Hatolisk cerkven list. Danica izhaja 1.. 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. «0 kr.. v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v aedrljo uli praznik, izid«- Danica dan poprej. Te**u XVIII. V Ljubljani l. prosenca 1867*. i Ani I* Spomini h potovanja r Mtiui, Spisuje Dr. Janez Zlatoust Pogarar. mojemu sercu. jim rad spolnim tako zelju s kratkimi naznanili. 1. Pismo sv. Očeta. Oznanjeno je bil«> v „Zg. Danici/' da so sveti Oče 5. t. m. blagovolili sprejeti darove, ki s« jim jih blagi Slovenci v znamnje otročje vdanosti poslali. Pristavim se, da v blagoslovu, ki so ga milostljivo podarili, pobožni vstavi sploh iu razni oddelki šolske mladosti niso bili pozabljeni. Za verlega vreduika „Zg. Danice." čast. g. L. Je ran a . čigar gorečnost za vsakošne potrebe milodarnega duha v Slovencih obuduje, so mi sv. Oče lepo svetinjo v ru*bno ali po kakem name-tovavcu iz stolnega kapitelna ali tudi v sili po kaki osebi sicer že v Kimu prebivajoči sp dniti. Pervo tedaj, kar ini je bilo opravili v svetem mestu, je bilo obiskanje svetih apostolskih ostankov, ki jih shrjnujete velikanske cerkvi sv. Petra iu Pavla. Ta del svojega poslanstva sem opravil lako. da sem šel molit najprej v cerkev sv. Petra. Človeški jezik je nezmožen pupi-ati čutila, ki prešinujejo sercc keršanskega popotnika. k«» iz daljnih krajev pervikrat stopi v svete pro-«t arije velikanskega svetiša . ki si ga je bil že popred iz malanib podob po splošnih razmerah globoko v dušo vtopil. Kolikorkoli veliko je zavzetje, človeka vendar hitro od velikih vrat žene naprej proti nar imeiiitnišeinu kraju svetiša, ki ga goreee svetilnice naznanjajo. Preden se pa tje dojde, se nehote ustavi noga blizo okrožja pod kuplo in se zagleda oko na -teni ob desni roki v kamuitni troti, na kterem sedi sv. P »ter oblečen v pluvial , « trojno krono ua glavi. Kakor sploh katoličan, tako tudi jaz nisem šel metno, da ki ue bil poljubil s spoštljivo ljubeznijo noge izvoljenega skalnika . ktera . dasiravtio kamuitua, kaže vtisnjene znamenja pogo-tnega poljubov anja. Toliko je spoštovanje do tc podobe, da se -i vsak boji kolikor toliko onesnažiti in torej mesto, ua klerega je svoje ustnice pobožno pritisnil, potem s ruto obriše. Spoluivši tako dolžnost serčne vdanosti do Petrovega Sedeža, seshitio stopinjo bližam altarju, ki stoji v središu okrožja pod kutdo in se mu pravi Coufessio — s poznava lise. Altar je precej visoko postavljen, da se po *>edmih stopnicah pride do njega; ua njem stoji velik križ a podobo Zveliearjevo in ti velikih sveenjakov. Mašuje se ondi tako. da je mašnik proti ljudstvu obernjen, kar se sicer na več kiajih po l.aškem nahaja. Xa altarju. od kterega je govorjenje. Ic sami sv. Oče včasih, ali s posebnim redkim papeževim privoljenjem kak kardinal mašuje. Nad altarjem se vzdiguje častitljivo bronasto nebo (baldahin) viseče na zavitih bronastih . z zlatim tersjem ozaljšanih stebrih; verh tega se blisi velika svetna krogla, ki kaže križ. častite znamenje Zveličarja sveta. Vsa višava znese 86 čevljev, le malo manj kakor višava uar višje rimske palače. palače Farnezove. Le z nekterimi pogledi oko to premeri. kar pred njim visoko stermi v kuplo, to podobo *tlsk. Želimo še (udi, povej tistim vernikom, da ponižno Boga prosimo, naj jim z darovi svoje božjr milosti obilno povraruje. Enako je nase vosilo. naj zvedo verniki, kako morno želimo, naj neprenehoma in prav prav goreče molijo k Bogu. ki jr bogat z usmiljenjem, da bi svojo sveto Crrkev rešil iz tolikih nadlog, ki jo povsod zadevajo, in da bi vse sovražnike Cerkve in Aposlolskrga Sedeža ponižal. ter jili s poti pogubljenja zavrrnil na stezo pravičnosti in zvrliranja. Kr opusti pa. vsrni vernikom, ki so do \as lo Pismo pisali, zagotoviti Apostolski Blagoslov, kterega jim z vprisrrrnostjo podelimo. Ravno la Blagoslov . prrdponirn vsili nebrskih dobrot in zastavo \a-e očetovske blago volj nosil, ludi Trbi. ljubljeni Sin! z v-o ljubeznijo podelimo. Dano v R i m u pri sv. Prlru 12. grudna 1<%4. V devetnajstem letu Našega Paprstva. a postelj no v Petra in Pavla. nebesnega oboka. Hitro se zopet zaverne in sc zagleda v to, kar se bliže pred njim lesketa v nižavi. Pod altarjem s p o z n a v a n j a je tuanjcua v dragi posodi polovica ostankov svetih trupel apostolskih . navadno zapertih s pozlačenimi bronastimi vraticami. Ker je kraj hranjenih ostankov nižji od tal cerkvenih . je spredej tudi prostor znižan , iu ves ta prostor je ograjen s prelepo imrbeljiiovo ograjo, po kteri je razstavljenih 121 neprenehoma gorečih svctilnic. Xa dnu te globeli pa se vidi podoba Pija VI. obernjena proti svetim ostankom, zdalbcna iz uaj čistejšega belega marmorja p«» umetniku Kauovatu. klečeča, v molitvi zamaknjena. Kakor v trenutku so sc tudi moje kosti zgrudile na kolena in poln živega zaupama sem priporočal pri-prošnji apostolskih pervakov svojo dušo iu telo. vse ljube in drage, vse ljudstvo škofije, pastirje iu ovčice. 