vioulce-.. NO. 241 Ameriška Domovina • ■ AM€RiCAN IH SPIRIT FORCžSN m LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 14, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV *—!•*•* lays. Ko je cbrambno tajništvo odklonilo zahtevo po dodatnih sredstvih, je Grumman družba izjavila, da naročenih letal ne bo zgradila. BETHPAGE, L.I. — Obrambno tajništvo je odklonilo zahtevo Grumman Corporation po dodatnih sredstvih za gradnjo novih 48 F-14 letal za vojno mornarico. Izjavilo je, da bo vztrajalo pri p o g o d p i in od družbe zahtevalo, da letala zgradi in dobavi po dogovorjeni ceni. Družba trdi med tem, da je pri gradnji letal F-14 za vojno mornarico izgubila že doslej preko 35 milijonov dolarjev in je zato direktorij odločil, da pogodbe ne more in ne bo izvršil. Tako je prišlo do odprtega spora, ki naj pokaže, ali je o-brambno tajništvo dolžno pristati na povišanje stroškov ali ne, če ni bilo to v naprej domenjeno ali na kak način vključeno v pogodbo. Direktor Grumman družbe E. Clinton Towl je dejal, da je že vsem podnaroč-nikom sporočil, naj ustavijo delo na sestavnih delih letala. Po njegovem naj bi družba izgubila doslej pri vsakem od 86 le- V Helsinki pojdejo na božične počitnice Zastopniki 34 držav, ki se lazgovarjajo o e v r o p skl varnostni konferenci, bodo razgovore za en mesec prekinili. HELSINKI, Fin. — Zastopniki držav svobodne Evrope in zastopniki vzhodne, komunistične Evrope se razgovarjajo dosti mirno o možnosti, smislu, času in kraju evropske varnostne konference, za katero se Sovjetska zveza že nekaj let vneto žene. Kljub vsej vljudnosti so različna stališče in smotri očitni. Sovjetska zveza in njeni sateliti hočejo imeti evropsko varnostno konferenco že prihodnjo pomlad in predlagajo, naj se najprej sporazumejo o njenem času in o kraju. Predstavniki svobodne Evrope, Kanade in ZDA hočejo najprej dognati smoter konference s tem, da se določi njen spored. Šele, ko bo ta dogovorjen, naj bi se menili o času in kraju. Razgovori še niso veliko napredovali, vendar je jasno, da hoče Sovjetska zveza v prvi WASHINGTON, D.C. — Vodniki letalskih družb, ki se u-kvarjajo s potniškim prometom, napovedujejo, da bedo v “gospodarskem” razredu kmalu odpadle razne posebnosti in dodat-, vrsti slovesno potrditev in pri-ki, ki naj potnike privabijo in' znanje obstoječega stanja v Ev-zadovoljujejo. Med drugim bodo repi, ki naj ji zajamči njen da-tudi sedeži postali tesnejši in leč v srednjo Evropo segajoči bližje drug drugemu. Obedi bodo skromnejši. vpliv, ni pa ji do tega, da bi u-maknila svoje oborožene sile iz Pravijo, da stroški rastejo in j satelitskih držav in s tem zmanj-da bodo letalske družbe prisl-1 šala svoj prijem na nje. Zahod Ijene varčevati, kjerkoli je le ; bi rad dosegel prav to in se zato možno. Da ne bi bilo pritožb, j zavzema tudi za povečanje in mislijo nekateri na uvedbo! razširitev zveze in stikov med o-“tretjega” razreda, kjer bi bil bema deloma Evrope, kar pa ob-polet cenejši od onega v gospo- lastnikom na Vzhodu ne gre v darskem, pa bi zato bila tudi račun. postrežba zelo omejena. Ta teden so zastopniki vseh ic. . John Volne Prometni tajnik JOHN VOLFE bi bil menda rad ostal na svojem mestu, pa je predsednik Nixon odločil drugače — J. Vol-pe je bil imenovan za poslanika ZDA v Italiji. Imenovanje mu je všeč, ker je italijanskega rodu. KISSINGER SE VRNIL, KO RAZGOVORE NADALJUJEJO f j Iz Clevelanda » in okolice V bolnišnici— Mrs. Anna Marolt, 19314 Mus-koka Avenue, je y Euclid Gene- Razgovori v Parizu se nadaljujejo na nižji ravni, ko je glavni predsednikov svetovalec za vprašanja narodne varnosti dr. Henry Kissinger sinoči odletel iz Pariza domov in bo danes poročal predsedniku Nixonu. Te- j ral bolnišnici. Obiski niso dc-meijno vprašanje — politična bodočnost Južnega Viet-j voljeni, želimo ji naglega okre-nama — še ni rešeno. Ivanja! WASHINGTON, D.C. — Dr.jko se ZDA prizadevajo, da bi Henry Kissinger je imel včeraj j zavarovale Južnemu Vietnamu zadnji dolg razgovor s predstav-j vsaj enake možnosti za ohrani-nikom Hanoia Le Due Thojern,;tev njegove neodvisnosti m SVo- j januarja 1973 medno s- je zvečer cb devetih i bode. Nobena stran se noče'od-- elanih odbora, podal v posebno letalo v Parizu, reči temeljnemu cilju, za kate-ki je nanj čakalo že od opoldne,;^3 3e v zadn.iih 10 letin toliko in odletel domov. Pred odhodom | zrtvovala-je dejal, da se vrača v Washing-j Vstopnice naprodaj— Vstopnice za “Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue 20. so naprodaj pri Varnost poleta bi bila kljub držav pristali na poljski pred- Čeli ZDA v Evropi do nadaljnjega ostanejo Predsednik Nixon hoče prepričati zave znike in nasprotnike v Evropi, da bo poslej Evropa spet na prvem m'estu v politiki ZDA. WASHINGTON, D. C. — Državni tajnik W. P. Rogers je zaveznike v NATO pretekli teden zagotovil da bodo ZDA obdržale svoje oborožene sile v Evropi na sedanji višini 300,000 mož. Predsednik Nixon se je odločil te sile držati v Evropi, če bo tudi ta sama doprinesla svoj delež in okrepila lastno obrambo, dokler ne pride do kakega sporazuma. z Varšavsko zvezo do Tbojem sporočila, če so potreb- . v . .. „ Kompromis, ki naj bi mu obrana se no,a srečanja mea njim dober izgled za prevlado nad predno bo sporazum o končanju Metnam da pa ni Pravni direktor Hollington odstopil— Pravni direktor, prvi za župa-Zdi se, da je Severni \detnam i nom v mes^nj upravi, Richard od- pred časorn pristal na nekaK ton in da bo izmenjal z Le Due j Pod vPllvom Moskve in PeKmga R- Hollington Jr. je včeraj vojne v Indokini dobil končno obliko. Med tem bodo njegovi sodelavci pod vodstvom poslanika Porterja nadaljevali razgo j g^.. jugnega Vietnama. Hanoi v|d , vore z drugo stranjo o tehničnih, vstraja na sporazumu od i podrobnostih dogovora. g. oktobra, ki pa ga Saigon od- Med tehničnimi strokovnjaki,: zavra^a ‘-precjaj0>> r(^e. stopil, ko se je naveličal večnega trenja in pregovarjanja, ki j je bistveni del službe mestnega j pravnega direktorja. S 1. janu- Vietnamom, da pa voljan iti niti korak dalje, ko j ar jem ga bo nasledil bivši okraj-bi Washington rad izboljšal | nj sodnik H. R. Whiting, ki je izglede za ohranitev neodvisno- j pr- vojj+^rah v novembru propa- ”ižsi “ni “ -ista'i!ot ie se- —nega rr- 15. januarja. Predstavniki svo-j&ania _ oboroženih sil v re nji bodne Evrope so predložili dol- j Evropi. . Trenutno imajo ZDA v Evro- daj ista za one v prvem razredu in za one v “gospodarskem”. Vprašanje je le, če bo zanima- nje za “tretji” razred tolikšno..1 ge počitnice, predstavniki da ga bo mogoče napolniti. V j vzhodne pa so bili za čim kraj-nsši deželi vsaj ni nihče rad niti še. Oboji so nato sprejeli polj-“drugi”, kaj da bi bil šele | ski predlog, ki pomeni nekak “tretji”' I kompromis. -j - ° '1 ipffsvsč generalov ik e varnost ZDA. ne preti | Ameriška armada šteje sedaj iz Vietnama, ampak iz | 2.8 milijonov mož, pa ima v Murmanska V Arktiku | službi več generalov in polkovnikov, kakor jih je imela v dru- LONDON, Vel. Brit. — Britanski gen. Walter Walker, biv- tal, ki jih je zgradila za vojno ši poveljnik severnega sektorja mornarico, po okoli en milijon,! NATO v Evropi, je dejal, da skupno torej 86 milijonov. Doslej je bilo dograjenih in preskušenih okoli 20 letal, dve sta se pa ponesrečili. Vsako od letal naj bi stalo okoli 16.5 milijonov dolarjev. Grumman hoče za vsako letalo pri novem naročilu 2 milijona več. Štrajk uslužbenstva Evropskega skupnega trga BRUXELLES, Belg. — Okoli 8,000 uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti — Skupnega trga — je začelo v ponedeljek štrajk, ko so propadli razgovori o ureditvi njihovih plač. Trdijo, da bo štrajk trajal vsaj 9 dni, verjetno pa kar do novega leta. pi 185,000 vojakov, 45,000 mornarjev in marinov ter 70,000 pripadnikov