SLOVENSKI UČITELJ. Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski ta." Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi poli in velja do konca sočcga lota 2 gld. Naročnino in dopiso sprejema začasni odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer4* v lijutonieru. Štev. 7. V Mariboru 5. septembra 1874. Letnik II. Imenovanje učiteljev. Nej ga skorej več klerikalnega lista, ki bi v vsakej številki ne zabavljal novim šolskim postavam, ker so baje „brezverske". Zakaj uže li? — Radi tega, ker so — pravično sostavljeue ter dajo tudi narodu votum o šolskih zadevali in nejmajo več sami duhovni šolstva v rokah. Jeze se, ker so upeljaue v narodno šolo tudi realije, ker se sedaj detca uči tudi misliti in ne samo verjeti. A oni ne priznavajo (?), da so te postave baš našemu narodu potrebne, ker mu dajo priliko, da se lehko izobrazi ter varuje narodne smerti. Ugovarjali nam bodo: „E — če naš narod nej v 1000 letih poginol tudi sedaj ne bode!“ Toda take fraze nam ne smejo biti mar, ker naš narod nej samo zato na svetu, da le — ve ge tuj e, temveč mora tudi — napredovati. Nove postave mora vsak pravi narodnjak smatrati kot garancijo našega narodnega živenja in napredovanja. One pripuščajo narodu samemu, da določuje, kako naj se detca izobražuje in v kakošnem duhu, da prijde gmotno in duševno naprej. Žalibog! da se je jelo od neke strani agitovati za to, da bi se narodu nekaj teh pravic odvzelo. Tu mislimo baš ua — imenonanje učiteljev. Po sočih šol. postavah ima tisti pravico učitelja imenovati, kateri ga plačuje. To je gotovo pravično! Dokler je krajni š. svčt pobiral učnino in učitelja plačeval, imel je on pravico imenovanja. Po odpravljeuji učnine je dobil pravico imenovanja okr. š. svčt, ker je bil učitelj pla-Čevan iz okrajne šolske blagajnice. A sedaj, ko je za posamezne okraje (posebno kjer je mnogo šol) to breme jelo postajati P>etežko, prevzela je sem ter tja deželna blagajnica plačevanje učiteljev. Radi tega bode pa tudi dežela, oziroma dež. šol. svčt, hotela učitelje imenovati. In bas letos prijde pitanje o imenovanji učiteljev v graškem dež. zboru na dnevni red. Na Štajerskem imenuje uže sedaj dež. š. svet do 900 učiteljev, (vseh učitejev je do 130U) ker deželna blagajnica plačuje v okrajne po J/2 do 3jx šolskih stroškov, kajti posamezui okraji smejo k večjem 7% naklade pobirati za šolo in njih blagajnica toraj sama ne more vsega izplačavati. In kjer deželna blagajnica črez polovico plačuje v okrajno, tam ima tudi pravico imenovanja. Pitanje nastaja : bode li ta centralizacija šolstvu koristila? — Nikakor ne. — Okr. š. svčt v imenovanju izgubi svojo najvažuišo pravico. Narod bode torej samo plačeval ter moral gledati, kaj bodo drugi ž njim delali. A radi tega pa tudi postane pasiven ter sedanja gorečnost za šolo bode omerznila in to bi bilo jako slabo. Jelo bi šolstvo iti rakovo pot ter bi zaostalo za en par decenij. In to bi se godilo posebno po tacih deželah, koder biva več naro dov. V tacih deželah bi se pripetilo, da bi večina deželnega zastopa prezirala želje manjšine in bi se njej nasproti niti ne ozirala na pedagogiko, kakor hitro bi ne bilo v njenem (večine) interesu. Tu bi šlo le za politiko in učitelj bi bil le pomoČek večini, da bi s časom iz pod nog izplavila menjšino, ker učitelji odgojujo mladiuo ter jo pedagogično napeljujejo, kakor jim drago. Deželni zastop pa bi si uže vedel dobiti tacih učiteljev, ki bi služili njegovim namenom. Kakor je videti, namerjava se baš to. Ogledujemo si le razmere. — Okrajnim šolskim svetom se radi tega hoče odvzeti pravica imenovanja, ker ne morejo učiteljev in sploh stroškov za šolstvo iz svojih blagajnic izplačevati. Zakaj uže li ne? — Radi tega, ker jim je deželni zbor — peruti obstrigel in sicer s tem, ka je določil, da sme okrajni šolski svčt le 7% naklade pobirati za šolstvo. Kjer pa s tim ne more izhajati, ondi mora dežela (ka-li ?) v svojo mošnjo poseči. V okrajno blagajuico plačujo — prebivalci v okraji. A v dež. blagajuico plačujo tudi prebivalci okrajev in ti skupaj delajo baš deželo in oni deželane. Tu vidimo torej, da gre denar iz ene in iste mošnje, — iz mošnje dež elan a. Zakaj bi li ne imel torej narod pravice glede svojega šolstva, s kojim je v tako tesnej zvezi, po svojih neposrednjih zastopnikih govoriti? Nepo-srednji zastopniki narodovi imajo to prednost pred poslednjimi, da so oni precej iz naroda izšli, dočim so posrednji zastopniki večji del gospodje v glavnem mestu, ki redko razmere po deželi dobro pčznajo; oni vedč, k je jih črevelj žuli, a ti se za žule niti ne zmene. Deželi torej ne treba odstopiti za milostno podporo take važne pravice, kajti dežela si svojo mošnjo polni s kerva-vo zasluženimi novci prebivalcev in je torej dolžna njo tudi podpirati, ne da bi njej prebivalci odstopili svoje pravice. V graškem deželnem zboru je bilo o tem pitanji uže lani jako živahna debata, ker so bili gg. poslanci raznega menenja. A letos se nadejamo, da se velika več'na izreče, naj pravico imenovanja učiteljev obderže okr. š. svetovalstva, ker spre-vide, ka je uže tako šolstvo jako centralizovano in da bi mu bila še večja centralizacija le na kvar. Uže lani se je potegnil „Lehrerbundu in druga učiteljska društva za okr. š. svete. Želeti bi bilo, da se tudi letos potegnč za okr. š. svete