13. novembra pa sein prav za prav opravilno obiskal svete apostolske trupla v šempeterski cerkvi. Sem namreč naznanil v zakristii, da pridem opravit to obiskanje za svojega premilostljivega škofa , iu sem prosil . da smem v ta namen maševati v spodnji cerkvi, to je, v kapeli, ktera se znajde v zemlji zlo pod altarjem spoznavanja, in je posvečena apostolskima pervakoina, kterih podobi ste malanc nad kapelinim altarjem (mensa). Mlad klerik me je precej peljal v to podzemel|sko svetiše iu nudi v mašno obleko napravil in mi pri maši stregel. Maševal sein maso od sv. Petra (Missam votivain ei f>. .lulii), kar je tu vselej pripušeno, akoravno ni f e s t u m s e m i d u p I e x. Po dokončani pobožnosti sem ogledoval umetnijske dela , s kterimi so okiučane stene in strop tega Ijubeznjivega skrivnostnega kraja. Tu se vidijo zdelane v pozlačenem bronu z mojstersko roko zgodbe iz življenja sv. Petra. Vernivši se v zakristijo sem po prejetem pisanem spričalu , da sem zares obiskanje svetih apostolskih ostaukov v imenu svojega škofa opravil, odrajtal za to spričalo navadno takso iu se spoštljivo poslovil. 14. novembra sein obiskal cerkev sv. Pavla zunaj mestnega ozidja, v kteri je druga polovica svetih apostolskih ostankov hranjena. Tudi tukaj na velikem altarju (Con-fessio) le sv. Oče smejo maševati, in z Njih privoljenjem in vpričo Njih 25. januarja iu 29. junija benediktinski opat samostana, kteremu je varstvo te cerkve izročeno; vender mora še posebej pisano papeževo privoljenje obešeno biti na stebru bliz altarja. .laz sem maševal nad grobom sv. Timoteja, naslonjenim na spodnjo stran velikega altarja. Znajdljiva ljubezen katoliške cerkve je velikemu aposteljnu ljubljenca v življenju pridružila tudi v smerti. V zikristii sem po maši spet dobil pisano spričalo, da sem v imenu svojega škofa opravil obiskanje grobov apostolskih. Tii sem se tudi globoko v sercu razveselil ugledali Dr. Ausel-ma Nickes-a; pa kako ojstro me je meč žalosti zbodel, ko sem videl hirati truplo, prebivališe take lepe duše. Kavno dva dni poprej so se bili menihi iz rimskega samostana v šenpavcl preselili; ker je namreč ozračje šempavelsko po leti zlo nezdravo in merzlično, le čez zimo tu prebivajo. Ponudili so mi prijazoi očetje tudi zajterk in potem mi kloštersko poslopje razkazovali. O sprehajanju po širokih prostorjah sem srečal opata. I*a kakšen razloček med šeupavelskim in kakim avstrijanskim benediktinskim opatom iu samostanom ! Tu se povsod ualeti sled obilnosti iu bogastva. tam se kaže varčnost in priprostost v obleki in vsem življenji. V dolgem križnem potu ( Kreuzgang) tega klošlra jc posebno znamenita umetaluost stebrov, na ktere se oboki opirajo; v«i so različne oblike, ne dva nista enaka. — Preden sc nazaj v Rim odpeljem, še pregledam v družbi mladega klerika velikansko, po pogorišu I. 1823 v novo zidano, I. 1654 vpričo velikega spremstva iz vsega sveta zbranih škofov slovesno posvečeno cerkev. Veliki altar je obseučen z dvojnim baldahinoiu (nebesom), notranjega nosijo lični stebri iz porlida. zunanjega mogočni stebri iz alabastra. ktere poslednje je daroval sv. Očetu ranjki egiptovski namestili kralj Mehemet Ali. Veliki altar in dva stranska altarja, postavljena skorej ravnočertno z velikim, so delani iz prelepega, za oko neizrečeno prijetnega zelenega mala hita, sem ter tjč zastavljeni z višnjevim kamnom lazuli iu z agatom ; vse se Miši. Pa tudi okoli dveh omenjenih stranskih altarjev in pri velikih vratih se še lesketajo prečudno lepe alabastrove lezeue v rumenem in rumeu-kastem svitu. Za velikim altarjem je pet kapel, ktere se s peterimi čelni zdoljne cerkve vjemajo. V srednji, ravno nasproti velikemu aitarju, je postavljen tron za papeža, krog kterega so vzidane v steno velike kamnitne ploše in v nje vsekane imena vseh kardinalov, nadškofov in škofov, bivših pričujočih o slovesnem cerkvenem posvečevauju. V eni kapeli je tabernakelj s hv. Kešnjim Telesom, v aitarju druge se kaže tista britka martra, ktera, pravijo, je s sv. Brigito govorila. Zdoljna cerkev je peteročelnata, 80 svetlozglaje-nih granitnih stebrov nosi njen ves v zlatu leskeči strop. Xa glavnih cerkvenih stenah pod verhoin se vidijo krog in krog slikarije , ki pred oči stavijo prigodbe iz življenja sv. Pavla. Malo nižje po glavnih stenah in po steuah, ki so od verha enega stebra do verha druzega stebra razpete in petere čelne ločijo, so razstavljene podobe vseh papežev , nekaj malanih , večidel pa mozaično zdelane v vatikanski fabriki. Sicer se vse stene in tla svetijo v prelepem marmorju. S stermečim duhom človek te velikanske razmere prehaja. Poln zavzetja nad tako veličastnim delom pokleknem še enkrat pred altarjem spoznavanja ter vzamem z ginjeuim sercem slovo od aposteljua, ki je z ognjem gnade in z močjo svojega duha zastareli rimski svet prerodil. S tem obiskanjem šenpeterske in šenpavelske cerkve je bilo moje opravilno — v škofovem imenu opravljeno — obiskanje svetih apostolskih ostankov končauo. 