Novičar iz raznih krajev.
Pri odhodu iz Ter sta so presvitli Cesar deželnemu gosp. poglavarju pomorskemu izročili lastnoročno pismo, v kterem Teržanom Svojo zahvalo naznanjajo za serčni sprejem , s kterim so iznova razodeli svojo zvesto udanost, in hvalijo deželnega poglavarja za skerbno vodstvo vradnij in javnih naprav. Ubogim mestnim in teržaške ozemlje so Cesar darovali 3000 fl., Cesarica pa tudi milostnim ustanovam mnogo darov v dnarjih; — razun tega so dovolili Cesar, da se od novega leta naprej skozi 5 let nima od n a p o 1 i c c, ajde, koruze, reži, ječmena, ovsa, boba, leče, graha, grahore in pa slada (molca) kakor tudi od turšične moke ne pri upeljanji nobena uvoz ni na ali col ne na colnijah v Istri in tudi ne na kvarnarskih otokih odrajtovati. — Benečani so napravljali dosihmal svoje slovesnosti Nju Veličanstvoma v čast na tergu sv. Marka in v gledišu, najsijajniše pa na morji; časnik „Gazz. di Venezia" pravi: „mi nimamo zelenega drevja in cvetlic za slavne oboke; naša zemlja je morje; tu pa je napravila stara gospodarica slavne Adrije svečanosti, da se lepših nihče ne spominja44. — Da se žalostni nasledki od leta 1848 in 1849 zlajšajo in da bode soseski be-nečanski, buranski, malamokiški, muranski. kiodžiški in pa-lestrinski mogoče , iz nadlog razrušenega gospodarstva se izkopati, so Cesar tem soseskam milostljivo tistih 13 milijonov in 52.800 lir odpustili, ki so jih imele na dolg za zmenjavo soseskinega papirnatega dnarja v bankovce der-žavnega zaklada plačati. — Mesca maja bota obiskala Cesar in Cesarica Budo-Pešt in skozi 7 tednov prebivala na Ogerskem. — Iz več dežel se sliši, da se je poslednje dni terda zima začela; sneg je zapadel več krajev, da še pošte niso mogle poredoma naprej; celo iz Turškega se piše (21. p. m.), da se je ostra zima začela in je snega na debelo padlo. — 29. dan p. m. se je snidel deželni zbor v Berolinu; kralj sam je začel zbor z nagovorom, v kterem je najvažniše to, kar o pravdi zastran Neuenburga pravi; resne besede je govoril, iz kterih je jasno, da se pruska vlada noče odpovedati pravici do te deželice , ktero svojo imenuje, Švajcarji pa tudi svojo; „sedaj se ima pokazati — pravi zato neki švajcarski časnik — da Švajca ni hiša iz kvart, ampak da je terdno poslopje, mogočno v edinosti svojih udov44. Iz Pariza piše telegraf, da je pruska vlada povabila vse velike vlade, naj ji pripomorejo k dosegi poprejšnega njenega gospodstva v Neuenburgu in naj se skliče zbor, ki bi to razsodil. Vse je sedaj na tem ležeče, k a k oš ni h misel bojo različne vlade in ali bojo edine v vsem. — Čudno je brati, kako neprenehoma sedaj zavolj turško-rušovskih   zadev   nekteri   francozki
390
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natfakar in založnik: Joief Blaznik.
časniki in pa časnik „Nord" napadajo angležke in av-strijanske časnike; čedalje očitniše je iz vsega, da fran-cozko-angležki zvezi bije zadnja ura. — Parobrodna rusovska družba si je kupila 40 parobrodov (ladij, ktere sopar goni) za černo morje. Angležem to obilno število čeravno kupčijskih rusovskih ladij na černem morji ni nič všeč, ker mislijo, da v potrebi se utegnejo kupcijske-ladije v vojne spreoberniti. — Iz nove cerkvene zaveza (konkordata) med rusovsko in papeževo vlado ne bo nič, kakor se iz Petrograda piše ; rusovska vlada hoče le, da bi tista zaveza, ki je bila 15. augusta 1847 pod rajnim čarom Nikolajem sklenjena, pa je dosihmal le na papirji stala, moč zadobila; sicer pa je obljubil car Aleksander II. papeževemu poslancu, da ne bo krajšal pravic rimsko-katoliški cerkvi.— Dva živa moža ene žene! Pred 12 leti se je v Santomislu na pruskem Poljskem oženil neki delavec z neko deklo, ki mu je povila dvoje otrok. Cez malo let se začne prepir med njima in zavolj nekega hudodelstva je bil mož na več-let obsojen v ječo. Nekega dne doide iz jetnišnice naznanilo ženi, ki je služila in z zaslužkom svoja otroka redila, da je njeni mož umeri. Udova se čez več časa spet omoži. Kar se čez 4 tedne po poroki oglasi pri policij njeni pervi mož, ki ni umeri, ampak neki drug z ravno takim kerstnim in rodovinskim imenom , in to je bilo vzrok , da se je ženi napak oznanila smert njenega moža. Policija pokliče ženo in ji pove, da njeni pravi mož živi; — ko ga zagleda, se prestraši — pa ga noče več zavolj razujzdanega življenja. Mož pa jo hoče in terdi pervo svojo pravico, — al tudi drugi terdi, da je zakon njegov po posvetnih in cerkvenih, postavah veljaven, in jo tudi hoče. Vsi trije so katoliške vere.