vsa učiteljska društva in tudi druge korporacije. To pitanje je tudi radi tega na dnevnem redu pri občnem zboru „Učiteljskcga društva za slovenski Stajer“ in je le želeti, da se zbor enoglasno izreče za okr. š. svete, kajti jako nehvaležno bi bilo, ako bi mi pomagali narodu, ki nas hrani in šolstvo sč svojimi žulji vzderžuje, — peruti striči. *) Jean. Zemljepis v ljudskej šoli. iii. **) (Dalje. — Glej štev. 27. I. „Slov. Učitelja".) Velikost posameznih kronovin avstro-ogerske deržave in število njih prebivalcev. (Vabim častite članove, da si pripravite šestnajstine pol in da porabite za vsako deželo en listek. Izvolite namreč sč sviuč- uikom nanj zapisati: zgorej ime dežele z glavuim mestom, sredo število Qg. milj in spodaj število prebivalcev, kakor bom narekoval, kar sem nabral iz zanesljivih virov.) A. V deržnvnem zboru n n Dunnji *HKto|»ane dežele, Obseg opravništva: Glavno mesto: Štev. □ g-Ul. Prebivalstvo (31. »i. 186») »lesko Opava, 94 518 352 Solnograško Primorsko (Gorica z Gradiško, Solnigrad, 130 153 159 Istra i Terst z okni.) Terst, 145 600.525 Kranjsko Ljubljana, 181 466 334 Koroško Celovec, 188 337.694 Bukovina Cernovice, 190 513.404 Gorenja-A vstnja. Line, 218 736 557 Dalmacija Zader, 232 456.961 Dolenja-Avstrija Dunaj, 3(10 1,990.708 Moravsko Berno, 404 886.789 Štajersko Gradec, 408 2,017.274 Tirolsko in Predarelsko Innsbruck, 533 1,137.990 Češko Praga, 944 5,140.641 Galicija Lvov, 1.426 5,444.689 Skupa : 30,022.254 □ Mm- = 5.453 20(394.980 , #) Tudi s čisto pedagogičnega stališča ne more to šolstvu koristiti. ?ei' bi mej okrajnimi šolskimi svetovalci gorečnost do šolstva vedno bolj m bolj pojemala. Ur. *) ti. 8. 1873 na Bizelskem govoril g. Jamšek, šol. nadzornik. 7* Opomba. Po računu centralno Statistične komisije jo bilo v Cislajtaniji konec 1873. leta toliko prebivalcev, todaj za 579.665 več nego pred štirimi leti. — Po zemljepisnih knjigah se nahajajo te kronovine po versti, kakor so se z Avstrijo združili, jaz pa sein najmanjšo najpopvej in največo na zadnje imenoval, ter sem Vas povabil, vse to zapisati si, da bi si razmerje velikosti kronovin toliko bolje za-pametili. — Iz istega uzroka Vas vabim, da ta pregled obcr-nemo in listek z največjo kronovino — in ta je Galicija — na verh postavimo, pod to za 4820 milj manjše Češko, pod to za 4110 milj manjše Tirolsko in Predarelsko, spodaj za 1250 milj manjše Štajersko, potem za 40 milj manjše Moravsko, dalje za 440 milj manjše Dolenjo = Avstrijo, spodaj za 1280 milj manjšo Dalmacijo, za 140 milj manjšo Gorenjo = Avstrijo, za 280 milj manjšo Bukovino, za 20 milj manjše Koroško, za 70 milj manjše Kranjsko, pod to za 360 milj manjše Primorsko, spodaj za 150 milj manjše Soluograško in konečno za 360 milj manjšo Šlesko, katera kronovina je uaj-maujša. Poglejmo si še števila prebivalcev v posameznih kro-novinah in zapazimo, da prebivalstvo nej v ravnotežji z velikostjo dežel. Najmanje duš šteje Solnograško, za tem prijde Koroško, Dalmacija, Kranjsko, Šlesko, Bukovina, Primorsko, Gorenja Avstrija, Tirolsko in Predarelsko, Štajersko, Dolenja Avstrija, Moravsko, Češko in Galicija. — Obernimo tudi ta pregled in postavimo na verh listek z Galicijo, potem prijde Češko, Moravsko, Dolenja Avstrija, Štajersko, Tirolsko^ in Predarelsko, Gorenje-Avstrijsko, Primorsko, Bukovina, Šlesko, Kranjsko, Dalmacija, Koroško in Solnograško. — Največ prebivalcev ide na 10 miljo na Šleskem, namreč 5461, najmanje pa na Solnograškem, namreč samo 1178; na Štajerskem 2789 i. t. d. Zdaj pa še zapišimo z arabskimi številkami na levo stran listka (šestnajstine pol), katera krono vina je po velikosti 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14.; in z rimskimi pa, katera je po množini prebivalstva — brez ozira na štev. 0 milj — I., II., III., IV., V., VI.. VII., VIII., IX., X., XI., XII., XIII., XIV.? — K. Detele ogerNhc kron«. (Zapišite narckano prav tako na majhne listke.) Dežele: Glavno mesto: štev. □g. in. Prebival- stvo. Ogcrsko Erdelj, Buda-Pešt Sibinj (nemško) Maros- Vaserholy (romunsko) Kološ (mag-jarsko.) 3.896 998 11,167 455 2,122.000 DeZele: Glavno mesto: štev. □g m. Prebival- stvo. Hervaško in Slavonija, Vojaška krajina (granica) Zagreb Zagreb in Temežvar 350 009 1.023.000 1.197.000 B A. Translajtanija: Cislajtanija: 5.853 5.453 15,509.455 20,394.980 Cela Avstrijsko-ogerska deržava | 11 300 35,904.435 Naša lepa, žalibože! da razpolovičena deržava, je razprostranjena mej 42° 10' 5" in 51° 3' 27" severne širjave in mej 27° 11' 35" in 44° 1' 25" vzhodne dolgosti, ter meji proti vzhodu na Rusijo in Moldavo, proti jugu na Turčijo in na od te odvisne deržavjce, na Jadransko morje in Italijo, proti zahodu na Italijo, Švajco, Lichtenstein, Bodensko jezero in Bavarsko iu proti severju na Saksonsko, Prusko in Rusko. — Gerb naše deržave je dvoglavata kronana postojna. — Od 2. decembra 1848 vlada to deržavo njih cesarsko kraljevo apostolsko veličanstvo France Josip I., ki je bil rojen 18. avgusta 1830 leta. Njegovo geslo je ,,viribus unitis“, to je z zedinjenimi močmi.