15. novembra sem kardinalu-predniku kongracije tridentinskega zbora osebno izročil sporočilo, v kterem premilostljivi kne-zoškof stan Ljubljanske škofije popisujejo, ter pridjal dve zgorej omenjeni spričali, kteri skazujete, da sem na grobeh apostolskih pervakov opravil navadno molitev. 23. novembra sem v pervein zaslišanju tudi svetemu Očetu ustmeno povedal , kar se mi je primemo zdelo, o raznih okolišiuah domače škofije. (Dalje nasled.') Skorej dvesto let staro T0811«© , na novo prekuhano, osoljeno iu poštupauo. Neje vernik i pred Kristusom so današnji dan z mnogoterimi šegami praznovali. Rimljani so skazovati svojega dveslavea Jana. in so rnu darovali to iu uno. Kgipeani so mizo z mnogoterimi jedoii obložili in kozarec medice na njo postavil: iz tega so vedeževali. kaj se ima nastop-nje leto goditi. Judje so raznih žival glave na mizo dc-vali in jih jedli; s tem so naznanovali. da pervi dan v letu je letna glava in začetek, kakor piše labi Lev. Tudi so se v belo oblačili ta dan. ter se tako k »nažnosti spod-hudovali. Sv. Bonifacij (I. 720) jc vidil v Rimu šc dosti razuzdanih neverskih šeg, med drugimi tudi to. da iz vraže noben sosed ni hotel drugemu prav uič posoditi. še ognja ne dati. Morebiti so že vohali vošivce dandanašnjih časov, koliko odnesejo, pa nihče nič nazaj ue da? Sankl-Astc-rius pa pripoveduje, da ta dan joj kmetu io poljedelca. ko bi bil prišel v kako mesto! Izbili in zmlatili »n ga. da je bilo strah, in vse so mu pobrali, kar je imel. To je bilo slabo novoletno vošilo; zdaj je vsa druga: izhiiajo sicer tudi še vsednji ljudje - višjim denar iz žepov. Dostikrat ima pa vošivec več cvenka v mavhi . kakor povošeni gospod ali gospodar. Tudi jest sem vam že darila za novo leto dajal, ki sem jih jemal iz betlehemske prodajalnice, iz štalicc. Dal sem vam že Dete Jczuška, voliča iu osliča, pa ludi mnogo orodja sv. Jožefa_____ tako da mi je že malo ostalo. Le nektere ostanke sem našel še v hlevcu, ki sta jih zapustila Jožet injMarija v naglici, kadar sta mogla pred kervoločuim trinogom Herodom bežati, ali pa kakoršnih nista mogla seboj vzeti. 1. Ker imajo duhovni in mašniki izmed vsih stanov pervo čast, torej jim darujem za novo leto malo kadila, ki sem ga našel v neki škatlici; le-toje ostalo še od ss. treh Kraljev. S tem hočem naznaniti rnašnikorn njih veliko veljavno oblast, ktero prejmejo, kadar so posvečeni. Kadilo prav lepo diši. kadar se ua žerjavico dene. Pri sv. Davidu berem, da on molitev primerja s kadilom. ..Diri^atur Domine oratio mea, sicut ineensum in couspeetu Iuo." Gospod. naj vntaja moja molitev kakor kadilo pred tvoje obličje! Duhoven moli za ljudstvo in mu milost sprosi! ,,A«cendit oratio et descendit Dei miseratio." Dviga se molitev in k nam se zniža Božje usmiljenje. — Duhoven ozdravlja po svoji zadobljcni oblasti dušne rane, kakor zdravnik telesne. ,.Vade, oslende te sacerdoti:'* pojdi, skaži se duhovnu, pravi Jezus, t Mat. 8.) 2. Za duhovstvom je precej posvetna gosposka. Zraven vošila za novo leto ji darujem česalo ali glavnik pre-blažene Marije Device, ki ga je popustila. Ne čudite se. to orodje je dosti imeuituiši, kakor pa vi ua pervi trenutek mislite. Cemu neki je češelj? Z njim se zmedeni lasje vrav-najo in verdenejo. Nevesta v visoki pesmi pravi prečastit-Ijivemu ženinu: „Comae capitis tui sicut purpura regis: lasje ua tvoji glavi so lepi, kakor kraljevi purpur." Po mestih, vaseh, po mnogoterih hišah, tudi po ulicah in cestah je treba marsikaj počesati, — počesati tudi velikrat v lastni hiši in v lastnem sercu. Pošteni višji že vedo, kaj je njih dolžnost. Gosposka ima dolžnost, vsakemu podložnemu njegove pravice ohraniti. nespodobnosti odpravili, škode varovati, jih obderžati v miru in redu. Zato se imenujejo višji „rectoresvladavci, sodniki id. Kakor so oni sami podložni in otroci vladarja, tako so pa tudi in imajo biti očetje podložuikov. Lasje so mi v tem pomenu podložniki. i'c so lasje čedno vravnani in snažni, oni glavo lepšajo; tudi pobožni, pokorni, mirni podložni so lepotija višjih, kini gosposke. Kako iiua nekteri človek razkuštrane , zmedene lam . v oči mu silijo, laki je kakor sova, en šop je zasukan «|C. drug