Letalskih sil. Od skupnega števila je 22,200 mož v sklopu Šeste flote v Sredozemskem morju, 210,000 pa jih je v Zahodni Nemčiji. ZDA stane vzdrževanje teh sil nevštevši novo opremo letno 4 bilijone dolarjev. Evropa k gi svetovni vojni, ko je bilo podi temu ne prispeva neposredno orožjem 12 milijonov mož. I nič, pomaga le z izravnanjem a- ki so ostali v Parizu je tudi William H. Sullivan, državni podtajnik za jugovzhodno Azijo. Potek razgovorov bo vodil poslanik William J. Porter, zastopnik ZDA pri uradnih razgovorih o končanju vojne v Indokini, ki potekajo v Parizu že nad tri leta. Pri sedanjih razgovorih, ki so se začeli 4. decembra in se vče- čim. Van Thieu hoče priznanje suverenosti in neodvisnosti Južnega Vietnama in njegove, vlade kot edine zakonite vlade v njem. V torek je po svojem govoru javnosti na ožjem sestanku povedal, da so ZDA odločene do-, govor s Hanoiem podpisati, pa naj on pristane na podpis ali ne.! BOŽIČNA VOŠČILA Kdor bi želel voščiti BOŽIČNE PRAZNIKE in NOVO LETO svojim prijateljem in znancem preko našega lista, je prošen, da to čim preje sporoči, ker božično številko AD že pripravljamo. Iz bolnišnice— Mrs. Anna Koželj, 192 Rich-Svoje rojake je svaril, da bi to- n,ond Rd^ Richmond Heights, raj končaii, ko je Kissinger od-■ p0memio konec neodvisnega | se ,e po treh tednih vrnua iz' Južnega Vietnama. (Euciid General bolnišnice in po Dr. Henry Kissinger bo danes 1 šestih tednih okrevanja v St. dopoldne poročal predsedniku j Avguštine bolnišnici na svoj Nixonu o svojem uspehu v Pa- | ciom, kjer je še vedno pod zdrav-rizu, nakar je dejal, da utegne j niško oskrbo. Zahvaljuje se za imeti kako izjavo tudi za novinarje. Govorijo, da utegne iti j Kissinger ali kdo drugi v na-! Domači krofi— slednjin dneh v Saigon na nove ; razgovore s Van Thieujem. letel domov, je bilo doseženega nekaj napredka v podrobnostih, toda osrednje vpraanje — kdo naj vlada v Južnem Vietnamu po koncu vojskovanja — je ostalo nerešeno. Severni Vietnam hoče ohraniti vse možnosti prevlade nad Južnim Vietnamom, meriške plačilne bilance, ko kupuje v ZDA razno blago. To je le posreden prispevek, če ga sploh moremo tudi tako imenovati. Kljub vsemu je predsednik Nixon odločen ohraniti v Evropi oborožene sile v sedanjem obsegu in s tem pokazati tako zaveznikom kot sovjetskemu bio-i ku, da bo Amerika v Evropi o-stala mečna in odločna, dokler j bo to potrebno. obiske, cvetje in pozdrave. V soboto ob enajstih dopoldne bodo v farni dvorani pri Sv. Optimizem, ki je prevladoval Adu naprodaj domači kroii. v zadnjih tednih, je nekam oslabel zadnje dni in se začel mešati z dvomom o tem, če je konec vojne v Indokini res “na koncu roke”, kot je že v oktobru trebi dr. H. Kissinger. ZDA ne preti nevarnost iz Vietnama, ampak iz Murmanska. Pri tem je mislil na sovjetsko vojno brodovje, ki ima svoje o-porišče v Murmansku na polotoku Kola. To Severno sovjetsko bredovje je bilo ob koncu druge svetovne vojne najmanjše, sedaj pa je največje in najmodernejše med vsemi brodovji ZSSR. Poleg Severnega vzdržuje ta še posebno baltiško, črnomorsko in daljnovzhodno brodovje. Tajinslvena izginotja naših borbenih letal F-111 Zaanje vesti Husein v Savdiji AM AN, Jord. — Kralj Husein je bil za konec tedna v Savdski Arabiji, kjer se je razgovarjal s kraljem Fejsalom o položaju na Srednjem vzhodu, predno se bo podal na svoje potovanje v ZDA v bližnji prihodnosti. Vremenski prerok pravi; Delno sončno in hladno. Najvišja temperatura okoli 35. V Laosu se obe strani borita za boljše položaje VIENTIANE, Laos. — Ko se bliža premirje, se obe strani trudita, da bi dosegli čim boljše položaje, Vladne sile branijo svoje oporišče na robu Planote vrčev, tišče proti vzhodu na srednjem odseku od Dong Hene do Muong Phalane in na področju Saravan. Rdeče sile so odločene obdržati in zavarovati celotno področje Hcčiminhovih poti, četudi naj bi bilo v dogovoru o koncu vojskovanja določeno, da se bedo sevemovietnamske čete iz Laosa umaknile. Ameriško voj aško let a lo F-111 ima mnogo prijateljev, pa tudi dosti nasprotnikov. Zagovorniki pravijo, da je ta lovec-bombnik najboljše o-rožje moderne zračne vojske, kritiki pa kažejo na njegovo previsoko ceno (eno samo letalo stane čez $15 milijonov). Naj večja njegova slabost je pa v tem, da letalo rado izgine tekom misije nad sovražnim ozemljem — kljub svoji brzini in vsem varnostnim napravam. Zaradi te napake so 1. 1968 letala te vrste odpoklicali iz Vietnama potem, ko so v 4 tednih 3 letala ta-jinstveno izginila. F-111 so doma ponovno preizkusili in jih poslali nazaj na bojišče, ko niso mogli najti nobenega vzroka za izginotja. V zadnjih 8 tednih so pa spet 4 letala izginila brez sledu. Izgubiti v tako kratkem času 8 pilotov in 60 milijonov, je pa tudi za Ameriko preveč. V primeri z drugimi letali se je F-111 pri preizkušanju prav dobro obneslo. V prvih 200,000 urah poletov je bilo samo 28 nesreč, medtem ko jih je bilo pri preizkušanju znanih “Phantomov” 73. Slabo se je pa izkazalo v redni službi. V petih letih poletov nad Evropo in Ameriko se je 20 letal popolnoma razbilo in v samo 12 tednih bojevanja v Vietnamu jih je 7 izginilo. Severni Vietnamci trdijo, da so sestrelili dve; kje je pa o-stalih pet? Izgube so zaskrbljujoče. Ce so bila letala izgubljena zaradi okvar, kaj je odpovedalo? In če so bila sestreljena, katere varnostne naprave niso delovale? F-111 lete tako hitro in tako nizko, da jih radarske naprave ne morejo zasledovati, protiletalska o-bramba pa ‘ne napasti. Kljub mnogim izginotjem so piloti na to letalo ponosni. Pravijo, da ga mora vzljubiti vsak letalec, če ga le enkrat preizkusi. Skrivnostna izginotja se dajo razumeti deloma, če pomislimo, da F-111 lete tako nizko, da jim niti ameriške radarske postaje ne morejo slediti (radar je uspešen samo v ravni črti, ne čez hribe), niti ne morejo biti z njimi v zvezi po radiju. Zato tudi še niso dobili nobenega klica na pomoč, če je bilo letalo zadeto ali če se je kaj pokvarilo. Letajo tudi samo ponoči in posamezno, zato ni nobene priče, ki bi poročala o nesreči. Zanjo zvedo šele, ko se letalo ne vrne ob določenem času na oporišče. Vse to še ne pojasni, zakaj se letalo zruši. F-111 je narejeno za polete v vsakem vremenu, pa nekateri sumijo, da deževni nalivi pokvarijo aparate, ki sicer omogočajo varne polete tik nad vrhovi dreves z brzino preko 500 milj na uro. Drugi sklepajo, da gosta tropska vlaga v jugovzhodni Aziji poškoduje elektronske naprave, ki avtomatično vodijo polet. Vse je samo ugibanje. Vodstvo zračne sile želi samo, da bi našlo kako ponesrečeno letalo, da bi na njem ugotovili, kaj je dovedlo do nesreče. HOUSTON, Tex. — Astronavta Cernan in Schmitt sta končala svoje zadnje potovanje po Lunini površini in se vrnila v Lunsko ladjo, ki ju bo ponesla danes popoldne nazaj na pot proti domu. S površine Lune se bo predvidoma danes popoldne ob 5.56. Predno sta se astronavta vrnila v lunsko ladjo Challenger, sta odkrila na njeni nogi plaketo s podpisi vseh treh članov po- WASHINGTON, D.C. — V de- Severni Vietnam pošilja na jug pospešeno sveže čete in tanke. Ameriško letalstvo jih napada, ko se po Hočiminho-vih potih pomikajo proti jugu. dvignila KANSAS CITY, Mo. — Stanje H. S. Trumana, bivšega predsednika ZDA, se je poslabšalo in njegovo stanje je zelo resno. sadke Apolla 17 in predsednika Nixona. Na njej je napisano: Naj duh miru, v katerem smo prišli, odseva v življenju vsega človeštva! GENEVA, Šv. — Pogajanja o skupnih novih cenah za letalska potovanja preko Atlantika so po 6 mesecih propad-1 BONN, la. S 1. februarjem bodo zato cene proste in vsaka država jih bo določila po svoje. Sodijo, da bodo te na splošno nižje, kot so sedaj. Glavno težavo, kjer ni prišlo do spora- lavskem tajništvu so doslej prešteli nekako eno tretjino glasovnic za predsednika Unije rudarjev. Pri tem stanju je Miller za nekako 3,000 glasov pred sedanjim predsedni kom T. Boylejem. Štetje bo trajalo do konca tedna. Nem. — Danes se je sestal novoizvoljeni parlament in si prvič izbral predsednico namesto predsednika-Za kanclerja je izvolil, kot je bilo odločeno pri volitvah, W. Brandta. zuma, je povzročalo vpraša-1 ZDRUŽENI NARODI, N.Y? — nje cen za skupinske polete v i najetih letalih. Te cene so tako nizke, da redne letalske j družbe ne morejo z njimi us-j pesno tekmovati. SAIGON, J. Viet. — Na robu! mesta je prišlo do velike eks- j plozije streliva. Uničenega' naj bi bilo preko 1,000 ton. ■ Glavna skupščina je izglasovala, da naj bo največji prispevek posamezne države v rednem proračunu ZN 25%. S tem je prispevek ZDA znižan za nekako 13 milijonov letno. Doslej so te plačevale preko 31% celotnega rednega proračuna ZN. 