“ (Dalje prihodnjič.) Zgodovina v narodne j šoli. (Janko Žirovnik.) V. P«rz|Janl. *) V sedmem stoletji pr. Kr. so se Medi osvobodili asirij-ekega jarma in si volili Dejaces-a kralja, ki je utemeljil stolico Ek bat a n. o, jo obdal sč sedmimi zidovi in si v sredi ^zidal grad. Za njegovega stričnika Ciaksara se je Medija jako povzdignola. Vendar je uže Ciaksarov sin Astijages izgubil prestol in so si Me d e njih sorodniki Perzijani podjarmili ter so bili pozneje Medi le duhovniki pri njih. Zgodo-v,ua srečnega usurpatorja Cir-a (perzijansko Khurush) je popolnoma mitična.**) Gotovo je, da je bil serčan osvojevalec, . _ *) Ne mislim obširno o zgodovini nego nekoliko o Ciril in kul- Ul‘> perzijanski pisati. **) Pravljica o Ciru pripoveduje takole: Sanjalo seje Astijagu, J) njegova liči toliko vode na zemljo vliva, da bodo vso Azijo prcpla-. la’ Ta senj pove svojim vedeževalcem in ti rekd: „Tvoja hči Man-j jjaa porodi sina, ki bodo mesto tebe vso Azijo vladal." Tega se kralj za * ustra^' 'n da bi nesrečo odvornol, da svojo hčer Perzijanu Kambizu ' ženo. Leto pozneje se Astijagu sanja, da v naročji njegove hčere r tei-ta, ki vso Azijo obsenči. Tudi zdaj so mu vedežvalci senj tako Uai • P°pred. Nato pokliče svojo hčer nazaj in veli svojemu J^enitnišemu slugi Harpagu, da naj njenega sina Cira umori. Ker v HI'P;ig otroka uej mogel umoriti, da ga pastirju Mitradatu, da bi otroka dnb°r°V^' 'zP08tav'l' Mitradat pa otroka priderži in pokaže čez nekoliko J svojega otroka, ki je še le kar umeri, Harpagu. In tako jo rastel Cir ki je posebno, ko si je podvevgel Lidijo, *) greška mesta v kot sin pastirja in njegovo rojstvo bi se bilo tožko zvedelo, če bi se ne bilo nekaj posebnega dogodilo. Ko je bil namreč Cir 10 lot star je igral sč svojimi tovarši in ti ga v igri volijo kralja. Eden tovarišev, sin odličnega moža, mladega kralja nej hotel ubogati. Cir ga veli kaznovati, kaznovalec jokaje teče domov in njegov oče gre precej k Astijagu, da bi kaznoval prederznega pastirja. Astijag pokliče Cira in ga jezno popita, kako se je derznil sina odličnega moža kaznovati. Cir prav prosto odgovori: »Moji tovarši so me volili kralja in ker oni deček nej hotel ubogati dal sem ga kaznovati, kar sem imel gotovo prav, kajti kralja mora bogatin, kakor revež ubogati. Ko Cir govori, opazuje ga v enomer Astijag in se čudi, kako je to, da se mu ta obraz tako znan dozdeva. Ko ga natančneje opazuje, domisli se, da je Mandani jako podoben: „Kaj li, misli si, moj ukaz takrat nej bil izpoljan? Imam li ros sedaj sina svojo hčere Mandane pred seboj ?“ Da bi izvedel resnico, ukaže pastirja takoj pozvati in ta mu na zadnje tudi resnico pove. Astijag so je pač veselil, da njegov vnuk še živi, posebno ko so ga vedeževalci zagotovili, daje senj bil dopolnjen uŽe v dcškoj igri; vendar je bil jako hud na Harpaga, kor njegovega ukaza nej izpeljal. Povabi ga na videz prijazno k nekej gostiji in mu voli, naj svojega sina tudi s seboj pripelje, da se bosta s Čirom igrala. Potuhnjen Astijag pa da sina umoriti in, ko jo bil Harpag uže pri obedu ves vesel, mu podajo sluge kervavo glavo njegovega ljubčeka. Nesrečni oče jedva utolaži jezo, a na tihem priseže pri pervej priliki maščevati se. Astijag pošlje Cira k njegovemu očetu Kambizu in ta ga da prav ostro in vojaško odgojevati, kar jo bilo pri Perzijanih navada. Ko je Cir dorastel, bil je imenovan namestnika Perzije. Harpag misli, da je zdaj prišel čas maščevanja. Zato pozove Cira v nekem pismu, kojoga jo v necega zajca skril, naj so upre. Cestiželjnemu Ciru je bil ta poziv jako všeč, in ker so bili uže Perzijani siti medijskega jarma, pa jih je lahko pregovoril, daseupro. Jedva Astijag to zve, uže sklice vojsko in imenuje Harpaga vojvodo. Toda slaboje bi ne bil mogel voliti. Harpag preide z velikim delom vojske k Ciru, in temu potem nej bilo težko Medije si podvreči in svojemu staremu očetu prestola vzeti.“ *) Lidijski kralj Krez jo bil svak Astijagov in pri njem je bil Cir jako slabo zapisan, ker jo Astijaga ob prestol pripravil. Ker se je pa sam preslabega čutil, zveže se z azijskimi Gorki, z egiptovskim Amazijem in babilonskim Nabonetom. Da bi bil pa popolnoma gotov, pošlje k delfiškemu orakeljnuvvprašat, če naj bi so bojeval. Poslanci mu poroče sledeči odgovor: Ce groš čez Ilalis, mejno reko Tvoje deržave, razdeneš veliko doržavo. Krez si je ta odgovor za svojo srečo tolmačil in udari sč svojo vojsko v Perzijo, no da bi čakal svojih zaveznikov, ki še nejso bili pripravljeni. Cir se mu zoperstavi in boj se prične, — ki pa nej bil odločilen. Krez sprevidi, da jo sam preslab in se nazaj umakne črez Halis. Mesto, da bi bil pa vojsko pomnožil, raspusti jo mislč se spomladi stoperv vojskovati. Cir pa nej hotel dolgo čakati, nakreše Kreza v obližji stolice Sarde in tudi mesto po kratkem obleganji z naskokom vzame. Tudi Krez bi bil kmalu ubit. Bil je ujet in k Cim odpeljan, da odloči (Cir) kaj naj so zgodi ž njim. Cir Kreza z nekolik« odličnimi Lidijani obsodi na germado, kor je baje obljubil porvi sad zmag« darovati bogovom. Krez jo stal na germadi in uže so vojaci jeli kurit* .jo, kar Krez v smertnih težavah obupno zavpije: »Solon! Solon! Soloni* Cir sam jo bil pričujoč in ko sliši te besede, zazdo so mu jako pomenljive-Radi tega ukaže Kreza odvezati in pred-so pripeljati. Na svojo pitanj« zve Cir tole: »Sijajni dvor, kojega jo Krez v Sardah imel, privabil je veliko tujcev in med njimi tudi Solon-a, modrega post.avodajalca atensko#-1-v njegovo stolico. Da bi so Krez se svojim bogastvom pobahal, pokaže malej Aziji,*) Fenicijo in Babilonijo,**) utemeljil pravo svetovno deržavo, segajočo od Indije noter do sirijskega in egejskega morja. Njegov naslednik Kambiz (perzijansko, Kambuzija) si Solonu svoje neizmerne zaklade. To na Solona nej naredilo nikakega vtisa. Začude se kralj modrijana vpraša: „Kateri človek, ki si ga ti v svojem živenji videl, se ti zdi najsrečniši?" (Krez je bil tako bogat, da je lahko vse imel, kar je li želel, le tičjega mleka ne in se je radi tega nadejal, da Solon napravi njemu poklon.) Solon pa odgovori: ,.Tilus, Atenski meščan. Živel je dobro, imel veri: sinove in videl kako so še njih otroci cveli. Umeri jo v nekej bitvi, v boji za domovje, ki se mu je s tem hvaležnega skazalo, da ga je dalo na mestu, kjer je umeri, pokopati.