Elastikarjem.
Zložil ..ŠKRAT".
ga boj zoper naše sovrage, na boj!" & Tako ste kričali pred leti. „Uničiti treba sovražni je roj, In narod iz rok jim oteti."
„Na boj zoper naše sovrage, na boj!"
Tako ste kričali pred leti. ,,Uničiti treba sovražni je roj, In narod iz rok jim oteti."
„ŠKRAT" vsako prvo in tretjo soboto V meseci vsakem razlil bo togoto.
„ŠKRAT" stane vse leto 3 gld., pola leta 1 gld. 50 kr., četrt leta 80 kr.
Naročnina in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu, spisi pa uredništvu v „Narodno Tiskarno" v Ljubljani.
Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo.
„Slovencem se že za gorami dani; Sovražnikov stranka propada!
Neustrašno naj vsak se volilec bori, Da naša izpolni se nada."
„Zdrobiti verige zdaj moramo v prah, In jarem ta sužnji zdrobiti,
A sebi pa sedeže stare na mah Povsod zdaj nazaj priboriti!"
Tako ste kričali pred leti še vsi, In v boj nas, volilce, gonili;
In krepko za vas smo borili se mi, A kaj smo si s tem priborili?
Zaseli ste sedeže razne povsod, Sovražnike v beg ste pognali;
A zdaj pa se bodete, kakor drugod, Med sabo v zabavo lasali?
A zdaj pa ste naši sovragi le vi, Najljutejši, pravi sovragi;
Pridružili ste se iz lakomnosti Ljubljanski nemčurski nesnagi.
V nemčurski se zdaj napihujete rog, In tulite vanj brez prestanka,
A narod maši si ušesa okrog,
Ker znana mu „vskočna" je stranka.
Koristili malo, res malo ste nam, In malo ste nam škodovali;
Vendar vse volilce slovenske je sram, Da vas so v zastopnike zbrali.
Pa le razsajajte nekoliko le, Saj konec i vaše bo slave;
Pognali vas bodemo s sedežev vse, Elastične tutke brljave.
28
ŠKRAT.
Štev. 6.

Naše ženske.
§enka! ko se preoblečeš, pridi na naš
vrt, da se bodemo kaj pomenile; pa še Mikučevi Franci reci, naj pride," pravi Jerebova Katrica svoji tovaršici, ko gresta v nedeljo popoludne od krščanskega nauka. »Pridem gotovo", odvrne Breznosova Lenka in steče po bližnjici domov.
Skoro potem sede za Jerebovim bu-čelnjakom pod košato drobnico vaške krasotice. Jedna je bolj nališpana od druge in kar madeža ni najti na njih. Zagorelih obrazov sicer ne morejo prikrivati, pač pa žuljave roke, katere za krivajo s poškrobljenimi zastorji, kakor bi se sramovale kmečkega dela. Kratki rokavčki z razkošnimi čipkami segajo le do komolcev in vsaki tiči ob zapasniku zastora sveži, lepo duhteči šopek.
V precejšnjem krogu sede v mehki travi in klepetanja ni bilo ne konca ne kraja. Vse najedenkrat hočejo govoriti in druga drugo prevpiti; slednjič se poleže to tenko govoričenje in pomenkovati se začno bolj zložno.
„Katrica, kako imaš lepo ruto, ali so ti jo mati kupili?" vpraša Mikučeva in tipa in mane novo ruto Katričino.
„0, saj ni nova, še tam vzpomladi sem jo kupila sama od tiste debele kra-marice, pa je nesem do sedaj še nič nosila, ker imam drugih dosti slabših in te moram ponositi," dopolnuje Katrica in tiplje Francin zastor, „ali ti je Dobrejeva naredila zastor?"
„Da, da, pa mi ga je vsega skazila, nikdar več ji ne dam delati.-'
„Pa res, naša mati so tudi dejali, da Dobrejevi ne dado več šivati, ker vse skazi. Saj veš, Ančika, tisto ,,kotenino", ki sem ti je oni dan kazala, so ji dali mati, da jim ukroji krilo, a vse je skazila tako, da sedaj ne morem ne jaz ne mati krila nositi," jezi se Lenka.
„Pa še kako drago računi," pristavi Katrica.
Zdajci prihaja po stezi sem Dobrejeva Mica in nese v roki zvito kočomajko. Vse se obrno tja in Katrica precej de: „Meni nese kočomajko, pa sedaj le! Kaj jo bodem potrebovala, dopoludne bi jo bila prinesla. To jo bodem oštela."
