno. Maja Rodičeva se je udeležila mednarodnega mitinga v Bremenu, na katerem so nastopili plavalci iz 22 držav. Svoj najboljši uspeh je dosegla na 200 m prsno, kjer je bila enajsta. V Trentu je bil 11. tradicionalni miting plavalcev Evrope. Skupno je nastopilo nad 1000 posameznikov, iz desetih držav. Kvaliteta je bila na višku, saj je nastopilo šest kompletnih državnih reprezentanc, dvanajst tujih in 105 italijanskih klubov. Kot posamezniki so se izkazali plavalci Fužinar-ja, ki so osvojili tri zlate, eno srebrno in eno bronasto kolajno. Miran Kos je med svojimi vrstniki osvojil prvo mesto na 100 m hrbtno, Dimiter Vočko je zmagal na 100 m delfin in bil tretji na 200 m mešano. Maja Rodič je zmagala na 200 m mešano in dobila srebrno kolajno v disciplini 100 m prsno. S točkami posameznikov za uvrstitve med prvih 10 je Fužinar med inozemskimi klubi ekipno zasedel 2. mesto. Na mednarodnem plavalnem mitingu Mladosti v Zagrebu pa je Andreja Cesnik osvojila odlično drugo mesto na lOOm hrbtno. Bolj kot uvrstitev je pomemben rezultat: 1 minuta in 17 sekund, ki jo uvršča med perspektivne vrhunske plavalke v Jugoslaviji. Na državnem prvenstvu za pionirje do desetega leta je v Vodicah pri Šibeniku tekmovalo 96 plavalcev iz 18 klubov. V vrh jugoslovanskega plavanja med naj-mlajšimi se je prebil naš tekmovalec Aljoša Medvešek, ki je postal dvakratni državni prvak, enkrat pa je osvojil srebrno kolajno. Zmagal je na 100 m hrbtno in 200 m mešano, drugo mesto pa NAMIZNI TENIS Naši plavalci v Trentu V Mariboru je bil tretji selekcijski turnir članov druge skupine. Izreden podvig je naredil Bojan Pavič, ki je osvojil prvo mesto in se s tem uvrstil v prvo skupino najboljših članov Slovenije. Na Ravnah je bilo ekipno državno prvenstvo za mladinke. Državni prvak je postal Proleter iz Čoke, ki je zmagal pred Naftaga-som, Olimpijo, Mladostjo in Fu-žinarjem. V ekipah, ki so se uvrstile pred Fužinarjem, igra vsaj po ena državna reprezentantka, tako da je tudi peto mesto uspeh za našo ekipo, ki je nastopila z naslednjimi igralkami: Ačko, Logar, Horvat, Trbižan in Šavc. V Zagrebu pa so se pomerili mladinci. Ekipa Sobote iz Murske Sobote je tudi letos osvojila naslov državnega prvaka. Naši tekmovalci Leš, Janežič, Pavič in Ginter so med dvanajstimi ekipami osvojili deveto mesto. ODBOJKA V Ptuju so se pomerile najboljše slovenske igralke na tretjem selekcijskem turnirju. Med dvanajstimi tekmovalkami je zmagala Langerholčeva iz Ljubljane. Logarjeva je kot pionirka osvojila odlično četrto mesto v konkurenci članic. Ačkova je bila šesta, Horvatova pa sedma. STRELSTVO bil tudi naš občinski prvak Mežičan Praper, ki je osvojil d®' veto mesto, s tem, da je v 60 str®' lih dosegel 552 krogov s popre®' kom 9,2. Š. F. SKLEPI ŠAHOVSKE ZVEZE KOROŠKE Po daljši razpravi so delegat šahovske zveze Koroške, ki so se sestali v Dravogradu 16. marca-sprejeli naslednje sklepe: — V zvezo se vključi no^° ustanovljeni šahovski klub Ba“' Ije, — Izvede se tekmovalni P1^ gram, in sicer: moštveno pionir' sko prvenstvo je treba po občin8"1 izvesti do 16. aprila, da bo moža® organizirati 22. aprila v Drav®' gradu regionalno prvenstvo. Po občinah morajo biti končan3 prvenstva posameznikov do \ maja, ker bo 20. maja na Ra vri' at ifi regijsko prvenstvo pionirjev