“ Ne pričakovaje tacega, vpraša Krez dalje: „In lcedo se ti zdi za Tilom najsrečniši?" Brez da bi se kaj obotavljal, odgovori Solon: „To se mi zdita brata Kleobis in Bi ton, ki sta pri javnej igri dobila pervo dobitko. Vendar se mi zato ne zdita srečna, temveč zato, ker sta lepo — umerla. Ko se jo ednok njih mati imela v tempelj Here peljati, čigar duhovnica je bila, nejso prišle o pravem času živali, da bi jo bile tje peljale. Ta dva brata pa poprimeta voz ter mater peljeta dve uri daleč v tempelj. Ponosna na tako uprego, prosi srečna mati boginjo, naj bi njena sina plačala, kakor sta zaslužila. Potem so praznovali veselo daritev. Po daritvi zaspita Kleobis in Biton in se ne zbudita več. Boginja je jo z lehko smertjo najboljše poplačala.u Užo v drugo se je Krez zmotil, ker se je nadejal, da bode Solon njega najsrečnišega slavil. Badi tega nekako nevoljno pobara Solona: „Li mojo srečo Ti tako malo ceniš, da daješ prednost takim mestjanom ?“ Na to odgovori Solon resno in s pov-zdigujenim glasom: „Jaz cenim človeško živenje na 70 let in dnevi v letu si nejso enaki v sreči i nesreči. Ti kralj, si sedaj bogat in imaš v oblasti ljudi in deželo, a srečnega ne moremo nikogar pred njegovo smertjo imenovati." Teh Solonovih besed se spomni Krez na gromadi vidč, da je sedaj največji siromak srečniši od njega. Zato so mu ušli izdihljeji: „Solon, Solon, Solon!" in to ga ie tudi smerti rešilo. Cira jo namreč ta pripoved tako ganila, da nej le Krezu prizanesel, temveč ga tudi obderžal kot svetovalca in prijatelja. Vendar mu nej dal odvzete deržave nazaj. *) Ko so gerške kolonije v malej Aziji čule, da je Krez premagan, ponudijo Ciru zvezo, proti temu, da ostanč svobodno. Cir njih poslancem odgovori: „Bil je ribič, ki jo šel k morju in ribam žvižgal, da bi plesale. A ribe se zato še ne zmenijo. To ga ujezi, verže mrežo in jih polovi. In ko jili pripelje h kraji so — vse plesale. „A, pravi ribič, poprej bi bile plesale, ko sem vam žvižgal." Poslanci so to umeli in povedali svojim vojakom, ki so se potem udali mogočnemu Ciru. **) Po desetletnem miru gre Cir na Naboneta, kralja babilonskega. Ta se mu zoperstavi, a Cir ga nabije in zapodi v glavno mesto. Dolgo oblega mesto, a brez vspeha. Promišljevaje, kako bi mesto vzel, izmisli si nekaj izverstnega. Z večjim delom svoje vojske odlazi od mesta in daleč zunaj da iskopati grabo, po katerej naj bi se Evfrat odtekel in zapustil svojo dosedanjo strugo. In ko so Babilonci imeli neko svečanost, veli Cir Evfrat izpustiti v oni jarek in vojaki so po njegove) stari strugi lahko prišli v mesto in Babilonce pobili. Nabonet so je hotel nekaj ustavljati, a je v boji sam padel. — OCirovej smerti pripoveduje pravljica tako-le: V severo-iziiodu Perzijo so stanovali divji Masagoti, pri kojih je tačas vladala kraljica Tomiris. Cir zahteva njeno roko. Ker se pa ona brani upade Cir z vojsko v njeno deželo. Ko so Masagoti približuj A, popusti Cir svoj tabor z vsemi jedili in pijačami, delaje se, kakor bi se jih bal. To zvijačo mu je nasvetoval Krez, kije bil njegov zvest spremljevalec. Masagoti pridero v tabor in ker je bilo tu dosto vina, jamd piti in so kmalu tudi upijane. Cir prihiti nazaj in Masagete popolnoma pobije je osvojil tudi Egipet in tam grozovito gospodaril. Vendar pa je kmalu pal vsled zarote, kojo so skovali Magiji (Medi) v njegovem gradu. Vsled nove zarote odličnih Perzijanov (7 jih je bilo) je (po srečki) prišel na prestol Darij Histaspis. On nej le uterdil perzijanskega gospodstva nad maloazijskimi Gerki, nego je svojo deržavo, koje deželo so bile do sedaj jako čudno zmašene, tudi notranjo organizoval. Toda on, kakor njegov naslednik Kserks (486—465 pr. kr.) sta zastonj vse sile napenjala, da bi si evropejske Gerke podvergla. Tudi Eti-jopi in Sciti, koje so si Perzijani hoteli podvreči, so jih jako slabili. Tako so Perzijani bolje in bolje pešali in vsa lepa sredstva, koja so jim bila na razpolaganje, jim nejso kar nič pomagala. Izgubili so bili vso moč in radi tega Aleksandru Velikem nej prizadevalo osvojonje Perzije veliko truda. (Daljo in konec.) Prostoročno risanje v narodnej šoli. (Ukaz učnega ministerstvn od z geometričnega oblikoslovja. To se godi po okoliščinam primernem, počasnem, ustnem navodu, po katerem učenci rišč. Predrisati pa pri tej priliki učitelj nejma. 