„No, ravno prav sem prišla, katere je kočomajka? Kmalu bi res ne vedela, čegava je, tako dolgo sem jo popravljala, kaj ne, Katrica! Nikar ne zameri, saj veš, da sem zmerom tako z delom
obložena, da moram včasi še v nedeljah šivanko v roko vzeti. Kaj ne, Katrica, jo bodeve pa kar tukaj le pomerili, da vsaj vemo, če ti dobro pristoji, ker je tukaj toliko sodnic."
Tako nagovori sladka Mica tova-rišice in ker je Jerebovo kar samo s „Katrico" nagovarjala, mine to precej vsa jezica in kar samo se ji smeji, ker ji prinese kočomajko ta čas, ko je ravno med tovarišicami.
In Dobrejeva Mica je vedela vselej pravo struno zadeti. Še predno Katrica kočomajko obleče, hvali jo na vse pre-tege, kako se ji poda in na ta le „kam-brik" se še posebno prilega.
Potem gresta šivilja in Katrica v hišo k Jerebu, da plačajo mati, kar je Mica zaslužila.
Ostale tovarišiče pa kramljajo na dalje.
„To je košata s to staro kočomajko, kakor bi me nobene ne imele," pogleda Žbičarjeva za odšlima in se porogljivo nasmeje.
„Pa tista ruta, misli, Bog ve, kako je lepa, pa ne menjam s to le mojo, ki sem jo še lansko leto za požinko dobila," pristavi Mikučeva.
„Ali ste videle danes dopoludne, kakšna je bila Pipanova? Kar vse seje spreminjalo na nji in vsi so jo gledali. Pravila je meni, ko sem šla nekaj časa ž njo vkupe iz cerkve, da ji je obleko France kupil v Ljubljani in da je svilena," pripoveduje Breznova.
„Iz surove svile je morda, ali pa je na polu svilena, kakeršno ima kova-čica jopo," pristavi druga.
„Jaz bodem pa Andrejčku naročila, da mi iz Ljubljane prinese ravno tako," pravi Aleševa dekla in ustaja iz posedene trave.
(Konec prihodnjič.)
T7~ groricl.
Trije šli junaki V Brkovo gorico Smo, da pokusili Vinsko bi slaščico.
Prvi dolg in debel, Drugi debelina; Jaz imel podobo Suhega sem klina.
Šimenov je Jaka Nam otvoril vrata; V kupi lesketala Se je kaplja zlata.
Šimenov pa Jaka In Krevsajev Jurij Grlo sta močila, Jaz sem čuval duri.
Sta sama točila In sama sta pila, Mene sta na straži Žejnega pustila.
Milo sem ju gledal In požiral sline; Kar nakrkt prilomi K hramu Brkov Tine,
»Bog daj dobro zdravje l"
Reče zvita glava, Ko počasno duri Trdne zapirava.
Zdaj pa je veselje Bilo vse pri kraji; Trdno kakor vliti Stali so tečaji.
Dokler ona dva sta Z durmi se vbijala, Je po mojem grlu Kapljica drčala.
Potlej skozi lino Ozko sem se stlačil, Z rešenima naglo Proč sem odkoračil.
Tri smo prasce našli Brkove ob poti; Mene se izvrstna Misel takoj loti.
Enega smo pujsa Vsak nazaj cifrah.
V	liram v zapor vse tri smo Štirinošce djali.
Radovedni blizu Skriti smo čakali, Kaj da Brkov boter Bodo temu djali.
Pripeljajo Brkov Boter tri beriče, Da bi polovili
V	hramu žejne tiče.
So beriči pazno Duri odpirali, So od nas polena Se ob glavo bali.
Brkov pa se boter Grozno so ustrašili, Ko so mesto pivcev Pujse tam dobili.
Štey, 6.
ŠKRAT.
29
„Je li čararija? Ali so hudiči?" — Brkovega botra Primejo beriči :
,.Nismo tvoji norci!" Pa so ga peljali V ječo, mi za njimi Smo se v pest smejali.
Koštr un.
Pred volitvami.
Preteklo bode skoro šest let, kar ste volili državne poslance. Sedaj pa bode treba voliti nove, ker po neki postavi se morajo voliti na vsakih šest let novi, če tudi bi ti lahko iu nekateri še prav radi na dalje opravljali svojo službo.