drugam, kakor da hi se bili pesi tcrgali po njegovi grivi; trcha bi bilo močnih grabelj, ne pa česala. da bi se pri takem la-uein gnjezdu kaj opravilo. Kar gavorim od Ia-« na j: lavi. to se da govoriti tudi od podložnih. Kakošne nemirne bilice so velikrat v sicer pošteni »reuji. koliki škodljivi prepiri, ravsi in kavsi, razuzdane potcpiiotva, pregrehe, nezmerne in zapravljive igre. preklinjanja. p«ihuj-lji\o-ii, potioeevanja. goljufije! Ali niso lo košmudri in ra/.meršeiii lasje * Tukaj sc mora s česa-lotn vroes se« i. Morajo se lake pregrehe, nagajivosti, pre-(•erno-li, ncieinosii. razposajenosti .sa mopašuosli, besnosli in objestnosti bičali, odpravljati, odvračevaii. preganjati, zatirati. Scršen-ke iu «»-|e gujezda je treba razdjati, skri-vali-a iu zakotja hudobij odkrili, razmetali in razdegali. srenji pomagali k redu. dobre ljudi oserčevati in jim pod roko seči. druge i/, zaderge in ne-rcče otevati. K<*liko pa j s h mora pii takem prizadevanji poštena gosposka požre i i i koliko ust. gobcev. rivcev in kljunov se kriM in za\ija. lolee. ropoče in cmoka! Ce boljši z ljudmi meni. hujši 10 pokajo, kljujejo, ma/.ejo iu čemijo; dobri so mitogior le :isti. kleti imajo oči za^erujene. jezik zavezan u-ta zarnaseiie ! Vi višji pa -i mislite: hudobneži llo^u ne prizaue-o. ki lako modro in sveto gospodari, — tudi mcui ne bodo. ki sem slaho-tim podveržen. l.e junaško vzemite česalo v r«»ko in trebile, kar je dolžnost trebiti: greh bi bilo. ako lo b- planit vživali. dolžnosti pa zanemarjali. Cemu t esalo, ako zob nima '* Prederznim . gol|uf«m. odert-nikom • lej le na pcrsfe. ne pa skoz perste. Ako vpije kri in koza rev« za v nebo. poslušajte vi ta glas in demte hudobneža poti česalo. Akti zanikarneži noč v dan spreminjalo. če*alo jim ua terdo glavo iu grablje na heibel! ..Ti iri-i hotel h «e-alooi po hudobnežu. b -in jest pa s sterga-I« i m po tebi!" utegne kdaj Sodnik zagroziti se višjemu, ki pregreh ne zaiiia. N««čcoi pa s tem reči, da se mora kar .,plima v ista" češ« Ij na-taviti. koža z lasmi z glave dieti in tergati. To bi bilo prerohalo, hudobne ..passiones'4 ne smejo £Ospo«|.<\ati. v-e se mora delati s pametjo, s previdnostjo. sestri o-iro»» iti pravica morate bili sprijaznjeni % dobroto m usmiljenje 10 . kakor uei keršanstvo. — Pred vsem pa ne pozabi »amega -«-be naipred počesati. Btižjti službo ob utdljah iu praznikih opušali. cerkveno zapoved od posla z nogami teptali, po pisarnicah kleli iu rautačiti kakor kmet pri volih, in še ka| več tacega, to Li se reklo svojemu ersalu naj «jstre|ši zobce polomiti. Verba mo-vent. eiempla irahunt. .\ajpre«l me uči, potlej me suči. **) ( konec n*sled. ) Hoziee. k i fe rsaka cekina vredna. I* i s in a r a n i r e g a p r e č a s t i t c g a I*. F e I i c i j a o a H a u t a. VI. Otroci, prinesite darček Jezusu v jaslicah! Prečastitljivi go*p»d misijonar Blaž Veri, odkupovavec NU/.njih zarnurskih otrok, je poslal zamurkatna, ki ste v ljubljanskem uiš«liu*kcm klo-tru , za božiču ico podobico betlehemskega .lezuška. To podobico je vzel iz molitevnih bukev ranjcega g. Obvicri-a. kteri je bil ti deklici odkupil, v Ljubljani pri imenovanih redovnicah sprosil, da so jih (lakral tri. ena je že umerla |, vbogajme sprejele , in ste sdaj prav lepo odrejeni, po*luš|jivi. delavni in pobožni. V pismu do teh deklic pripoveduje misijonar Veri tudi to-le dogodbo: V Benedkah v nekem Namo«tanu ste bile dve umirki, ena prav modra, ubogljiva iu pobožna, ki je pa sdaj v kratkem umerla; draga pa je bila vsa sarnopašaa. uepo- •) ..Sukati- pomni ua l>orea«kea tudi ..nadlegovati.** ..podajati." ..terpiačiti .*♦ ■ pr: ..aeicrečoao ga je aakal.** korna iu zariikerua. Neki večer sle bili obe v ravno tisti stanici. Začnete se med seboj pogovarjati, uieuica iu var-hinja pa ju skrivaj posluša. Kakošni so bili ti pogovori? — Začudena sliši učeuica, kako prijazno in ljubeznjivo dobra zanrurka Klementina opominja uno poredno, da uaj svoje življenje spremeni in se llogu vda. Pravi ji: ..l)osti mi je. če mi le eno reč storiš.