6. Na zgornji stopinji se začenja poleg risanja po narekovanji tudi risanje na pamet, pri katerem naj se tako-le postopa: Učitelj riše na tablo prosto podobo, o kateri se temeljito 'azgovarja in sicer v dialogu; posebno je treba karakteristično stran figure poudarjati; potem učitelj podobo na tabli s čim Pokrije, in naloga učencev je zdaj, da jo iz spomina rišč. Zna se, ka je pri teh risalnih vajah gledč izbiranja pred-,0g prav postopati od stopinje do stopinje in le taki predmeti **aj se rišo, katerih oblike so karakteristične in neprckom-Plicirane. Risanje naravnih oblik, kakor cvetlic, deželnih prizorčv, lvalij itd. naj se opušča. Vaje v risanji po narekovanji in na pamet so tudi pri-Itlei'ne za domače naloge. 7. Učitelj naj popravlja sam le malo, ampak učepci naj 0 store po učiteljevem navodu. Popravljanje celemu razredu ima prednost pred poprav- ljanjem poedinim. Pri popravljanji celemu razredu je tako-le ravnati: Kedar je učitelj po pregledu solarskih izdelkov zapazil, da ima večina eno in isto pomoto, tedaj narisa on risanko z istimi napakami na tablo prav veliko, napake in vzrok napak se razlaga ter se kaže na sličnost drugih znanih predmetov. Naposled se vsa slika na šolski tabli popravlja. 8. Na srednji stopinji se začenja risanje tudi s porabo mrež, katere učitelj načerta. Proste geometrične figure so podlaga prostemu risanju. 9. Na zgornji stopinji je kopiranje s table nadeljevati. Kedar učenec na prejšnji stopinji dosta izurjenosti v razumevanje in risanji geometričnih oblik dobi in tudi geometrični ornament, po predpodobi učiteljevi posnemati more, potem se začenja risanje listovih in cvetličnih oblik in prostih ornamentov in se nadaljuje tudi v zloženih oblikah. Na tej stopinji se lehko tudi določbo v 1. točki prezre in zmožnejši učenci morejo sem ter tja tudi po predlogah risati. Na tej stopinji je tudi primerno, da učenci rišč prešane (tiskane) rastlinske liste (verbove, deteljnc, robidne, jagodne, beršljenove, javorove, hrastove liste itd.) Za dečke je primerno risanje tehniških objektov (proste duri, vrata, omare, peči, okna, inonumenti, mrežasti ploti); pri tem pa je respektivno risanje popolnem opuščati in samo spreduo stran predmeta risati. Tu je tudi prilika, učence v razumevanji mer in razmer uriti, posebno s tem, da se predmet zdaj manjši zdaj večji nariše. Risanje pri deklicah na tej stopinji naj se posehno na ženska dela ozira. Učna tvarina je tukaj prosti in zloženi plošnati ornament, čertikaste in ravne okiučevalue oblike (rosete, zvezdnato slike, okviri, robi, meandri, okinčauja robov plošč itd.) Natančna posnemanja natornih rastlinskih in živalskih oblik, t. j. risanja senčnatih in malanih cvetličnih, živalskih in deželskih slik naj se popolnem opuščajo, ker preveč časa zahtevajo. 10. Na dvo- in trirazrednib šolah naj se vsaj to doseže, kar se za srednjo stopinjo zahteva; pa tudi pravilni mnogokoti in krog se mora vzeti. Materijalije (sredstva). Za predrisanje naj služi učitelju tabla iz lesa, černo na-barvana, in dobra bela kreda. (Platnena tabla nej v ta namen tako pripravna, ker se elastična plošča vdaja tisku, ki se nanjo pri risanji dela). Na eni strani table naj so z rudečo oljnato barvo stigmografična mreža naredi. (Med pikami naj bode 8" prostora). Druga stran table naj ostaja černa brez vsakih pik in čert. — Potrebno je torej, da je ta tabla, kolikor mogoče navpična nasproti višajočim, da raogb učenci na tabli risane oblike prav videti in posnemati. To se prav lehko naredi na stojalu, katero se na steno priterdi in preskerbi s potrebnimi latami (lajštami), po katerih se tabla gori in doli pomika. Treba je tu nže lukenj ter klinov. Kot risalno orodje za učence je treba pri pervih vajah znane elastične ali škerlinate table s čertalnikom, za nadaljne vaje pa stigmografično pikčasti zvezki, najpervo ozko, potem pa široko pikčasti, nazadnje pa samo sešiti risalni zvezki, ali tudi posamezni listki čistega belega papirja. Risanke (sešitki) pa, v katerih so izgledi nže tiskani, naj se pri podučevanji ne rabe. Svinčniki naj ne bodo za učence premehki, ker je ž njimi težko čisto risanko izdelati, pa tudi ne preterdi, ker se ž njimi roka ne more lehko in prosto gibati, kar pa je treba za prosto risanje. Srednji sviučniki so torej najbolje v ta namen (p. Hartmuth št. 1. v belem lesn). Da se odpravi zamudno in sitno rezanje svinčnikov mej podukom, želiti je, da vsak učenec 3 nže poostrene svinčnike v šolo prinese. Raba barvanih olovk pri risanji na spodnji in srednji stopiuje nej dovoljena, to se dovoljuje samo na zgornji stopinji pri deklicah, kedar rišb primerne obrazce. Razumljivo je samo po sebi, da je učitelju učence v porabi risalnega orodja učiti, in da naj pazi, da je v tem orodji red in enakoličje v risankah in listih v vsakem razredu. V risalnici naj pade svitloba skozi okna le na eni, in sicer na levi strani risajočih, da mogč učenci svoja dela lehko pregledovati. Strogo je tudi na to paziti, da učenci med risanjem uejmajo očij preblizo papirja ali table, ker se s tem vid slabi in kratkovidnost pospešuje. Dopisi. Iz Rajhenburg-a 12 avgusta. V Št. Petru pod sv. Gorami je imelo učiteljsko društvo za okrajo Kozje, Sevnica in Brežice svoj redni shod, koji je računal 17 udeležiteljev. G. predsednik povzdravlja navzoče in jim priporoča ondošnjega tovariša, starega učitelja Knežarja, ki nas misli zarad onemogle starosti na učiteljstvenemu polji uže skoraj zapustiti i po dolgem, trudljivem delovanji v počitek iti, tudi v naprejšno bratovsko prijateljstvo. Dalje predstavlja poterjenoga