'V/AMO Ameriška Domovina itT, ana~»~3Tcmng 1117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca Ca Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ^m^.83 No. 241 Thursday, Dec.~147l972 Tuji delavci predragi Nemški kancler Willy Brandt, njegov gospodarski minister Helmut Schmidt, Zvezni zavod za delo, škofijska konferenca in mladi socialisti so prišli do soglasnega sklepa, da Nemčija ne sme dovoliti vselitve nadaljnih tujih delavcev (Gastarbeiter), če se istočasno ne poskrbi za njih dostojno nastanitev in za šolanje njihovih otrok. Teh delavcev je že sedaj 2.35 milijonov, šoloobveznih otrok pa čez 600,00. Notranji minister Gescher je naročil raziskavo o tem vprašanju. Reformirati bi bilo treba ustavne pravice tujcev in njih možnost za pridobitev državljanstva. Mladi socialisti so izdali “Črno knjigo”, ki opisuje poleg gospodarskega tudi socialni in kulturni položaj tujih delavcev.Prišli so do prepričanja, da bi bilo bolje izvažati delovna mesta, kakor še naprej uvažati delavce. Poleg zahteve po izboljšanju gospodarskega stanja tujih delavcev predlagajo zanje tudi popolno politično enakopravnost, ne da bi to bilo povezano s pridobitvijo nemškega državljanstva. Z naraščajočim številom tujih delavcev in njih družin se niso težave samo pomnožile, ampak tudi razširile. Preiskava je dognala, da je že več kot ena čertina tujih delavcev preko 7 let, več kot polovica pa več kot 4 leta v Nemčiji. Število tistih, ki se vračajo v domovino, pada iz leta v leto. Tako nastajajo iz začasnih delavcev stalni naseljenci. Ko so prihajali pred leti prvi tuji delavci na začasno zaposlitev, niso bile potrebne drage naložbe za stanovanja in šole, sedaj je pa vse to potrebno. Zato so prišli do zaključka, da je bolje graditi tovarne v deželah s presežkom delovnih moči kot uvažati delavce, ali pa urediti njih položaj, da bodo v Nemčiji za stalno ostali. Med začasnimi delavci, ki žive v neurejenih razmerah, so obratne nezgode in bolezni tako pogoste, da pridejo predragi. Nemci na splošno tujcev niso nikdar gledali posebno prijazno in jih ne gledajo sedaj. V svoji samozavesti in nacionalnem ponosu, ki so jih ju učili skozi stoletja, gledajo na vse tuje zviška. “Deutschland ueber alles ...” je še vedno, nemško vodilo in prepričanje. Ob upoštevanju tega nemškega razpoloženja je razumljiv predlog, da je pametnejše za Nemce in Nemčijo graditi tovarne v nerazvitih državah, producirati tam industrijske izdelke ob nižjih plačah delavstvu kot doma in te zato tudi lažje prodajati na svetovnih trgih! Koristnost te zamisli je jasna na prvi pogled! Država “brez davkov” Albanija je ena izmed redkih držav, ki ne “poznajo davkov”. In vendar je tam cepljenje otrok proti škrlatinki, difteriji in drugim nalezljivim boleznim obvezno in brezplačno. Tudi vsa bolniška oskrba, ne samo za domačine, ampak tudi za tuje turiste, je brezplačna. Cene življenjskim potrebščinam so zelo nizke, preračunane na nizke dohodke. Povprečno stanovanje (dve majhni sobi in kuhinja) stane 33 lekov, kar je približno isto kot dva kilograma govejega mesa. En kw električnega toka stane 5c, za vodo pa plača vsaka družina manj kot 30c na mesec. Najnižja plača znaša okrog 37 dolarjev mesečno, največ delavcev pa zasluži okrog $60 mesečno; kvalificirani delavci nekaj več. Toliko zaslužijo tudi inženirji in učitelji na srednjih šolah. Pisatelji in umetniki imajo vsi državne plače po $83 mesečno; enake plače imajo tudi namestniki ministrov, pravi ministri pa dobe po $110 mesečno —poleg raznih postranskih ugodnosti. Delavec lahko kupi za eno mesečno plačo dvokolo, uvoženo iz Kitajske, Češke ali Italije, italijanski radio ali povprečno obleko. Avtomobila nima noben zasebnik. V glavnem mestu Tirani je bilo zadnja leta zgrajenih več stanovanjskih blokov, ki so jih zasedli, preden so bili dokončani. Električno luč so z veliko propagando napeljali 1. 1970 v zadnjo gorsko vas. Za prihodnja tri leta imajo v načrtu več investicij, kot so jih imeli prej v 18 letih. Vse to je mogoče samo z nespremenjeno kitajsko pomočjo. Ob začetku tekoče petletke so dobili Albanci eno milijardo lekov kredita, kar je ena petina vsega albanskega narodnega premoženja. Največji del bodo porabili za 30 velikih industrijskih načrtov (kemija, elektrarne, jeklarne, rafinerije olja in izdelovanje strojev). Vsr kitajska denarna pomoč in vsi vojaški svetovalci pa ne morejo Albancem izbiti iz kosti strahu pred ruskim sredozemskim brodovjem. Ta strah se je v zadnjem času še povečal, ko vidijo, da sta se začeli približevati Sovjetska zveza in Jugoslavija. ❖ Albanija je ena najtrših komunističnih diktatur, kjer je vse v rokah partije in rdečih oblasti. Te odrejajo dohodek, cene in vse drugo ... Država je lastnik in upravnik vsega in ona daje ljudem, kar nujno potrebujejo, vse ostalo pa ostane v njenih rokah za izvajanje petletk ... " BESEDA IZ NARODA Milwauiki zapiski BOŽIČNO PREMIŠLJEVA- jagode na paternoštru. Vsem ne NJE. — Vsak božič nas božični bom mogel takoj odgovoriti ali pozdrav ‘Mir ljudem na zemlji’ , pa poslati zaželjene pozdrave in zadene v srce. Dobro name sto-1 voščila. Nočem, da bi bil kdo ri, opozarja nas na nekaj, kar pogrešamo in ne vemo, kaj. Je pa tako jasen. Želi mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Ta pozdrav je danes bolj. potreben kot kdaj poprej. V pehanju za dobrinami tega sveta postajamo tako brezdušni, sebični. Izgubljamo pri iskanju zemeljskega raja smisel za višje vrednote. Res je potrebna obnova in pogleda vase in božični prazniki nam dajo dovolj priložnosti za to. V prvem božiču se je skaza-la milosrčnost Boga, našega Zveličarja, vsem ljudem. Kako naj nas to ne sili, če je le še malo vere v nas, da se ne zberemo, poglobimo in obnovimo. Veliko je ljudi, ki kljub vsemu zunanjemu pritisku in slavju ne posvetijo Kristusu nobene misli. Njegovo rojstvo jim ne pomeni ničesar. Za nje ga ni. Ga nočejo! Si mislijo, človek je sam sebi dovolj. Drugim pa božič pride prav v toliko, da se prav po trgovsko sprašujejo, v koliko bo to pomagalo njihovi trgovini. Nekatere je celo strah, ko se približa božič. Podobni so Herodu in Jeruzalemčanom, o katerih pravi Sv. pismo, da se je Herod prestrašil in ves Jeru- prikrajšan, sem se pa odločil, da vsem skupaj zaželim vse najboljše za praznike kar po časopisu. Sam vključujem vse bralce, znance, prijatelje, vse znane in neznane. Naj vam Božji otrok vsem podeli obilo božjega blagoslova! Naj vas ohrani pri dušnem in telesnem zdravju in pa pri dobri volji, da bomo lahko še kakšno rekli, ko pridemo skupaj! Vesel Božič! VELIKA NESREČA. — Zgodi se, ko najmanj pričakuješ. Zgodi se lahko prav vsakemu. Kakor hitro si na cesti, si že v nevarnosti, da se ti kaj pripeti. Ko je Allan Penne vozil po zamrznjeni cesti, mu je avto zdrsnil na zamrznjeni cesti in je zadel 8-letnega otroka. Otrok je na posledicah te nesreče umrl. Naj ibo človek še tako previden, ga včasih doleti, ko