** Tovaršica ji obljubi, da bo spolnila iu tura reče dalje: ,,Poskusi, ljuba moja. se v cerkvi pobožno ubuašati iu ves čas molili; porok sem ti, tla s tem samim pomočkoor boš popravila vse svoje zanikernosti. To ti pa ne bo zmiraj nadležno, le verjetni mi; komaj da boš sklep storil« in ga začela v djanji spolnovati, se ti bo to prav prav lahko zdelo. V zaupljivosti ti povem, da jest velikrat stopim v cerkev z naj veči zamerzo. iu ko bi sama sebe poslušala, bi ve* čas nic ne slorila; toda precej vzamem bukve in pričiiem svoje navadne molitve , in do-tikrat -e mi zgodi, da berž ko jdr zameni ali pa malo potlej . ko jih molim, v njih najdem neizrečeno sladkost. Ce pa tudi ne čutim nanagloma tako dobrega sadu. iu se nadalje priganjam in molim, čc se mi tudi ne ljubi. — grem nazadnje iz cerkve polerjena. iu skoz ves dan svo|e dela z veseljem opravljam. Ali ni pa t«> sad , ker je Bog bla goslovil moje premagovanje. ki sem si ga zjutraj storila? -- Ver h lega pa. če me bos po-lušala, boš imela srečo, večkrat ss. zakramente prejemati. Ti pa ti hodo dali moč. iu boš kmali v >a drugač." Tovaršica jc vse zvesto poslušala in obljubila vse storili, kakor ji je svetvala. Po tej obljubi prične Klementina na gla- navadne zvečerne molitve, ki jih s tovarširo skupaj obmolite, in nazaduje se prideuele tri Božie čednosti iu druge svoje posebne molitve. Otroci slovenski. prinesite za Božič .Lzušku k jaslicam tudi vi dar pobožne, nerazlergane, stanovitne molitve v Božji hiši. VII. Ni davno, ko je bila prišla osemletna cesarska hčerka (■izela ali Špelica s svojo veliko hišnico v neko nunsko šolo na Dunaju. Mala cesaričiaja reče vprašati otročiče keršauski nauk in slovnico iu se čudi. kako lepo znajo. Po izpraševanji prosi vikši učenico. najji naj bolj pridne učenke skaže. Pride jih 12. Vsaki da cesaricitija tularček za 2 gold. iu reče z ljubeznjivo resnobo: ..Ljubi otroci, Ic lepo ubogajte go^po učenico. starše ali pa tiste, ki so vaši višji. Kmali zopet pridem k vam . da ue boie vodile kdaj. Da me bodo pa tudi vaše ooučenke v spominu imele, od-kažem gospej učeinci. da naj tudi drugim učenkam vsaki pol gold. da. To naj vas spodbuduje, da bote pridne. in ko zopet pridem, upam in pričakujem, da boste vse ravno tako pridne, kakor marljivih 12 deklic . in potem dobi vsaka svoj sreberui goldinarček. Spomnite se pri večerni molitvi vsak dan mojega očeta, moje matere, mene in mojega brata Rudolfa. Zato naj vas Bog blagoslovi; zdaj pa otro-čički ! srečno, da se zopet vidimo." tpgled pa Slovenskem in dopisi. Sv. Štefana večer so praznovali v redulnem poslopji tukajšnji rokodelski druzniki prelepo božično slovesnost. V živih podobah so skazovali: Noctovo hvalno daritev. Iza-kovo darovanje, kjer hvalimo posebuo podbudno lego k smerti priklonjenega Izaka in okaoiiijeuo podobo Abrahamovo, ki je daroval že v sercu svoje deto iu zdaj začuje z višav veseli glas, da ne; vsak slikar uaj bi slikal tako spodobno Izaka, kol je bil naš nocoj. Tretja je bila Mozes iu goreči gerrn. Podobe iz novega zakona: Oznanjenje Marii Devici po angelji Gabrielu. kar se je kazalo vlani. toda tadi Bog oče iti sv. Duh sta bila letos viditi in vse grupiranje je bilo še bolj umetno meni lauskega. Angelju povemo tu. da ima posebuo zmožnost iu vse lastuosti k ena- kim rečem; privošiti pa bi bilo mladi kervi nekoliko več miru — na vlansko mirnost ne opiraje.** I Razveseljevali ho nas vlaui pastirci pri jaslicah, in letos zopet, toda drugače vravnani; občudovali smo (u mično podobo Matere Božje. Zadnja podoba je bila kanuijanje sv. Štefana, pristojna današnjemu dnevu, uaj več oseb smo gledali tu, estetičua nepregib-Ijiva podoba sv. Štefana bila nam je posebno po godu. Pcrvikrat so družuiki skazovali vlaui v plastičnih podobah svetopisemske zgodbe, in sicer izverstno, pa radostno spoznamo. da so storili letos korak naprej. Porok temu je bil silili plosk; večkrat bila bi gledala posebno nedolžna mladina podobe drugič pokazaue še v tretje in dalj; pa prepozno, počakajte, mlade serca, druzega leta. če Bog da zdravje. Od pred znani dobri nemški govornik Streicher nam je letos celo v švabskem dialektu povedal nekoliko. Všeč sta nam bila govornika Mariaher iu Ahčin. Prav zanimiv pa nam je bil šaljivi pogovor pri županu: ..Nekdaj in zdaj:** prav primerna jc bila misel starega Kranjca, ki hodi v zdanjem ča-u po naših mestih in po deželi iu meni: da ne bodo več rabili fabrikanti priporočevavcev. tako znanih „llandlungsreisendeker nosijo njih robo naše ženske, vanjo našeiiiarjene. ua ogled po mestih in vaseh. Veseli smo bili v tem trigovnru postavnega Bitenc-a, znanega nam humorista Kus-a in llinterlcchner-ja, ki je tudi daues v pervo pokazal, da mnogo premore. Tudi pelo se je dobro. Vrivala se nam je nocojšnji večer misel, kako bi marsikdo udov tega društva bil tudi v vsakem drugcoi stanu kot govornik na pervem mestu; v duhu pa smo milovali vse rokodelce tukajšnje, ki se ne vdeležujejo prekoristucga tega društva, kjer se olikujejo ludi po zunanjem in k skaza-vam ( predstavam ) izobražujejo, da jim oiarsikdo nebi bil kos. Časi žl. g. lioldeiisleinu, ki je vodnik veselic; čast, hvala in poštenje verlemu vodju društvenemu prof. dr. Voii-činu. Z. ( Pri s t a vek.") Božičnica, ki so jo rokodelski pomočniki v Kedutusv. Štefana večer s toliko pohvalo obhajali, se bo novega leta zvečer ob 5 na mnoge vošila