uč. pripravnika, g. Matko, kot svojega namestnika za čas svoje inšpekcije. Ker jo društvo v enem prejšnih shodov sklonilo, risarske predloge sedanjega c. kr. dež. šol. nadzornika g. Rozok-a tudi v II. izdaji naročiti si, naznanja g. predsednik, da nej pričakovati II. sčrijo, ker g. izdatelj ne misli nadaljevati izdavanja omenjenih risarskih prodlčg. Na dopis komitčja II. skupščine hrvatskih učiteljev v Petrinji, so voli g. Poljaueo, da se ima kot zastopnik našega društva omenjene skupščine hrvatskih učiteljev udleževati. Kot odposlanec k štaj. „lehrerbundu“ se voli g. Jamšek. Pismena zahvala „Učiteljskega društva za slov. Štajer" za obilni pri stop i podporo so vzame naznanje. G. nadzornik razdeli naročene ministerske učno črteže za ljudsko šole posamozne po 5 kr., onim, ki jih žolč. Potem pokaže g. predsednik od g. Rennor-ja na ogled poslano stensko tablo sč sekiricami za podučevanjo v petji (takšnih tabel je 12 z navodom pri poduku). Tako tudi raztegne zomljevid od viteza g. Močnika, bivšega dež. šol. nadzornika; na tem je zaznamovana večja ali manja pridnost v šolskem obiskanji po okrajih sč temnejšo ali svetlejšo zeleno barvo. Temu slede prodavanja in sicer: a) o „čebeloroji“ je razlagal prav po domače g. Kregar. b) Kot drugi govornik jo nastopil g. Kokot; govoril jo splošno o „vinoreji“. c) O „zyraljepisji‘‘ v ljudskej šoli je nadaljeval g. predsednik. Prihodnji shod bode 22. okt. v Rajhenburgu. V. Jarc. Iz ptujske okolice (O okrajni učiteljski konferenci 20. avg.) Nazoča je bila večina učiteljev iz ptujskega, ormužkega in rogač-kega okraja. Predsedoval je okrajni nadzornik Peter Končnik. Kot gostja sta bila nazoča okrajni glavar Trautwetter in ptujski župan dr. Strafella. Za zapisatelja sta bila izvoljena: Kovačič in Kosi, učitelja v ormužkem okraju. Za svojega namestnika izvoli si predsednik Orača, nadučitelja v Rogatcu. Razprava si je voršila po večem le v nemščini, le nekateri poedini govorniki spregovorili so tudi v slovenskem jeziku. Iz predsednikovega nagovora omenjamo to-le; Na nekaterih šolah se kaže napredek, na drugih jo sploh pri starem, a nekateri pa gredč celo rakovo pot, čemur je slabo šolsko obiskovanje vzrok. Učitelj naj vestno in mnogo v novi meri podučuje, kor to praktična potreba terja. To naj stori tudi pri odraslih o nodeljah in praznikih. Predsednik so tudi pritožuje o slabem podučovanji v nemščini (1), da so ta predmot zanemarja, da ga krajni šolski svetovalci o tej stvari poprašujojo (?), da ljudstvo nemščine terja (??) itd. (G. nadzorniki zakaj pa se tako za slovenščino ne potegujete, je li mar drugi deželni jezik važnejši od materinščine? Ur.) Pritoževal se je dalje v pomanjkljivem podučovanji v petji in o norodu pri uradnih šolskih spisih. Pogovor se je zdaj pričel o „pazljivosti učencev v šoli“. 0 tem jo poročal učitelj Horvat, ki je več točk za resolucijo predlagal, ki so bile tudi sprejeto. Ker so take zadevo dobrim učiteljem znane, nočem jih tukaj ponavljati. O normalnih učnih uačortih je imel roforat nadzornik sam. Ker so izišli dvojni načerti, ki so se celč v bistvenih ročoh navkriž, kor se zarad tega posebni odsek deželnega eolskega sveta o načertih vnovič posvetuje in ker bode tudi deželna učiteljska konferenca to stvar še pre-tresovala, zavoljo tega predlaga govornik, da so v tej točki preide na dnevni red, kar je bilo tudi sprejeto. Po nasvetu nadučitelja Ravšel-na se volijo novi odborniki za učiteljske bukvarnice, kateri naj poslujejo 3 leta, kar skupščina obobri, ker v postavi nej o tem nobene določbo. V stalni odbor pa so naj prvo izvolč: Za ptujski okraj: Horvat, Vobič, Možina, Schweigel, Ferk in Weingorl. Za rogački okraj: Orač in Škrab olj. Za ormužki okraj : Jurša, Strenkelj, Kovačič in Ravšejj. V odbor za bukvarnico pa so volitve tako-le se izveršile: Za Ptuj: Ferk, Horvat, Možina, Schrei in Sernec; za Ormuž: Jurša, Kovačič in Strenkelj; za Rogatec: Orač, Škrabelj in Čokelj. Med zborovanjem došel je prijazen telegrafični pozdrav od učitelja Jurša, ki je bil pri učiteljskemu zboru na Dunaji nazoč. (Konec prih.) Šolske novice in drobtine. (Pervi občni zbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer“) bode ob enem »pervi slovensko-štajerski učiteljski zbor“, ker bode vsak slovensko-štajerski učitelj smel govoriti in glasovati. Samo o zadevah »Učiteljskega društva za slovenski Štajer" morejo glasovati samo družabniki. Zborovalo so bodo v Wiesthalerjevi dvorani (Hotel zur Stadt Wien). Začetek v pondeljek in torek ob 9. uri dopoldne. V istej gostilnici je v pondeljek skupni obed. Cena za osebo naznanjamo prihodnjič. — 20. zvečer ob 7. uri je predzborovanje zastran pogovora o volitvi predsednika in natančneje o dnevnem redu. Gg. govornike (referente) prosimo, da nam pišejo, o čem bodo poročali, da odbor vsakemu predmetu poročevalca odloči. Tudi prosimo, da nam ob kratkem svojo resolucije objavijo. — Odborniki društva, na koje so imi\jo udeleževalci odbora obrniti v vsaki jaki reči, zlasti v zadevi stanovanja, bodo udeleževalca na kolodvoru pričakovali. Da nej treba vsem p. n. gg. udelcževalcem v Ljutomer po pristopnice pisati, naznanjamo, da se dobč tudi v »Narodni tiskarni" v Mariboru, pri g. Slckovcu, učitelju v Jarenini, pri g. Jurkoviču, uč. v Šmarji, pri g. Megliču učitelju na Vranskem, pri g. Jarcu v Rajhenburgu, in pri g. Kunstiču, učitelju v Brežicah. *) (»Učiteljsko društvo za slo venski Štajer.