ne bi rad, pa si pomagati ne more. Vem, da si vsakdo želi, da se njemu ne bi kaj takega pripetilo. POTOVANJA. - Nekaj starih gadov se je spravilo skupaj in so se podali na pot. Zadišala jim je obljubljena dežela svobodnega igranja. Izbrali so si za cilj znani ameriški Monte Carlo — Las Vegas. Odpotovali so da bo vse klapalo. Zadnjo minuto ne moreš nikjer nič dobiti in nič urediti. BOŽIČNI SPORED PRI SV. JANEZU. - V kolikor mi je znano, bo vsak faran dobil spored vseh obredov in sv. maš tako za Božič kakor za Novo leto. To je najboljše. Tako ni treba klicati nikamor in človek se izogne zmedi. Le toliko omenim sedaj, da bosta na božični večer dve sv. maši, in sicer ob 5 in 6.30. Verjetno bo precej ustreženo. Polnočnica seveda ostane po stari navadi. Več pa za sedaj ne vem. ložičma zalem z njim, ko so zvedeli, da j bolj na tihem. So si mislili, če se je v Betlehemu v Judeji rodil dobimo, bomo delili med seboj, Kristus, novorojeni judovski j če izgubimo, da bomo sami tr-kralj ... j peli sramoto. Mislim, da ibo to Niso šli, da bi ga pozdravili zadnje drižalo. Med potniki si in počastili, ampak' so delali načrte, kako bi se ga znebili. Taki so ljudje, ki nočejo, da se božič dotakne njihovih duš. Vedo ,da bi morali nekaj napraviti in predrugačiti, pa se jim ne :zdi vredno. Življenje s Kristusom in po njegovem nauku je preveč. To ni za današnji čas. Časi so se spremenili. Vsaka! sprememba v smeri življenja s cerkvijo bi škodovalo njihovemu ugledu in napredku. Enostavno ni prostora za Kristusa, kakor ga ni bilo v Betlehemu. Starček Simeon je dobro prerokoval: Ta bo postavljen v padec in vstajenje mnogih. Ob njem se bodo ločili duhovi. In vendar božič trka na naša srca. Božji otrok steza svoje ročice tudi proti današnjemu človeku. Kliče ga in si želi njegovega srca. Tudi današnjemu človeku kliče: Hodi za menoj! Tisti, ki so njegovi, poslušajo njegov glas in ni jim žal. Kako dobrotljiv je Gospod do tistih, ki poslušajo njegov glas. Ni čudno, da so ljudje, ki so bili dobre v°lje> govorili: Nihče še ni govoril kot on. Kako dobro se počutimo ob besedah: Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim, zakaj ti bodo deželo posedli. Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi. Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj ti bodo videl znane obraze kakor Frank in Mary Gnader, John in Ann Rebernisek, Jean Jelenc in še nekaj drugih. Kako tudi ne! Človek potrebuje nekaj oddiha in zabave in tam jo ima na cente. Žepe pa ti tudi hitro izpraznijo, če nisi preveč močan v svoji volji in hočeš dobiti nazaj vsak svoj vinar, ki si ga zapravil. Tam v 'tisti državi Nevada so takih obiskovalcev zelo veseli. Ti jim namreč pomagajo, da jim ni treba plačevati davkov. Igralnice toliko prinesejo, da je dovolj za kritje stroškov državnega aparata. Upam, da so se dobro imeli, še nisem z nobenim govoril, odkar so se vrnili. BLAGOR MRTVIM. — Te dni je mirno zaspala v Gospodu ga. Marija Androjna. Dočakala je visoko starost. Bila je 93. Zadnja leta je bila v zavodu za onemogle. Že več let je imela poapnenje žil. Posledica tega je bila, da jo je zapustil spomin. Nikogar ni več poznala. Dokler je bila še pri moči, je bila ena od tistih žena, o katerih govori Sv. pismo, da naj nam bodo za zgled. Bila je verna žena, polna požrtvovalnosti, prava Slovenka! Zapušča sina Jožeta, ki živi v Milwaukeeju, in sina Stanislava, ki živi v Phoenixu, Ariz, Naj ji bo lahko ameriška zemlja in večna luč nai ji sveti! SILVESTROVANJE. — ča- nasičeni. Blagor usmiljenim, za-!^anie novega leta je lepa nava-kaj ti bodo usmiljenje dosegli.1 da- Na mnogih krajih imajo po-Blagor čistim v srcu, zakaj ti! se'one proslave in programe, če bodo Boga gledali. Blagor miro-!se hočejo udeležiti silve- Ijubnim, zakaj ti bodo otroci £trovania tam, kjer se jim zdi, božji. Blagor njim, ki so zaradi da 150 boll prijetno in v krogu pravice preganjani, zakaj njih prijateljev in znancev, si morale nebeško kraljestvo. Blagor j ° nabaviti vstopnice že zelo vam, kadar vas bodo zaradi me-,zScdaj- V nekaterih krajih so s ne zasramovali in preganjali in b decembrom vsi prostori odda-vse hudo zoper vas govorili, ve- ni- ^ kolikor mi je znano, je to selite in radujte se, zakaj veliko slu£aJ bri Sv- Janezu. Prostor je* vaše plačilo v nebesih. To to- d°hite le, če kdo zadnjo minuto lažbo prinaša božič. To so pota 0dp°ve- Ker ni samo, da bi pro-k miru, a dobra volja to orno- stor rezerviral, ga je treba tudi goča. I vnaprej plačati. Tako vsakdo VOŠČILA. — Karte se že na- ve> koliko ljudi bo prišlo in kodirajo na moji pisalni mizi kot liko stvari je treba pripraviti, CLEVELAND, O. — Lep je vsak božič, čeprav ga včasih človek obhaja sam. Naj lepši je, če božično razpoloženje delimo z drugimi, ki so nam blizu. Že nekaj let Društvo S.P.B. Cleveland prireja skromne božičnice za člane in prijatelje. Tudi letos ga bo in sicer na nedeljo, 17. decembra, ob štirih popoldne v dvorani pri Sv. Vidu. S kropljenjem in kajenjem in s petjem božičnih pesmi bi radi spomnili vse, da je star slovenski običaj, čeprav že tako izginja, v bistvu vendar najbolj blizu božične skrivnosti. Nekaj božičnih pesmi bodo zapeli otroci pod vodstvom g. Košnika, nato bo nekaj božičnih misli, nekaj božičnih pesmi pa bodo zapeli za to priliko zbrani fantje. Ob skromnem prigrizku si nato povoščimo praznike. Vsak praznik v sebi nosi upanje, božični naj večjega. In prav upanja smo v teh letih še posebno potrebni. Ni nobene vstopnine, kdor pa bi želel kaj darovati, bo to lahko storil. Prijazno je povabljen vsak, ki se po starem želi približati božiču. Karel Mauser imštvo Napredm S3ov@sfeš šf. § liZ vališ na ieltto sejo CLEVELAND, O. — Članstvc društva Napredni SloVenci št- ! ADZ je tem potom prijazne vabljeno, da se polnoštevilno u deleži letne seje v nedeljo, 17 decembra. Seja se bo pričela ob 9. uri do poldne v Slovenskem narodnen domu na St. Clair Ave., soba št 3, staro poslopje. Na dnevnem redu bo več no vib zadev v korist našega dru štva in Ameriške Dobrodelne Zveze. Važna točka bo volite\ uradnikov za prihodnje leto Nujno potrebno je, da ste na te; letni seji navzoči. Po seji bo, kakor ponavadi, malo prigrizka ir tudi malo kapljice. Torej, ne pozabite letne seje. Pozdrav! Frank Štefe, preds. IM slov. iapoko|@iio@v za lewkrg poroia in vališ na sejo MAPLE HEIGHTS, O. — Sporočam vsem članom in članicam Kluba slovenskih upokojencev nevvburškega okrožja, da bo ta mesec naša redna seja en teden prej kot ponavadi, to je, tretjo sredo, 20. decembra, ob eni uri popoldne v SND na Maple Hts. Po seji bomo imeli kosilo, ki ga bodo pripravile najboljše kuharice našega kluba. Vabim vse članstvo, da se gotovo udeleži te seje, ker to bo letna seja, na kateri bomo volili uradnike kluba za prihodnje leto. Slišali boste tudi poročilo in račune o našem banketu, ki smo ga imeli zadnji mesec. Kot poroča tajnica, je bil uspeh zopet prav zadovoljiv. Najeli smo obe dvorani SND, pa sta bili obe nabito polni. Ako kateri ni bil za- dovoljen z gnečo, naj nam oprosti, ker v bodoče ne bomo več toliko vstopnic prodali, kot smo jih letos. Hvala vsem, ki ste se udeležili proslave 10-letnice našega kluba in pripomogli do tako lepega uspeha. Člani Euclidskega kluba so se pripeljali kar z avtobusom. Hvala vsem! Poleg praznovanja 10-letnice smo imeli letos tudi štiri izlete z avtobusom. Junija smo se peljali v Kingwood Center, Mansfield, Ohio; julija na piknik Euclidskega kluba; avgusta na piknik Federacije klubov upokojencev in oktobra v Presque Isle, Pa., kjer smo si ogledovali, kako narava spreminja liste dreves v krasno harmonijo barv. Ogledali smo si tudi tovarno sira v Midlefieldu, Ohio. 5. decembra je bilo 10 članov in članic našega kluba zastopanih na banketu, ki ga je priredil Cuyahoga Senior Citizens Council