ponavljala, ker se jc uukrat zavoljo gnječe več ljudi ni moglo vdeležiti. Sledeči vojaš* kiduhovni iz kranjskega so za eno stopnjo povišani, in sicer z 2. na 1. red v. č. g. Tomaž Č i b a š e k ; s 3. na 2. pa vv. čč. gg.: N* i k. Z i c, Frančišk farman. Jan. T o m še, Jož Za meje in Fr. košar. V Celovcu je napovedan z novim letom nov časnik v slovenskem jeziku; ,,S I o v e :i e c" mu bo iine. ..Slovenec*' ima najpoprej namen, podučevati in omikovati vse Slovence v vseh rečeh. ki se tičejo sv. Cerkve. politike, narodnosti, svobode, narodnega gospodarstva; — drugič, podpirati vlado v njeni imenitni pa težki nalogi in ji torej naznanjati potrebe in želje, rane in bolečine vselej zvestega slov. naroda ; — in tretjič. Slovenceoi dopovedovati, kar koli se po svetu godi, kaj se novega iznajde, in kako svet sploh uapredujc. Vrednik je g. J. Božič. O polovici pros. izide 1. list. Besedo obeta čisto in pravilno, zraven pa tudi tako domačo. da jo bo mogel umeti tudi prosti kmet; — ludi besedo vselej resno in pravično, pa vender mirno in pohlevno: ..Slovenec" hoče biti vselej Katoličan, Slovenec. Av-Htrijan. Izhajal bode za zdaj dvakrat na tedeu , vsako sredo in saboto v obliki ..Novic." Velja po pošti za celo leto 6 gld. 30 kr.. za pol leta 3 gld. 20 kr., za četert leta 1 gld. 40 kr. Denar se pošilja v Celovec (Klagcnfurt) tergovcu in založniku g. B. C. Rosbacher-ju v oprostenih listih. Slovence, zlasti gg. duhovnike, učenike in župane, čilavnice in vse domorodce kliče ..Slovenec, da uaj ga podpirajo z naročili in podpisi, da živi dolgo let. Bog daj! •) Mnogim gledavcem, zlasti otročičem. je kilo sicer ravno to ■epopisljivo veselje, ko so spasili, da je aagele siv, česar se aiso nadjali. Vr. V \ovomestu. S pervi in prosencem 1*6.» prične Novomcsto praznovati svojo petstoletnico. Pet sto let je. kar jc vojvoda lludolf IV v ponedeljek po cvetni nedelji na Dunaji dovolil, da naj se mali krat ..sv, Anton v gozdu" prezida v mesto in po njem imenovali soic lludol-fovo, ,.K u d o I fs vv e r t h." kako bomo tedaj ta imenitni čas obhajali? Vprašanje, ktero jc res prevdarka vredno, da bi le tudi tistih bilo , ki bi to rec prevdarjali iu spomina vredno petstoletnico dostojno obhajati zaceli. Zdaj je čas. da bi sc slavili možje, ki so blago in kri zsuhili bojev aje sc proti Ijutioi turkom; zdaj naj bi se mili zmago-vite djanja poveličevale, in ako |ioi takrat v nemirnih časih niso vili lovorjevih vencev, jc zdaj gotovo naj piipravniša doba, da se njih spomin pogina obvaruje. Tako naj se slavijo možje, ki so leta 1430 z malo trumo, med klero je bilo dosti meščanov, turčiua Ali-pašata z lil.OOO vojaki v beg zapodili; letos naj se oživi spomin, kako pogostokrat so se nekdaj bojevali meščauje zoper turke; nai pa teh bojev uc ponavljajo zdaj v nevojskinih časih z»pcr svojo lastno mater! Naj vihra lelos mesljau«ka zastava v znamenje iu za pričo , da niso naši preddedi rok križem der-žali, temuč za sveto reč, za hrambo me-ia . oseb vere in pravice so postavili na tehtnico življenje. Ta zastava naj pa bo tudi v spodbudijivo zuaincii|e vsim za slovciiscino nila« uim ali neprijaznim, da jc ona dosegla ludi v ..Neustadtl-u" slavo, kam šc le v Novomeslu! ker je pa o novem letu lepa navada veselo novo leto voščiti, tudi jaz lic morem kaj. da hi o petstoletnici nc vošil mestu sreče in blagoslova. Sej že vnuk staremu očrta, iu vnukinja stari materi o njihovi zlati poroki »iceo voščiti sme. iu to je Ic veselic, ker sla oba petdeset let skupaj živela; naše veselje naj jc lorrj deselkiat vrče. kajti desetkrat petdeset let je žc staro naše skorai pozabljeno Novomcsto. Srečo Ti tedaj voščim. Novomes««! stoj še lela in leta iu odgojuj prav vcrle sine materi. Z« lioi tudi. da bi volilo prav umnega župana, kadar bo volitev, županu pa dosti Salomonove modrosti. Za lim voščiloiu jc drago, da bi sc skorai drugi del šolskega poslopia dozidal , i st tako za potrebne reči prostor napravil. Vsako leto je več dijakov ua gimnaziji. potrebujejo tudi več prostora. Natorozuauski kabinet je tako natlačen, da ni čuda. ako se molji rede in tako škodujrjo : samo ta naprava žc tirja. da se omenjeno zidanje d« ver si. in da se napravijo prostorne sobe. v kterih bi mladez mogla zveri ali tiče spoznavati iu se tako natoroznanstva učiti: to bi bolj teknilo, kot same knjige. Da se pa vse to doseči mote. jc treba veliko denarjev, tedaj jc uaj-pervo na to gledati, da sc kaj denarja dobi. sieer so voščila in želje gluhe iu prazne. Torej je to moje iretje voščilo, da bi se kakor kolj si bodi kaj denarja pripravilo, in lako ubogemu mestu na noge pomagalo. Še neklere voščila, ki spadajo v versto opravil prihodnjega župana, bi imel naznaniti, ii. pr. zastran