pionirk. Ugotovitev sestanka je tudi, bo letošnje pionirsko prvensto v spremenjeni obliki, ker ne V Tekmovanje moških in ženskih ekip druge zvezne in enotne republiške lige so v zaključni fazi. Zenska ekipa Fužinarja zmaguje naprej in bo prav gotovo osvojila naslov prvakinj in pravico udeležbe na kvalifikacijah za vstop v prvo zvezno ligo. Vse ostale ekipe igrajo iz kola v kolo slabše in so si pokvarile uvrstitev v tablicah vseh štirih lig. V 13. kolu moške zvezne lige sta bila oba koroška predstavnika poražena. Fužinar je na domačem terenu zaigral brez volje in po nepotrebnem prepustil točke Blejcem, ki so prvič zmagali na Ravnah, in to s 3 :1. Mežičani so igrali doma in v borbeni, več kot dve uri trajajoči tekmi izgubili proti Metalcu iz Siska s 3 : 2. V naslednjem kolu je Fužinar v Ljubljani premagal Enotnost s 3 :0, Mežica je gostovala na Bledu in izgubila s 3 :1. Štiri kola pred koncem prvenstva je Fužinar z 18 točkami na četrtem, Mežica pa z osmimi točkami na sedmem mestu. V moški republiški ligi sta koroška predstavnika izgubila tri tekme. Žerjav je v Mariboru premagal Branik s 3 :1, na domačem terenu pa izgubil z vodilnim Ze-lezarjem iz Žirovnice prej »Jesenice«) tesno s 3 :2. Mislinjčani so izgubili zaporedoma štiri tekme. V Novem mestu so bili poraženi s 3 :0 doma pa izgubili s slabo ekipo iz Kamnika s 3 :1. Po 14. kolu je Mislinia peta s sedmimi zmagami, Žerjav, ki je doslej zmagal petkrat pa je sedmi. Obe ženski ekipi, ki tekmujeta v enotni republiški ligi, sta bili po dvakrat premagani. Mežica je izgubila v Kopru s 3 :1 in doma proti vodilnemu Merkuriu iz Nove Gorice s 3 : 0. Mislinjčanke so bile poražene v Novi Gorici s 3 :0, doma pa izgubile z zelo slabo ekipo iz Gorij s 3 :1. Mislinja je tretja, Mežica četrta. več delitve na mlajše in stare? pionirje in pionirke. Taka sprf memba predstavlja nazadoval« pionirskega šaha. Izvede se moštveno prvensth Koroške, katere prvak se bo boP v kvalifikacijah za vstop v S} vensko ligo. Moštvo bo sestavu* lo: 6 članov, 2 članici in 2 mladij ca. Opravljeno je bilo žrebari za to tekmovanje, ki bo traj8^ od 31. 3. do 25. 4. 1978. Posebri tega tekmovanja je, da lahko Iti prvi deski igra klubski prvak 8 glede na kategorijo. Najbolj uvrščen s 1. deske pridobi prari. nastopa na prvenstvu posameZ' kov SRS, kolikor ima 1. ali vi« kategorijo. s* V jesenskem delu mora biti or- ganizirano mladinsko in član^ prvenstvo Koroške. Sklenjeno je bilo še, da je tre^| izdelati osnutek statuta ŠZ ‘ Koroško ter posvetiti večjo F zornost stikom z zamejskimi S* venci in jim tudi materialno r magati. Zaradi preobširnega dnevhri; reda ni bila podana ocena de^ šahovskih krožkov na šolah ih .j bo obravnavala na prihodnji s® Viktor Pesja15 PASCALOVE MISLI Sladko govorjenje, slab zna' (Dl rt, Kdor dobro govori, slika tn\ , Kdor pa je sliko že dokonč^K, še ne neha slikati, ne naredi ke, temveč zmazek. tiS Verjamemo skoraj samo v kar nam je všeč. Spomin je potreben za vse javnosti razuma. V V Postojni je bilo 24. finalno tekmovanje za »zlato puščico« v streljanju z zračno puško. Nastopilo je 162 posameznikov, ki so postali občinski prvaki ali izpolnili normo. Med najboljšimi je Fotografije za to StevilM^ prispevali: M. Dolinšek, F. nik, F. Rotar, E. Wlodyga, sW‘, za propagando in služba za miranje.