Inc. v Clevelandu, kjer je bilo zastopanih 119 raznih klubov u-pokojencev. Niso bili vsi člani kluba tako srečni, da bi šli z nami na izlete, ker so bili zadržani na bolniški postelji ali v bolnišnici. Nekaj jih je še sedaj na bolniški listi, želimo jim hitro o-zdravljenje in vrnitev med nas. V tem letu smo tudi spremili 7 članov in članic kluba na pokopališče. Naj počivajo v miru v naši novi domovini! Kot že par let bo tudi prihodnje leto priredila Federacija a-meriških slovenskih upokojenskih klubov izlete v staro domovino; potujete lahko od februarja pa do oktobra. Ako nameravate potovati prihodnje leto na obisk v staro domovino, zglasite se pri klubu, kjer dobite nadalj-ne informacije. Potujete iz Clevelanda naravnost v Ljubljano, postrežba bo prvovrstna in cene zmerne. Ker se bližamo zatonu leta 1972 in je to moj zadnji dopis v tem letu, bi se še rad zahvalil našim časopisom, ki tako vestno priobčajo naše dopise, da lahko sporočamo, kaj se godi po raznih naselbinah širom Amerike. Samo z dopisi bi naši časopisi ne mogli shajati, zatorej kadar rabite tiskovine ali vstopnice, naročite jih v naših domačih tiskarnah, da se jim vsaj malo oddolžimo! Vesele praznike in zdravo novo leto voščim uredništvu, u-pravi, dopisovalcem in čitate-Ijem tega lista ter vsem upokojenkam in upokojencem širom Amerike. Pozdrav! Anton Perušek -------o------- sMaj o sigeip sšovenššine v Oievelandu EUCLID, O. — V zadnjih desetletjih se je učenje slovenščine zelo pomnožilo, če bi kdo trdil, da je to nekaj novega ali da se je to v kratkem času začelo, bi pokazal nepoznan j e preteklosti. Začelo se je okrog leta 1907, ko je dospela iz stare domovine mlada gospodična Mišmaš. Odločila se je stopiti v red Notre Dame, postala je redovnica sestra Marija Manneta. Učila je 1. razred v farni šoli sv. Vida, učila je tudi katoliški katekizem in mnogo naših, tu rojenih, pripravila za obhajilo in birmo. Mnogo teh je še živih ter so ji ohranili časten spomin. Pred par leti je preminula v lepi starosti. Po prihodu iz domovine leta 1925 je učil slovenščino pri Sv. Vidu poznani društveni in kulturni delavec Frank Turek. Nekaj let po otvoritvi Slovenskega narodnega doma na St. Clairju so tudi začeli s poukom sloveščine. Prvi sta bili ga. Mary Ivanush in ga. Tončka Simčič, sledil jima je poznani advokat Vatro Grill. V Čitalnici na vzhodni 55. cesti in St. Clair Ave. sta okrog leta 1930 učila slovenščino tudi advokat Wm. J. Kennick in Anthony Klančar. Nadalje je učil kratko dobo Edwin Primožič. Kasneje je bil u-stanovljen v Slovenskem narodnem domu Prosvetni odbor,* ki je prevzel odgovornost za pouk slovenskega jezika in umetnosti. Pri tem je bil vnet umetnik Gregory Perušek; Louis Šeme je učil glasbo. Ustanovili so mladinske pevske zbore Slavčki in Kanarčki, kateri so skupno podajali koncerte s čez sto pevci. V letih 1938 do 1940 je učila slovenščino ga. Antonia Kennick. Pred nekaj leti je to obnovila in nadaljevala do lani. Kmalu po prihodu novega vala Slovencev iz domovine v ZDA leta 1949 in 1950 so ti tudi začeli s poukom slovenščine. Junija 1953 je g. Zdravko Novak začel gibanje pri fari Marije Vnebo vzete na Holmes Ave. Ako bi bil g. Z. Novak še živ, bi sam opisal zgodovino ob 20-letnici, tako pa naj zapišem vsaj nekaj jaz, da bo ohranjeno. Prva učitelja sta bila Peter Golobic in Slavko Oven, potem pa Marij a Kosem, Celestina in Anna Nemec, Knez. V veliko pomoč sta bila kaplana rev. Varga in rev. Jože Godina, sedaj pa je rev. Pavel Krajnik. Med drugimi so bili učitelji Miroslav Celestina, Marica Lavriša, Mira Adamič, Kosem, Helena Gaser, Milena Gobetz, Breda Lončar, Ivan Rigler, ki je vsa leta pomagal učiti pevce, ter Rudy Knez, ki je ogromno prispeval pri igri in godbi. Vsi so v veliko pomoč pri fari Marije Vnebo-vzete. Isto leto (1953) so začeli učiti slovenščino v Slovenski pisarni na Glass Ave. Med prvimi učitelji so bili prof. Janez Sever, Jože Sodja, Karl Bonnutti, Marija Melaher. Sedaj imajo pri fari sv. Vida sobotno Slovensko šolo z 8 razredi, v katerih učijo sledeči: Silva Savernik, Angela Bolha, Ana Lekan, Fani Strancar, Maria Dolčin, Julia Gorenšek, Jože O-dar, Slavica Krepfl in Fani Mrak. V tej šoli se uči danes o-krog 180 mladih Slovencev in Slovenk, kar je lep dokaz, da zanimanje je veliko. Ako želite vaše sinove ali hčere zapisati v Slovensko šolo, prosimo, kar pokličite enega ali drugega omenjenih učiteljev ali šolo in bodo vam radi postregli. Upam, da sem s tem vsaj delno ohranil zgodovino slovenskega pouka v Ameriki, kar zadeva Cleveland. Prijateljem in bralcem Ameriške Domovine želim vesele božične praznike in uspešno, srečno novo leto 1973. Jacob Strekal ------o----- Utrujena zemlja žemlja se vrti počasneje kot se je pred 300 milijoni let. Paleontologi, ki se ukvarjajo z najbolj oddaljeno zemeljsko zgodovino, vedo, da se je življenje na našem planetu začelo že pred 3 milijardami let. Znanstveno so doslej uspeli raziskati zadnjih 600 milijonov let, kolikor je seveda bilo otipljivih dokazov. ' Nedavno so se na graški univerzi zbrali člani Paleontolo-škega združenja. To je že 42. zapovrstno zborovanje. Prišlo je 155 znanstvenikov iz Nemčije, Švice, Italije, Danske, Jugoslavije, Madžarske, Bolgarije, Nizozemske, ZDA in Avstrije. Na podlagi izkopanin iz pradavnih časov je moč sklepati — tako so dejali paleontologi v Gradcu — koliko dni je štel lunin mesec pred 300 milijoni let. Tako so izračunali 410 dni, kar je 45 dni več od dandanašnjega koledarja. Iz tega pa sledi, da je rotacija Zemlje nekoliko počasnejša,. kot je bila pred 300 milijoni let. Tudi zemlja se u-truja. K. MAY: ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU “Hm —! Samo dva westmana poznam, ki sta v resnici najslavnejša — Zatisnil je levo oko pa veselo pomežiknil z desnim orjaku, se kratko nasmejal, da je donelo kakor hihihihihi na klarineti, pa nadaljeval: “Tista dva sta namreč Old Shatterhand in Old Firehand, če je treba. Old Shatterhanda poznam, — torej tale sir ne more biti nihče drug ko Old Firehand, ce bi bilo treba. Sem uganil?” “Da!” je pokimal orjak. “Tako —? Hm —!” Odstopil je za dva koraka In si ogledoval westmana od pete do glave. “Res ste —? Old Firehand ste —? Hm —! Postava bi že bi-1a, postava —. Prav taka je, kakor jo popisujejo —. Ampak zunanjost —. Najbrž se samo šalite, sir!” Mesto odgovora ga je prijel Old Firehand za ovratnik, ga dvignil nad glavo, ga trikrat Zaobrnil okoli svoje glave ter ga nazadnje postavil na bližnji zaboj. “No, ali se sedajle tudi šalim —?” se je smejal. Drollu je kri zalila obraz. Lo- — šibe, bi bolje rekli — spadajo predvsem prepirljivi loaferji, rowdyji in runner ji, ki bi jih skupno najbolje istovetili z našimi postopači in berači. Nevarnejša so roparska krdela, ki se klatijo po zapadnih državah in se ne ustrašijo niti umora ne. Med nje spada tajna družba kuklukserjev, ki so posebno za časa meščanske vojne in tudi pozneje strahovali južne države. Najnevarnejši pa so trampi, zastopniki najbolj nasilnega in najdivjejšega potepuštva. Ko je zavladala pred nekaj leti težka kriza po Zedinjenih državah in ko je obstalo na tisoče tovarn in velepodjetij ter vrglo na cesto desettisoče in sto-tisoče brezposelnih, so šli ti ljudje — brez denarja in brez kruha — na potovanje in se obrnili na zapad. Države onstran Mississippi] a so kar preplavili. Po-štenejši med njimi so si poiskali delo, pa če je bilo tudi težavno in slabo plačano. Večinoma so našli zaposlitev na razsežnih farmah, — veleposestvih — kjer so pomagali pri žetvi. Imenovali so jih harvester j e — poljske, žetvene delavce. Drugi, ki jim vobče ni bilo za delo, pa so se zbirali v krdela vil je sapo in kričal v pretrga-! in živeli od ropa in plena, prodih stavkih po zraku: “Zounds —J Sir, mar mislite, "'da — da sem vetrnica —? Ali