grudastih ulic. nočnega razsvitlovanja, nepregostih svetilk itd Dobro posebno bilo bi tudi, ako bi se kvakarjem pn-nočnjakarjem nekoliko pcrutnice pristrigle: razsa|aiije iu vpitje po noči je neljubo zdravemu človeku, koliko bolj težko mora to bolnikom deti. ki si drugač pomagati ue morejo. kakor da poslušajo vrisk iu kroženje. Dvema ali trem prav terdo na pete stopiti, in kmalo bi ta neprilika ponehala. Tako bi se dalo še marsikaj voščil našteti, pa zadovolimo se h tirni, ker tudi zadovoljnost je lepa čednost. Voščimo pa tudi, da bi Novomcsto bilo domorodno in prcbivavci dobri katoličanje in verli Slovenci. Zastran kazine in — či-tavnice bi se tudi lahko ktera rekla. Sploh mestjanom pa za zdaj želim, naj bi skerb na to oberuili, da se petstoletnica dostojno obhaja ! Letos smo imeli zopet eno pobožnost več, kot druge leta. Zornice uamreč so se prav prazuično obhajale, pa ie bolj pridno obiskovale. Posebno je bilo ljudem všeč, da so se popoldan vsaki dan litanije molile, kar je letos na novo vpeljano. To imamo zahvaliti prečast. gosp. o. gvardijanu. Petje v lej osmini pri zornicah nam je bilo pa veliko bolj všeč. kot pri dijaški maši. l/pamo še več tacih lepih naprav, med kterimi bi nam šnarnice naj bolj dopadle. % v F« It Štajar«ke*a. Čujte, kaj je žganje storilo in kaj je ponočnjaka splašilo! — V začetku me«ca grudna I. I. je bilo po visokem Pohorji snega že do kolena. Bilo je zelo merzlo. v zla« t i po noči, ko je bilo nebo vedro in jasno kakor ribje oko. — Neki čevljar gre že v m raku iz sosednje fare čez planine domu. Na polu pride do gorske koče, kjer žgauie točijo. Ni se mogel premagati, da ne bi bil stopil v kerčtoo. To se dobro napije in še seboj vzame polno steklenico nesrečue žgaujice. češ, da bo po polu pri-iival in se mrazu branil. Pa kaj se zgodi ? tire še nekaj časa kakor veša naprej, pa utrudi se. opeša, zaspanec ga posili. ob:e/i ter zaspi, da se nikdar več zbudil ni. Najšli so ga še le čez dva dni. vsega lerdega iu zmerznjenega h prazno steklenico pri njem. To je st»iilo strupeno žganje. — Drugo noč ju šel neki ponočnjak po ravno tistem potu. kjer je ležal zmerznjeui nesrečnež, ko pride do zmerznjenega. misli da je njegov nočni tovarš in da se mu je nalašč potuknil, toraj ga nekoliko dregne. — ali uni se ne gane. Bližej pogleda in pošlata. pa — o strah in gmza! zdaj spozna, da je terdo človeško truplo. Toki strah ga obide, da mu la-je po konci šterlijo iu se trese ko šiba ua vodi. Beži in hiti. kolikor more, do perve hiše iu s trepetajočo besedo ljudcio dopoveduje, kaj se je zgodilo in kaj ga je splašilo. Ponočnjak je skusil, .la je res, kar pregovor pravi: ,,Noč ima svojo moč." Ta čudna moč strašne dogodbe ga je zavernila od namenjenega pota. ISog daj. da bi ga za zmerom ozdravila kužne bolezni ponoče-vanja. J. M. V Logu pri Marii Devici, v ipavski dekauii, so v god čistega spočetja, 8. grud., slovesno obhajali svojo petdesetletnico ali zlato mašo v. č. g. M a t i j a K o d e I e. Več prihodnjič. Iz Tominskega, 15. grudna. — „V potu svojega obraza si boš kruh služil," je rekel Bog Adamu. (I. Moz. 3, 19.) Taka je zlasti po naših hribih dau danes; kmet komaj toliko spravi, tla umre davke plačali, za druge potrebe je vedno v stiskah kadar ga verh tega še kaka nesreča na pol)u zadene, takrat je pa res velikega milovanja vreden. Tudi letos, akoravno se po nekterih krajih z dobro letino hvalijo, so tako revni pridelki pri nas. komaj je belo žito nekaj doneslo, jesenskih pridelkov ni pa prav nič. Pa sej ludi ni čuda: pobelil je bil še zadnje dni velikega travna sneg vse naše hribe, in 3. vinotoka ga je bilo že zopet saj kakega pol čevlja ua debelo. Vedili inraz je torej tudi vso setev zakasnil in jesenske pridelke zamoril. Ne morem opustiti, da bi tukaj nekterih kmetovavcev nekoliko ne pograjal. Čevljar naj se derži svojega kopita, kmetovavec pa polja. So pa nekteri, ki imajo lepo kmetijo in rodovitno polje, ali preveč ponemrjajo to in raji se ves ljubi dan s puško sem ter tje klatijo in navadno še prazni domu pridejo. Taki bodo gotovo odgovor dajali, ker tako lahko-•nišljeno svoje dolžnosti zanemarjajo iu lahko sebe in še celo nedolžne otročiče v veliko nesrečo ali pa v revšino pripravijo. I meri je nedavno mladeneč, ki je bil že predlanskim enkrat šel jerebe streljat, ko jih zagleda , pomeri, ali puška se noče sprožili iu ou hoče novega smodnika dosuti. Pa komaj puško na tla postavi, kar poči iu svinec, ki je bil jerebom namenjen, mu v trebuhu obtiči. Kaj je ubožec preterpel v več kakor poldrugo leto dolgi bolezni, se ne da izreči. Se drugi pi bolj žalosten izgled. Bilo je lepo jasno jutro zadnje dni vinotoka t. I. Na polji jc bilo delo vsiljeno in oče