Prišle bodo tedaj volitve. In tudi volitve so potrebne, zakaj pa ? Zato, da se poslanci malo spomnijo na tiste, katerim so davke nakladali. Sicer bi se poslanec in volilec nikdar ne videla, tako pa se prvi redno čez šest let zopet prikaže poslednjim, da njim pove, kako se je po očetovski za nje potegoval. Res, tedaj zvedo od njega toliko dobrega, kakor se še njim nikdar sanjalo ni. Res trdosrčni, nehvaležni bi morali biti, da ne bi takega moža zopet volili, ki se prizadeva, da bi jim pripravil nebesa že na zemlji. Da je vse to res, o tem se še dvomiti ne sme, saj še misliti ni dovoljeno, da bi tako velik gospod, kakor je državni poslanec, kedaj neresnico govoril.
Poslanec, zlasti če je grof, ali kaj podobnega, pa tudi ob volitvah ne pride k volilcem, saj bi zanj bilo „pregmajn", da bi se pogovarjal s prostimi kmečkimi volilci, ki bi mu morali še tlako delati, ko bi bilo še vse tako lepo na sveti, kakor je bilo pred petdesetimi leti, ko se je človek začel še le pri baronu. A o takem poslanci pa drugi vedo toliko dobrega, plemenitega in blagega povedati, da bi mogli volilci kamenitega srca biti, ko bi ga zopet ne volili. Zato mislim, da bodete vsi toliko pametni, da bodete stare poslance volili, saj boljših ne dobite, ko bi jih tudi z Dijogenovo svetil-nico iskali.
Vsi se staramo na sveti, in to pravilo je tako občno, da še državni poslanci in ministri niso izvzeti. Star človek se pa rad odtegne delu in malo od-
počije, zlasti pa, če je moral tako težaven posel opravljati, kakor je posel državnega poslanca. Vi, bralci „Skratovi" si tega še domišljati ne morete, s kakimi težavami je zvezan poslanski stan. Mi tudi tega ne bomo razkladali, ker nikdo pojmi ti ne more, kdor ni sam skusil.
Zato bode tudi naših državnih poslancev gotovo mnogo že utrujenih in treba jih bode nadomestiti z novimj. Treba bode tedaj kandidatov. Mi vemo sicer, da že veste, kake lastnosti mora imeti državni poslanec. Pred vsem mora biti jako elastičen, zraven mora biti jako inteligenten, učen, najboljše je, če je kak profesor ali zgodovinar. Dobro je, če je kak uradnik, potem je na Dunaji bolj čislan in obrajtan.
Nam gotovo mora biti veliko na tem ležeče, da na Dunaj pošljemo take može, ki jih bodo kaj obrajtali tamkaj, ne pa takih, ki še višjih šol od znotraj videli niso, ali pa kakega radikalca, ki še ne ve, kako se more vesti in govoriti z ministri, in bi tam še utegnil katero povedati, ki bi ministrom ne bila povšeči, potem bi mi vsi prišli na Dunaji ob veljavo, da smo takega poslanca volili, ki ne ve, kako se je treba pred veliko gospodo uklanjati. Ali bi nas ne bilo sram, ko bi rekli, tega telebanca so pa Kranjci volili.
Da pa ne zagazite na napačna pota, dal vam je že „8iuf>liatt3fi gišt" navodilo, povedal je, da poslanca vzemite iz inteligence, kakega uradnika, najbolje kakega profesorja. Tudi je vam razložil, da nimate razun uradnikov dovolj inteligentnih mož za poslance. Ta navod je jako dober in do sedanjega dne popo-ludne hočemo biti hvaležni za ta dober nauk, naj ga je že dal France, Peter ali pa Pavel.
A ta pouk ne zadostuje. Uradnikov imajo veliko, profesorjev tudi, med njimi so pa tudi nekateri, ki imajo na sebi osmi naglavni greh: radikalnost. Ker pa volilci nimajo časa, da bi vsakemu pretipali jetra in obisti, ter se prepričali, da ni nič radikalne neotesanosti v njem, treba je njim povedati kakega takega, na katerega se smejo zanesti.
Tak mož je pa profesor Ščuka, učen je, inteligenten tudi, uradnik je, profesor tudi, elastičen je kakor nobeden drugi. Pa zadosti za danes, bomo prihodnjič kaj več povedali o tej kandidaturi.
<$> PESMI.
Sličnost.
Ko črešnja miljena rudi se, Ko jo obseva svit zoran, Lepota troja mi žari se, Ko diči te nasmev lahan.
Ko črešnje miljena milina Koščico krije nam trdo, Oj trdo, kruto ko skalina
I serce tvoje je drobno. — ^
Moja bcjazen.
Izdal bi ti oj deva mila, Kako po tebi hrepenim: Da ne bi čutov mi vernila, Le tega, zorna, se bojim.