“) Pravi udje (na dalje): 21. Jarec Valetin, učitelj v Reichonburgu; 22. Kosi Ivan, učitelj v sv. Lenartu pri Veliki nedelji; 23. Lapanje Ivan, nadučitelj v Ljutomeru; 24. Lavrič Josip, učitelj v Gradci; 25. Leban Anton, učitelj v Mozirji; 26. Lesjak Franco, učitelj na Planini; 27. Miklošič Ivan, učiteij v Mariboru, 28. Oberski Miha, učitelj v Lembergu pri Smarji; 29. Pemišek Blaže, učitelj v Ljutomeru; 30. Proširen Dragotin, nadučitelj v Mozirji! 31. Poljanec Josip, učitelj v Brežicah; 32. Pezdevšek Davorin, učitelj na Sladkej gori; 33. Pugelj Jakob, učitelj v Zibiki; 34. Repotočnik Luka, učitelj na Bizeljskem; 35. Repič Matovž, učitelj pri sv. Miklavžu pri Or-mužu. (Daljo prih.) (1. občni zbor Učitelj skega društva za slovenski Št ajor“) bode imel v zadevi našega društva odločiti: 1. stalni društveni sedež (vsaj *) Glej nižje še nekaj o temi Ur. za bodoče leto); 2. donesek družabnikov v bodočem letu; 3. volitev društvenega predsednika in 14 odbornikov. (22. septembra) popoldne jo izlet k sadje-in vinorejski šoli pri Mariboru, kojo ogledati je na odborovo prošnjo ravnatelj g. Gothe radostno pripustil. Ker bode omenjeni gospod takrat na odpustu, razkazoval bode učiteljem naredbe v tem zavodu adjunkt g. Heinrieh. Mislimo, da si bodo vsak učitelj z veseljem ta zavod ogledoval. (Učiteljsko društvo mariborske okolico) je poslalo g. Miill-uer-ja in g. Rošker-ja, nadučitelja v Lembahu kot zastopnika svoja na 2. hrv. učiteljsko skupščino v Petrinjo. Tudi ^Učiteljsko društvo za slovenski Stajer14 bi bilo rado iz mej ljutomerskih odbornikov poslalo kojega na ta znamenit zbor, toda temu so bile opovire v Ljutomeru toliko zarad stroškov, kolikor zarad odpusta. Naprošon pa je bil g. Poljanec, učitelj v Brežicah, da zastopa v Petrinji tudi naše društvo. *> (Okrajno učiteljsko konferenco) imajo 14. in 15. septembra v Mariboru učitelji mariborskega, bistriškega in lenartskega okraja. (V Frauhajrau) sojo l. avg. t. 1. odprla 3razredna sola. Tudi dvorazredni šoli v Slivnici in Selnici bote na 3 razrede razširjoni. (Deželne učiteljske konference). V Bukovini je bila dež. učiteljska skupščina užo 28. julija in je trajala 5 dni. Na dnevnem redu je mej drugim bil tudi pogovor o podučevanji v raznih deželnih jezikih. 13. septembra bode deželna učiteljska konferenca v Colovci, 15. in 16. sept. v Salcburgu, 21. v Ljubljani, 22. na Dunaji. Tudi istrijanski učitelji bodo imeli sredi septembra enako skupščino v Poreču. Povsodi torej živahno gibanje in zborovanje. Brez vspeha ne moro to biti. (Hrvatsko šolstvo) bode dobilo bržčas prav izvrstne zakone, izdelane po najnaprednejših načelih pedagogiko. Baš zdaj so v hrvatskom zboru pretresujč (J. A. Komenskemu), slavnemu pedagogu, postavili so českoslav-janski učitelji v Prorovi lop spominek, kojega so 19. avg. svečano odkrili. (Frančiškanom) v Kamniku na Kranjskem je deželni šolski svot naložil, da morajo narediti učiteljski izpit, ako hočejo še dalje podučovati. Dobro! (Družba sv. Mo h or a) šteje letos užo 24.000 udov. Lop napredek je to za Slovence in za družbo, katera izdaja sleherno leto tudi take knjige, katere moro tudi narodni učitelj z vspehom v svojem poklicu rabiti. (6. avstrijski občni učiteljski zbor) bilje 18. avg. na Dunaji. Predsedoval mu je znani direktor Bobios. Porvi don se jo jako živahno pretresovalo znano vprašanje o .narodni šoli kot deržavni napravi14. 0 važnejših sklepih skupščine utegnemo prihodnjič poročati. (15. septembra) se začne zasedanje štajerskega deželnega zbora. Učiteljska društva naj po prijaznih poslancih podajajo peticije o raznih naših revah, zlasti pa o oni tordi določbi zarad upokojevanja učiteljev, po kateri se starim učiteljem 4 službena lota samo za 3 pri pokojnini uštevajo. — (G. Janko Žirovnik), tajnik našega društva, jo dobil učiteljsko službo v Starem tcrgu pri Ložu na Kranjskem. Mi obžalujemo, da zgubi naše društvo to mlado, sposobno in delavno moč in to tem boljo, ker bi jo šolsko oblasti lohko v Ljutomeru pridržale bilo le z malo naklado k prenizki plači imenovanega učitelja. Pa dotični možje še sploh mislijo, da je učiteljev na svetu še toliko, kakor gob po šumi ob deževnem vre menit. Gotovo se bodo varali. (Učiteljska plača in ženitev). Na zgornjem Koroškem —tako poroča „K. Sch.“ — hotel se je učitelj oženiti. Nevesta, pa mu jo bila *) Kar jo tudi storil ter v imenu našega društva zbor pozdravil Ur. nedostaletna sirota, za katero je bilo treba pri sodniji, kot višjemu oskrbni-štvu za ženitveno dovoljenje prosti. In glej! okrajna sodnija te ženitve ne dovoli, rekoč, da ima ženin prepičlo plačo (430 gld.) in nevesta pro-pičlo doto (400 gld), da bi jima bilo mogoče družino svojemu stanu primemo izrejati. (Učenka — nevesta). V Uraden na Češkem je nedavno učenka o. razreda naznanila svoj izstop iz šole s tem vzrokom, da se bode — omožila. Stara je še le l4'/a let, ženin je doslužen vojak. Da le neki ljudje tega ne zvedč, kajti iz tega bi si utegnili kapital delati. (Sultan in tursko šolstvo). Sultan ima na leto 29,000.000 frankov. za skupno šolstvo pa se na Turškem potrosi samo 16,500.000 frankov. (Na Goriškem) postaja — kakor se po časnikih toži — veliko pomanjkanje učiteljev. Pa vsaj noj čuda, ko je ondi najvišja plača 600 gld., a najnižja 300 gld. Lani je deželni zbor nekaj poboljšati — hotel, a poboljšal nej, in dotične postave ministerstvo, hvala bogu ! nej odobrilo.