sem zato prišel — na svet, da — da naj plešem okoli vaše glave —? Ko veša —? Vsa sreča, da je moja usnjata suknja moč-tta, sicer bi mi bili ovratnik utrgali in zletel bi bil v valove—.” Zlezel je z zaboja, si oddahnil Pa spet pomežiknil orjaku. “Sicer pa ste preizkušnjo dobro prestali, sir! Vidim in čutim ^a lastnih kosteh, da ste res °ld Firehand! In že tudi zato bom verjel, ker bi sicer na moji °sebici še enkrat razkazovali temle gentlemanom, kako se suče zemlja okoli solnca —. Kadarkoli sem čul o vas, — te mnogokrat sem čul! — vsik-dar sem si želel, da bi vas spoznal! Tule je moja roka in če me hočete razžaliti in užaliti, je ne bodete zavrnili!” Krepko mu jo je Old Fire-band stisnil. “Zavrnil —?” se je smejal. Vsakemu poštenemu človeku ted podam roko, tem rajši pa še tekernu, ki se mi je predstavil tak odličen način!” “Predstavil sem se vam —?” “Da! Ko ste ustrelili panterja.” “A tako —? Tisto pač ni bilo tekako odlično dejanje, ni vre-duo ziniti o tistih dveh strelih! teval se ni dobro počutila v vo- 1 pa sem ji pomagal. “In zelo pametno ste storili, ste! Panter se ne boji vode, iz-Vrstno zna plavati, brez poseb- nih naporov bi bil splaval na suho. in koliko nesreče bi bil P°vzročil! Mnogim ljudem ste tešili življenje! Pravite, da bi me radi spoznali —. Tudi jaz bi rad bolje sP°znal teto Droll —!” Sveše sme priigaf!. ■. Oboje mi je dalo globoko do- padali so in se pogrezali vse globlje v nižine človeške družbe, vsega so bili zmožni, tudi najg-nusnejšega umora, in njihovi vodje so bili ljudje, ki so že davno zapadli roki pravice in ki jim je bila policija povsod za petami. Navadno so se zbirali v družbah po dvajset in trideset ljudi. Napadali so farme in naselbine, celo manjša mesta, in jih izropali. Tudi železnice so radi napadali, železniške postaje in cele vlake, jih izpraznili, ustrahovali železniško osobje ali pa ga postrelili in se odpeljali. Civilno občinstvo je bilo preslabo, da bi se jim ubranilo, vojaštvo je moralo priti na pomoč in jih ugnati. Taki trampi so bili tudi cor-nelovi ljudje, kakor sta čisto pravilno zasodila kapitan in krmar Dogfisha. K sreči je štela njihova družba le dvajset ljudi, preslabi so bili, da bi se smeii lotiti potnikov in moštva, pa previdnost nikakor ni bila nepotrebna. Ko je družba westmanov izginila pod krov, se je priplazil iz luke črnec, ki ga je kapitan med predstavo nagnal na delo. Njegove ure so minile, drug delavec je nastopil pri strojih in črnec je šel iskat senco za svoj popoldanski počitek. Slabe volje in počasi je stopal po krovu. Cornel ga je opazil. “Nigger je slabe volje —! Ponudil mu bom čašo brandyja pa bo naš!” Mignil mu je. Črnec je stopil bliže. “Kaj bi bilo, sir?” je zagodel. “Če mislite naročiti, pokličite stewarda — strežnika —! Jaz nisem za goste.” “Vem, da ne!” je dejal cornel. in svetocirilska pa v poletju [ 1916. NEW YORK, N.Y. — Vsi kri- Oboje mi je dalo globoko do- ^ Prvo so započeli predvsem, stjani, ker izhajamo po svojem živetje in počutje, ki je bilo vi- vogerski Slovenci , drugo pa verovanju iz ene in iste početne harno in sem čakal, da se vihar predvsem Slovenci s Kranjske-osnove, imamo iste običaje in v poleže, da razklanost najde ne- §a • Seveda njujorška fara je glavnem iste simbole. Pa goreča ko vezavo. kmalu postala, slovensko- sveča nam vsem pomeni življe-l Mnogi v naši njujorški srenji kozmopolitanska, dočim je brid-nje in vero. Vendar začuda, sve- so me po obisku vpraševali: gePortska bila vse do let po dru-čo prižgemo ob začetku živi j e- “Tone, kako je bilo v Bridge-nja. Vsakemu prižgemo krstno portu?" svečo, slehernemu od nas pa pri-; žgejo tudi svečo, ko se mu ze- le: “Če vam pokažem svoje vti-meljsko življenje skončava, ko se človeka, ki je kristjan, pa popada v objem smrti. Krstna in' vrhu še katoličan, rojen v tej mrtvaška sveča sta dva simbola, deželi, bodo le-ti lepi mestoma Obe ti dve sveči smo prižgali v celo vtisi vzhičenja, če pa vam gi svetovni vojni predvsem fara “vogerskih Slovencev”, naših Jaz sem jim odgovarjal tako- dcbrih Prekmurcev. Oba prva župnika slovenske fare sv. Križa v Bridgeportu sta bila rodom Prekmurca: Mihael Golob in dr. Andrej Farkaš, sedanji Alojzij Hribšek pa je iz njihove sose- sosedni bridgeportski narodni podam tiste, ki sem jih doživel ščine, iz Štajerske, srenji v nedeljo, 26. novembra ob tem obisku kot Slovenec, na Ko je naša njujorška fara sv. 1972. J so moji vtisi, vtisi žalosti ter CKila. dooila za župnika S poročilom svojih vtisov obi- vsesplošne zaskrbljenosti za slo- Kteharda Rogana, ki je po svo-ska soseščine v Bridgeportu in venstvo na tujem in za narodno starših tudi Prekmurec, sta v Fairfieldu na to nedeljo sem zavest, kateri mi sami s svojim sPe^ IaP° rnočno pove- malce pozen. Krivda temu je početjem kopljemo neštete pre- zani v medsek0jnem delovanju pač borba ali pa nek vihar v pade in jame. oMskavanju kot v onih za- mojem počutju, ki mi ga je dal * četnih tetih.^ obisk sosednje slovenske fare Slovenska fara sv. Križa v P° snarti župnika A. Farkaša Sv. Križa. Da, fare sv. Križa, Bridgeportu, Conn., in sloven- ie začelo nekam upadati. Va-slovenske fare v Bridgeportu, ska fara sv. Cirila v New Yorku, Mvanje življenja — predvsem kjer se je njeno skoraj 60-letno N.Y., sta bili kar večkrat pose- narodnega v ožjem smislu je življenje skončalo. Z zadnjo slo- strimi! i P03^0 v cbeh farah, zlasti v V soseščini sta se obe rojevali zadnjih letih dokaj različno. | očeta vensko mašo smo ji prižgali bila Svetokriška je v začetnih le-Farkašovega župnikovanj a skoraj ob istem času. Druga, na drugo sta medsebojno vpli- v tem početnem življenju. na ^em pridobivala s prihodom novih, kot je v tem času tudi smrtno svečo. Ta maša je darovana zjutraj ob 8. uri. Pa obisk fare sv. Križa v Fair-; vali fieldu, kjer smo ob 11. dopol-; Tako sta skoraj hkrati dobili dne prižgali drugo svečo, krstno svoji cerkvi. Svetokriška je bila nasa fara pri Sv. Cirilu. Bridge-namreč, toda z angleško mašo. blagoslovljena v novembru 1915 Porteka je začela zgubljati na , številu župljanov po letu 1960, ^ a slovenski značaj fare je bil še ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA ■ KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina Clair Avenue 431-0628 mm DRAMATIC—Massive African violets and a scattering of butterflies are silhouetted in sparkling white on jet-black percale sheets and pillowcases in a no-iron cotton blend. The pattern is duplicated in velour-finished cotton towels and a no-irbn shower curtain for a matching bath ensemble. In black and white only, the bed and bath coordinates were designed by Vera for Burlington. SLABO ZAPARKIRAN? — Avto na vrhu zgradbe ni slabo zaparkiran, kot bi mogel kdo soditi. Tam je postavljen in pritrjen za reklamo in vabilo v avtode-lavnico, ki je v pritličju zgradbe. Slika je bila posneta v glavnem mestu Francije. močan. Prišleki so se opomogli in tudi drugi v bližini cerkve in so začeli kupovati hiše v drugih predelih mesta. V to je prišel še novi gradbeni načrt mesta, ki je dal povod za dogodek dneva 26. novembra 1972, dneva velike radosti v Fairfieldu, pomešane z žalostjo, prenesene po nekaj u-rah iz Bridgeporta. Toda obakrat smo bili v cerkvi slovenske fare sv. Križa. V naši slovenski njujorški fari sv. Cirila smo imeli prav tako življenjsko valovanje. Ljudje se nam odseljujejo, ljudje nam umirajo. Pa ljudje se k nam tudi vseljujejo ter novi rojevajo. Zadnja leta je število naših faranov kar nekam na isti višini. Seveda za našo farno, versko skupnost, ki je označena hkrati kot slovenska narodna skupnost, pa sta zaenkrat pomembni dve dejstvi, ki ju moram podčrtati! Eno je: menda kar najvažnejše, da je naša cerkvica v svojih verskih obredih obdržala čisto slovenski značaj. Vsako nedeljo imamo dve čisto slovenski