Izdal bi ti oj deva mila, Da tebi pevam in živim, A ti bi morda se šalila, In tega, zorna, se bojim.
Ozri se v lice obledelo, Ozri v žareče se oko, Jasneje, ko besed stotero, Skrivnost srca ti znanijo.
L j u b o s 1 a v.
Dolenjska železnica. | cfr ŠKRATOGRAMI.
Krško Gosp. Schwarz, c. kr. pre-zidijalni tajnik, potoval je te dni skozi Krško proti Novemu Mestu, ter ogledoval pota in stezice za prihodnje državno-zborske volitve. Gospod Schwarz je baje prevzel ulogo svetega Janeza krstitelja, samo da se gospod Schwarz ne živi od sladkih koreninic, kobilic in divjega medu, temveč dobro natepava med potom pečenko in požira dolenjska vina, da pripravlja pota in stezice — prof. Šukljetu.
I
I
30
ŠKRAT.
Štev. 6.
Eudolfovo. Kakor slišimo, mislijo Dolenjci uložiti prošnjo, da bi od sedaj za naprej februvar imel 30 dni, ne pa le osem ali devet in dvajset, kakor do sedaj. 30. februvarja bode potem velik zapovedan praznik velikega mučenika prof. Šukljeta.
Celje. Celjski nemškutarji, načela jim "VVretschko, sklenili so pristopiti k „Narodni šoli" kot ustanovniki. — — Wretsckko se že uči slovenski »Oče naš", kateri mu do sedaj ni šel v želodec.
Dunaj. Taafle misli odstopiti, — ako pri prihodnjih volitvah v državni zbor ne dobo večino zase.
Dunaj. Med tukajšnjimi bankirji so nastali epidemični samomori. Ker bi Dunajčani svoje novce radi varno naložili, sklenili so, kolikor jim je še ostalo, poslati „ Kranjski eskomptni banki".
Peš t a. Minister Tisza bode baje predložil državnemu zboru postavo, tičečo se pogodbe z ogerskimi roparji, da bodo slednji proti odkupnini puščali v miru ogerske pošte.
Budimpešta. Včeraj ni bila v vsi Ogerski nobena pošta oropana. Vsled te ne-čuvene poštenosti vlada splo. šno veselje med tukajšnjim prebivalstvom.
Na trgu pred sv. Miklavžem.
Andrej: »Ali si bral pastirski list po-reškega škofa o sv. Metoda slavnosti?" Luka: »Kako ga bom bral, ker ga ni pisal!"
Andrej: »Kaj pa list tržaškega škofa?"
Luka: „Ne šali se, saj veš tako dobro, kakor jaz, da tudi ta o sv. Metodu neče nič slišati." Andrej: »Kaj pa goriški nadškof?" Luka: »Tudi nič! Bog mu grehe odpusti!"
Andrej: „Kaj praviš ti k temu?" Luka: „Pravim to, kar sem vedno
govoril." Andrej: »Kaj si govoril?"
Luka: „Da vera peša." Andrej: „Quod erat demon-strandum".
Krojač: »Oprostite, gospod, da vas opominjam, a obljubili ste, da bodete pomladi plačali svoj račun. Sedaj je pomlad, a jaz še nimam denarja." Gospod: „Seveda sem obljubil, da bodem plačal svoj dolg pomladi. Toda, pomislite, ali smo imeli do zdaj kaj pomladi ? Saj skoro vedno sneži in dežuje, tedaj to ni pomlad, nego le nadaljevanje zime. Torej prihodnjo pomlad.
Draga žena! Nikari preveč ne razsajaj in ne upij; ravno nocoj sem videl, kako so štiri razsajalce prijeli in jih zaprli zaradi kratenja nočnega miru. Pazi, da se tudi tebi ne zgodi jeduako!
nikar se se oženi
ne je
Oče: »Sinko, oženi, kdor tepec!"
Mati: »No, no, kaj ti n;si oženjen?"
Oče: »Da, in ravno zaradi tega stvar dobro vem."
Tisek ,,Narodne Tiskarne" v Ljubljani. — Izdajatelj in lastnik: Srečko SKagOlič in drugi. — Odgovorni urednik: Srečko M&golič.
Volitev v mestni zbor mi je »klobasa"; narodni boj mi je tudi »klobasa"; Taaffejevo minister-stvo mi je pa največja »klobasa".
Nič ne žaluj, draga moja, ker nisem napravil pre-skušnje; saj bodem lahko pri „£jub^<ut$fcttt SiSttt" dobil službo.