*) (Koroški učitelji) uživajo, kolikor je nam znano, malo svobode Na perste jim stopa menda dežeini šolski svet. Vendar pa se hočejo braniti, kakor nam lopo spričitjd raznij zbori koroškega učiteljstva, pri katerih so se vsikdar za prav važne pravice potegovali. Pri priliki spregovorimo več o tem. (Za Terst in okolico) je dr. Ivan Lozar, gimn. direktor v po-koji, imenovan za okrajnega šolskega nadzornika. (»Nemščina po naših šolah.“) K temu sestavku v 3. štev. »Učitelja1* dodajamo nekoliko pojasnila.**) 1. V onem spisu nejsmo zagovarjali nemščine v slovenskih šolah, kakor so nam nekateri spodtikali. Tega po našem prepričanji nikedar ne moremo storiti, ker po občnem mnenji slavnih pedagogovvno spada nematerinski jezik v narodne šole. 2. Po vseh šolah na slov. Stajorji se nikakor ne podučuje v nemščini — vseh šoi je pa okoli ‘200 — torej smo takrat v omenjenem članku napačno terdili. ko smo rekli, da se v 200 šolah v nemščini podučuje. (Nov učni pomoček) za slovenske šole bodo »pregibljive čerkc“, katere je sestavil g. Ivan Miklošič, učitelj na c. kr. vadnici v Mariboru. Za danes opazujemo samo g. šolske voditoije na to novo učilo prihodnjič enkrat, ko bode delo popolnem na svitlem, pregovorimo kaj več o tem. (V ljutomerskem okrajnem glavarstvu) se ima d novih šol hstanoviti, in sicer 5 v gornjeradgonskcm in 3 v ljutomerskem šolskem okraju. (Hvalevreden sklep). Ljutomerski okrajni zastop je v svojem zborovanji ‘27. avg. ustanovil štipendijo za 100 gld. za enega učiteljskega kandidata, in podučitcljskim službam v Ljutomeru, pri Malinedelji in pri 8V- Križi je dodat skupaj 150 gdl., to je po 50 gld. za vsako šolo. (6 Metelko-vih, daril) po 42 gld. je za kranjsko učitelje razpisanih do 20. sept. (Pervi zbor slovensko-štajerskih učiteljev.) K dosedanjim naznanilom imamo še dodati: V pondeljek 21. sep. (ne 22.) po skupnem nbedu je izlet k vinorejski šoli; po izletu imajo povci ob 6. uri preskušajo, nb 8. uri je potem učiteljska beseda1*. ‘22. septembra od 7—9. uro dopol- dne si morejo učitelji oglodati mariborske šole in sicer: učiteljišč«, mestno neško in mestno dekliško šolo, katere imajo marsikaj za šolnike zanimivega '"b Vj 10— 12 jo potem drugo zborovanje. Točno ob eni uri pop oludne na je izlet v Rotwoin, ogledat ondot.no izgledno šolsko poslopje. (»Slovensko učiteljsko društvo") zboruje 10. t. m. — kakor 'no že zadnjič razglasili. Ker uže dve leti hoj imelo občnega zbora, ker *) Da bi vsaj letos deželni zbor kaj storil! *'*) Na to nas je dopisnik opomnil. Ur. Ur. je pri njem sedaj nekaka zaspanost, bojazljivost in še nekaj grehov; zavoljo tega svetujemo ljubljanskim slovenskim učiteljem, da se zopet svoje naloge za ved 6, in drugi slovenski učitelji pa naj blagovoli; ljubljanske podpirati. Vsakako pa naj se mnogo učiteljev tega zbora udeleži! (V Ljutomeru) je bila 5. t. m. okrajna učiteljska konferenca, o kateri prihodnjič poročamo. (Letno poročilo idrijske šole), nemško in slovensko, navaja 9 učiteljev in 494 otrok v vsakdanji in 117 v nedeljski šoli, katero jo kranjski deželni zbor zopet vpeljal. Slovencev je (141, Nemcev pa 8, vendar so morajo Slovenci ondi preveč z nemščino mučiti. Posebnega sestavka to poročilo nema. Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem. Na Primorskem: V sežanskem okraju: učiteljske službe po 400 gld. v Povirju, Rodiku in Štijaku, po 300 gld. v KobiIjiglavi, Va-tovljah, Velikem-dolu in Vojščiei; podučiteljska služba v Sežani s 400 gld. in v K o m n n s 300 gld. in stanovanjem — do 10. sept. na krajne šolske svete. Na Koroškem: NaduČiteljska služba v Libeličah (Leifiing) s 500 ti. in stanovanjem do 20. sept. pri okrajnem šolskom svetu v Velikovcu. Na Kranjskem: Učiteljsko službe v Zalem logu, Olševku v Cerkljah po 400 gld. (v kranjskem okraju) do 12. sept. v Dol j ni (v kerškom okraju) s 500 gld. do 20. sept. in v Kranju s 500 gld. do 24. septembra. V Istri: V šolskom okraji Roparske okolice so razpisano sledeče službe: — Učiteljske službe v šolski občini lil. vrste v Ospu, Borštu, Bolj uncu, Rizman ji in Lonki, Dohodke teh služeb naznanja deželna šolska postava od 30. marca 1870. Prosilci naj svoje prošnje vložijo, providene z dokazom učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja najdalje do 30. septembra t. 1. pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem. Na Koroškem: D. Franjo Podobnik jo zaterdno imenovan pri sv. Jakobu blizo Celovca. ^ Na Štajerskem: G. Golob Franjo podučitelj v Frauhajmu, g. Lcver, podučile j v Sent-Uu, g. Ernest Tribnik podučitelj pri sv. Lorencu na kor. železnici, g. Tribnik Ludvvik, podučitelj v Polčanah, g. Javnik, podučitelj v Šmartnem pri Vurbergu in g. Goratič podučitelj pri sv. Antonu v Slovenskih goricah. Popravek: Nastrani 86. št. 6. „Slov. učitelja" v tretjej versti pervo opombe čitaj mesto feničanskim: egipčanskim. Listnica: G. J. R. v L : Naše društvo ima mnogo stroškov, ne more „pristopnic“ zastonj dajati. Le v obilnčm številu so zbora udeležiti Bratovski pozdrav! Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Štajer“. Za uredništvo odgovoren I> Lorene. — Tisek „Narodne tiskarne11 v Mariboru.