maši, ob 8. uri in ob 10. Deseta maša se jemlje kot glavna nedeljska maša. K tej maši prihaja glavnina naše slovenske srenje. Ob tej uri je tudi glavna maša ob vseh zapovedanih praznikih, ki niso za ameriško splošnost delavni dnevi, slovenska seveda. Isto doživljamo na lepo našo Cvetno nedeljo, pa v vseh obredih Velikega tedna, pa na svetonočni božični večer. V vseh teh dnevih v verskih obredih pri nju-jorškem Sv. Cirilu ne poznamo več dvojezičnosti, ki so jo pred leti tudi že vpeljavah. Skušamo biti kar moč prava pokoncilska cerkev in skupnost v mnogih pogledih. Drugo je: čeprav že drugo leto nimamo redne slovenske srenj ske šole, naši otroci kar radi govore slovensko. Že na majhen opomin ti slede v tem pogledu. To pa govori za drugo dejstvo: Da imamo v srenji precej mladih, narodno zavednih staršev, ki posredujejo materino slovensko govorico svojim otrokom. In dokler bo naše razdrobljeno življenje tako teklo v narodni srenj skl skupnosti, bomo še dolgo imeli živo in bogato slovensko bogoslužje v cerkvici sv. Cirila. In kako bo pri lepi, novi cerkvi sv. Križa v Fairfieldu, Conn.? Prvi kratek odgovor na to vprašanje bi jaz sam dal takole: Če bodo naši sosednji slovenski srenjčani našli medsebojno razumevanje po ukazu krščanske ljubezni in če bodo sledili živo zavzetim besedam za dejavno slovenstvo v bogoslužju in skupnostnem življenju, kot jih jim je v dušo in srce polagal njihov domači bridgeportski škof Most Rev. Walter W. Curtis, potem bodo lepo preboleli trenutno “slovensko” krizo in bodo naprej živeli kot zdrava verska in slovenska narodna skupnost daleč od rodne zemlje. (Dalje) Tekiec bsiorij m srce B r i t a n s ki spodbujevalnik pravilnega utripa bi deloval do deset let. LONDON, Vel Brit. — Baterije, ki zdaj napajajo umetne spodbujevalnike srčnega utripa, bodo kmalu dobile tekmeca v obliki tako imenovanega biološkega vira energije, ki bo vsajen v bolnikovo tkivo nemoteno deloval pet do deset let. Novost nekega britanskega podjetja je dva centimetra dolga okrogla plastična škatlica s premerom treh centimetrov. Škatlica s posebno opno jemlje iz organizma kisik, ki ga izkorišča za pridobivanje energije. Anoda je iz aluminija, katoda pa iz platine. Nova baterija še ni preizkušena, vendar za zdaj precej obeta. Vojna in mir Ruski profesor Amlianov je pri proučevanju zgodovine ugotovil, da so bila v zadnjih 3,400 letih samo 204 leta, v katerih je vladal mir na vsem svetu. Samo v letih 1820 do 1859 je bilo 92 vojska. Toda v vseh teh 92 vojskah je bilo ubitih! manj kot 300,000 ljudi. Dobri, zlati časi! Samo druga svetovna vojna je zahtevala 48 milijonov mrtvih. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Help wanted — female Ženska dobi delo iščemo dobro in zanesljivo žensko za v pomoč materi pri oskrbi družine. 5 dni na teden, četrtek in nedelja prosta.. Mora imeti rada otroke. Stanovala bi pri nas — imela bi svojo sobo s kopalnico in televizijo. Znanje angleščine potrebno. Plača po dogovoru. Kličite 932-5583 (242) 'RIAli' OGLASI Če je taka želja tudi vaša, pa j "Vam tudi ne mislim nič naro-Se kar začniva spoznavati! In v j čiti, le vprašal bi vas rad, ali bi ta te tak namen predlagam, dajpili z nami čašo brandyja?” ®topimo v obetnico na dober po- Črncu se je razlezel obraz, te^ek! Nisem prišel na tole iz-1 “Če je tisto, pa sem vaš mož! Vrstno ladjo, da bi od žeje umi-i Pri peči spodaj se človeku posu-tel! j šita grlo in duša. Pojdimo!” | Ampak,” je pogledal, “saj ni- mata nič mokrega —!” (Dalje prihodnjič) Trampi. . Zedinjene države Severne hierike so vkljub svoji svobo- 0hhselni upravi, ali pa morebiti Prav radi nje, le prepogostokrat .tešče čisto posebnih družab- teh razmer in tudi neprilik, ki 1 bile v evropskih državah či- 0 nemogoče, vsaj v taki izmeri be. teed take družabne neprilike USE CHRiSTMAS SEALS VELIKAx IZBIRA — Britanska princesa Ana si ogleduje v delavnici ženskih pokrival v Londonu nove stvaritve in ocenjuje, katero bi bilo primerno za njo. EUCLID Brick duplex, 6-6, double garage, 2 yrs. young, 3 bedrooms each, full basement. EUCLID — RUSSELL DEVELOPMENT New brick ranch, double attached garage, IVz bath, built-in oven and range, full basement, Beautiful! ALSO A VARIETY OF OTHER HOMES TO SHOW Open 2 to 6 Saturday & Sunday UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (242) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, plinsko ogrevanje, zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122. (242) Brezposelne®! m WASHINGTON, D.C. — Po poročilu delavskega tajništva je število b r e z p o selnih pretekli mesec prvič od leta 1970 padlo na 5.2 in se s tem približalo cilju, ki ga je predsednik Nixon postavil za konec tega leta. Od preteklega junija se je brezposelnost trdovratno držala na 5.5/6, četudi je bilo očitno, da je gospodarstvo dežele oživelo in prešlo v nov zagon. Težava, pravijo, je v tem, da je delavna sila rastla skoraj v enaki meri kot nova delovna mesta. Skupno naj bi bilo v novembru 87 milijonov ljudi v naši deželi, ki so sposobni in volj- V najem Oddamo enodružinsko hišo, 3 spalnice, v fari sv. Kristine blizu Recher dvorane. Najemnina S125. Kličite 943-2666 po 5. uri. ________ -(241) V NAJEM 5-sobno stanovanje z moderno kopalnico in kuhinjo se odda v okolici E. 52 St. Kličite 391-0237 ali 449-3749. -(241) Zadnja razprodaja Najnovejša plošča ansambla Hanček, “Njegovi Fantje” Kličite 486-1985 po 4 uri. (244) NAPRODAJ Zidana dvo stanovanjska hiša, severno od Lake Shore Blvd. 7 sob v vsakem stanovanju. GEORGE KNAUS REALTY 819 E. 185 St. 481-9300 (242) STANOVANJE SE ODDA 5-sobno moderno stanovanje, ni delati. Od tega števila jih je'spodaj, ima furnez in cena je bilo 82.7 milijonov zaposlenih,! zmerna. 2 milijona več kot pred enim le- ] 1237 Addison Rd. torn, pa vendar tudi 4.3 milijone; 432-0906 brez rednega posla, pol milijona I Kličite od 4 do 8 zvečer, manj kot pred enim letom. i —(12,14.dec.) Boleslav Pnis: STRAŽA Toda Ovčar je samo najet hlapec. četudi se torej boji gozdnega šumenja in bi se rad umaknil s poti velikanom, pa vendar tega ne more storiti, dokler ne naloži drv na sani. 2e ne počiva več, ne mane si ozeblih rok, samo hiti nakladati polena, da bi utekel iz gozda še pred nočjo in pred zimsko bu-rjo. Medtem se nebo vedno bolj preprega z oblaki, gozd se napolnjuje z meglo in padati začenja dež, drobnejši od maka, takoj zmrzujoč. Komaj bi odmolil par očenašov, pa glej: že je pokrita Matijeva suknja, rjuha najdenke in grive konj s tenko, mrzlo in drobečo se ledeno skorjo. Polena postajajo tako gladka, da se izmuzavajo iz rok; sneg na tleh postaja gladek kakor steklo', da ni več mogoče trdno stopiti. Matija vrže na sani zadnja polena in se nemirno ozira na zahajajoče solnce. Nevarno je vračati se domov s tako težo, ponoči in še za časa žledu. Hitro je položil siroto na naložene sani, se prekrižal in pognal konja. Matija se boji mnogih reči na svetu, najbolj pa tega, da se ne bi na opolzkem potu prevrnile sani in ga podrle a tla, kakor pred leti voz. “Heta! ... tihot! ...” vpije Matija nad konjema. 2e so prišli iz gozda, pot postaja vedno slabša. “Neokovane sani padajo vsak hip v drse in gotovo bi se bile že večkrat prevrnile, da jih ni držal Matija, ves tresoč se od mraza in strahu. Enkrat naj bi se izpotaknila hroma noga, pa bi bilo po njem in po najdenki; drva bi ju podrla na tla, in svoje bi naredil pa še mraz. , 2e blizu ceste je postala pot tako opolzka, da sta konja obstala na mestu. Umolknile so škripajoče sani, zmučeni hlapec je prenehal vpiti: tihot!... in na poti je nastala tišina. Taka tišina, da se je oddaleč slišalo jezno šumenje gozda, žvižganje vetra med poleni in pritajeno plakanje otrokovo. Vedno bolj se je mračilo. “Tihot!...” je zakričal Matija. Konja sta potegnila in se iz-podrsnila na mestu. “Tihot,” je ponovil, podpirajo sani. Šli so par korakov naprej, toda zopet so se ustavili. “Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta božja Porodnica ...” je šepetal hlapec. Vzel je s sani sekiro in začel pred konjema sekati ledno pot. Po polurnem delu je dospel do ceste; tu je prenehal. Na tem mestu se je vzdigoval visok hrib, čez katerega je bilo skoraj nemogoče priti v temi in po žledu. Vzel je z voza jokajočo siroto, se vsedel k sanem in vzemši v naročje otroka premišljeval: boli prišel Polž na pomoč? morda bo zaspal v topli izbi in hlapca prepustil usodi? ... “Morda pride, konj mu bo žal. Ne boj se, ne joči,” je šepetal siroti. “Usmiljeni Bog je povsod in naju ne bo pustil poginiti. Ne joči, ker z jokom nič ne opraviš.” V tem se mu je zdelo, da se žvižganje vetra izpreminja v žvenklanje mnogih zvončkov. Klicali so: cin! cin!... z globokimi, tenkimi in zelo tenkimi glasovi, kakor pri procesiji. V začetku je mislil, da so to sanje; toda zvončki niso umolknili niti za hip, ampak so žvenkljali vedno glasneje, vedno bližje, kakor poleti roj komarjev nad tolmunom. “Kaj je to?” je zašepetal hlapec in vstal. Daleč med hribi, obraščenimi z brinjem, se je pokazal rdeč plamenček najprej eden, potem drugi, tretji, četrti... Včasih so se skrili v grapah, potem so se zopet svetili visoko kakor na nebu in zopet izginili, med neprestanim in vedno glasnejšim spremljevanjem neštevilnih zvončkov. Vsakikrat, kedar so se plamenčki na novo pokazali, so | svetili vedno jasneje, tako, da je : bilo nazadnje pri njih svetlobi j mogoče opazili veliko število : ogromnih, črnih predmetov, hi-J tro se bližajočih proti Ovčarju. Istočasno je prihajala hlapcu na ušesa zmes človeških glasov, topot konj in pokanje z biči. j “Uha!...” “Previdno, tu je hrib!...” “Pot, da se lahko zlomi vrat! “Hej tam!... ne norite!...” “Ustavi sani... Jaz stopim dobi!...” “Poženi naprej!...” “Jezus! Marija! ...” RABA ODPADKOV — Iz 118 •praznih steklenic piva, s kovinskimi kapicami in etiketami vred so v Brookhaven National Laboratory v Uptonu, N.Y., izdelali 60 funtov težko in 40 palcev dolgo plastično cev, ki jo drži laborant. Strokovnjaki iščejo vedno nove načine uporabe odpadnega materiala, ko tega ni več mogoče neomejeno odlagati v okolici velikih mest. “Muzika se še ni razstresla?” “Še ne, pa se še bo! ...” “Ha, la, la!...” Sedaj je ovčar spoznal, da tu 1 dirja vrsta sani, velikih in malih, čveterovprežnih in dvovpre- j žnih, pri katerih je bilo nekaj! ljudi, idočih po vrhu, s plame-l nicami. Njih svetloba sredi j temne noči in zmrzujoče megle, je napravila čaroben učinek. Zdelo se je, da prihaja ta izpre-vod skozi okrogla vrata, osvetljena z rdečim ognjem, iz kakega brezdna, katerega ni nikoli mogoče zapustiti. Veseli izprevod je pa kar naprej drvil, kriče, žvižgaje, pe-vaje, pokajoč z biči, četudi je bila pot polna drs. Hipoma se je ustavil, ravno pri Ovčarjevih saneh. “Hej! kaj je tam?” “Stoje!... Nekak voz nam je zastavil pot...” “Kdo je?...” “Kmet z drvmi.” “Umakni se, pasji brat!...” “Ne umakne se, ker konja ne potegneta...” “Potisnite ga v jarek!...” “Dajte mir!... Raje ga prenesimo! ...” “Bravo! prenesimo kmeta! ... S sani, gospodje! ...” In predno se je Ovčar zavedel, ga je obdal roj gospodov, v maskah, peresih, bogatih oblekah, s sabljami, metlami in kitarami v rokah. Eni so zgrabili njegove sani z drvmi, drugi njega samega, jih potisnili na vrh nevarnega hriba, ga peljali v dolino in ga postavili na tako mesto, odkoder se je že mogel vrniti brez velikega truda. “O za Boga!” je šepetal začudeno Matija, opazovaje čudake, med katerimi je poznal nekaj graščakov iz sosednjih vasic. “Gotovo gredo na zabavo k našemu gospodu,” je dodal čez nekaj časa. “Toda kar je res, je res; dobri gospodje so! ... Ko peš.” ne bi bilo njih, bi ostal tam do 1 In cela družba je hitela zopet jutra.” | na vrh. Medtem so klicali z vrha: “Sani ne pojdejo tu naprej...” f • “Dame se boje, peljati se navzdol ...” “Naj stopijo doli, peljemo jih “Zakaj ne pojdejo?” je klical mladeniški glas. “Anton, poženi! ...” I VESELE BOŽKKE PRAZNIKI li ZDRAVO, | “ SREČE MLV8 KIVI LEI0 s? žeu mm IVAN PREZELJ VOŠČITE PRAZNIKE v božični številki Ameriške Domovine dne 18. decembra 1972! Vaše čestitke, objavljene v našem listu, bodo dosegle številno slovensko izseljeniško družino po vsem svetu, tudi nekdanje prijatelje in znance. Kličite 431-0628 ali pridite v urad. ONE FAIHLANE DRIVE cSočietp^ gfGTT&MUBr.iL e %U(A>4 Sine© 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. nas been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Schola’ships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball, b. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Družine c % m". % % % % KOLUNBER WORLD TRAVEL WELCOMES YOU TO A VADNAL TOUR PASTY FRIDAY, DECEMBER 15, AT 8 P.M. at the Collinwood Slovenian Home, 15810 Holmes Ave. MUSIC by VADNALS — REFRESHMENTS and B.Y.O.B Special polka festival movies Host: Richie Vadnal Orchestra going to the CARIBBEAN — FLORIDA — FEBRUARY 2 FOURTH EUROPEAN TOUR—JULY 29 to AUG. 19 FREE ADMISSION 3 I m r;J? Ž8 * S SNOWMAN SHADE—A blue shade of textured cotton takes on a holiday air with a cheery-looking snowman. Cut the snowman from cotton batting, and add a hatband and scarf made from narrow cotton trim in red and white. Cut. holes in the batting so the shade color shows through for eyes, and glue on cotton fabric scraps for other facial features. A row of oversized cotton ball fringe is attached to the shade slat. NAROČITE ŽE SEDAJ BOŽIČNO MESNINO (j i PRI | JASBECK QUALITY MEATS | na 821 East 222 Street AN 1-29S5 | Pri nas delamo najboljše RIŽEVE in KRVAVE KLOBASE v CLEVELANDU. S i Imamo tudi odlične DOMAČE PREKAJENE KRANJ- | SKE KLOBASE — DOMAČE KISLO ZELJE — IN | KVALITETNO MESO VSEH VRST. | VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN | SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM! | \l Officer* President .................... Joseph J. Konrad First Vice-President ......... Ronald žefran Second Vice-President ........ Anna Jerislia Secretary .................... Robert M. Kochevar Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler First Trustee ................ Joseph Šinkovec Second Trustee ............... Matthew Kochevar Third Trustee ................ Anthony Tomazin First Judicial ............... Mary Riola toeconct Judicial .............iohn Kovas Third Judicial............... Frank Toplak Social Director .............. Nancy Owen Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D. EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 549 East 185 Street, Euclid 531-8187 Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako tc storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. KUPON _______ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: Ime ......................... cesta ....................... mesto in država ............. Za to darilo pošiljam znasek $ Moja ime je ................. Moj naslov je ............... mesto in država ............. SAM'S HARDWARE 6812 St. Clair EN 1-1635 ■ pstE mm stuiE Thursday, Friday, Saturday and all next week. Stop at Sam’s corner store for Christmas trees sale AT 981‘ AND UP. 20% OFF TO EARLY BIRD SHOPPERS USE OUR LAY-A-WAY PLAN SMALL DEPOSIT WILL HOLD ’TIL CHRISTflAS JUST ARRIVED - §25,000 STOCK OF NEW TOYS A COMPLETE LINE OF MATTEL TOYS AND GIFTS 100 LBS. ROCK SALT — §1.98 ALUMINUM SNOW SHOVELS - Reg. §2.95 - NOW §1.94 ROTATING COLOR WHEELS - Reg. §7.95 - NOW $5.95 HOT WHEELS MADE BY MATTEL - Reg. §8.95 - NOW §5.95 SPRUCE - SCOTCH PINE - BALSAM CHRISTMAS TREES AND OTHER CHRISTMAS DECORATIONS COME IN AND BROWSE AROUND ANY 10c ITEM - NOW 3 for 25c WE GIVE AND REDEEM EAGLE STAMPS Open Wednesdays and Sundays and late evenings