nagovarjajo sina. ki je bil od vojakov na odpust (Urlaub) prišel, da bi tudi on zarano se na polje podal. Ali sin se izgovarja in pravi, da bo bolj pozno prišel, zdaj da hoče pa še na lov iti. Mati ga svarijo in lepo prosijo, naj danes to opusti; ali siu svojeglaven se ne zmeni za svaritev in gre. Kake pol ure od doiua pride na sterin kraj in spodtakne s.; mu ; puška pa, ki jo v roci derži, poči in v persi zadet mertev obleži. Ko bi bil starše slušal, ne bil bi tako žalostno končal. Torej, dragi kmetovavci, popriinite se raii bolj marljivo kmetovanja in pustite, naj se z lovom taki pečajo, ki toliko druzega opravka nimajo; videli bo*ie. da ne bo vaša škoda. J. V e r h o v s k i. Is Amerike. Is Krovinga, 6. listop. 1861 pišejo prečast. g. misijonar F. Pire. Dva dni po Vašem naznanilu od 12. kim. sem v resnici prejel omenjeni znesek denara 87 gold. v zlato zmsnjanih. Ta veseli dar mojih darežljivih misijonskih prijatlov je ravuo o pravem času prišel v moj prazni žep. Naj priserčniši hvala! Zmiraj bom ponavljal svoj hvaležui spomin ua altarji, da bi jim Bog sloterno povernil. Čudil sem se, kako posebno umetno in bistroumno je bil g. Maier denar v pismo zložil, da ne more nikakor kdo kej po poti izmakniti. Kar moje zdravje tiče, se od velikega utrudcuja na poslednjem misijonskem popotvanji pretecenega poletja še nisem do čistega opomogel. vendar pa nisem v postelji Se zmiraj edini misijonar tukaj za ludijanc iu bele, za zdrave in bolne, za poduk in ozdravljenje, imam toliko opraviti. da se ne morem skoraj nikoli mirno ua*pati in opočiti. Pri vsem tem pa imam niarsiktcrikrat prav sladko duhovno tolažilo. Izmed veliko druzega naj omenim le en sam primerljej Božje previdnosti. Pred včerajšnjem sem ravno nektere za sv. kerst učil, kar pride divjaška deklica v hišo, tarna, kako je hudo lačna in me prosi za kosec kruha. Dam ga ji, nato jo prašam, odkod je, kako se pravi njenim staršem, če ima še kako sestro ali brata, če so kteri iz deržine že keršeni ? Na te vprašanja mi odgovarja in pravi, d-1 en brat je že keršen, naj manjši pa še ni keršen iu je a sinert bolan. Nagovorim jo precej, naj mi pot kaže. ter z zdravili iu pripravami za sv. kerst grein za njo pol milje deleč v gojzd k revnemu stanovanju iz lubja. Tainkej je veliko nevernikov žalovalo in jokalo, ki so pričakovali smerti umirajočega otroka. Pozdravim jih v naglici in potem pričuioče nejevernike jasno podučim, kako potrebna je katoliška vera iu kako dobre nasledke ima sv. kerst. Potem vprašam starše, če so zadovolini, da njih otroka kerstim. ko so mi to privolili, sem fantiča prav slovesno kerstil na ime Jožef, ki je bil pomočnik njegovega botra, keršauskega poglavarja. Ako bi mi pa starši ne bili dovolili, bi bil veuder umirajočemu otroku skrivaj podelil kerst za silo. Ze sem imel pripravljeno mokro ruto, da bi bil za smert bolnemu smertni pot z obličja obrisal, zraven tega bi bil ruto stisnil, da bi se bila iz nje voda pocedila, in bil bi natihoma izrekel kerševavne besede ter ga tako v sili veljavno kerstil. Tako sem že prav velikrat storil, kadar terdovratni nevčrski starši niso hotli privoliti, da naj se njih za smert bolni otroci kerstijo. Upam, da precej lepa množica tacih ueverskim staršem umerlih zveličanih otročičev mi bo kdaj hvaležna naproti prišla v nebesih. Ko smo potlej tega ubozega otroka iz nevernikov slovesno pokopavali z mašo in obilnim spremljanjem ua pokopališe, sem imel lepo priložnost, množici nevernikov iz serca k sercu govoriti od zveličavnega čuda sv. maše, srečne smerti, častitljivega vstajenja in večnega veselja v nebesih, ter sem tako vsejal marsiktero gorušičuo zerno za sad sv. vere, da bi se množili nebeški prebivavci. Tako ljubi Bog prav velikrat poslajša grenkosti našega težkega misijonskega stanii z veselim pridobivanjem duš med neverniki, du bi voljno prenašali terpljenje na tem svetu in kdaj zauesljivši dosegli večno veselje. Ravno ko nem bil to pismo dokončal, setn dobil list od v. č. g■ Bulia iz št. Pavla, kteri mi naznanuje veselico, da moj misijonski namestnik (vikarij) v. č. g. Buh bo z novoposvečcncem g• Žužkom 9. t. m. odrinil iz št. Pavla k meni za indijanske misijone: g. Tomazin, izučen bogo-slovec , ki mora še nektere dui namcstovati bolnega sakri-stana, pa tudi pride kmali /.a njima in bo pri meni čakal, da doseže cerkveno starost za posvečenje, zraven tega pa sc bo učil indijanskega jezika in indijanskega misijonskega pastirstva. Tudi gg. Trobec in Plut se z natcgnjeno pridnostjo učita bogoslovstva in na povelje našega škofa bota kmali posvečena, ter prideta prihodnje leto k meni v pomoč za indijanske misijone, kakor sama priserčno želita. S peterimi tako čverst i mi misijonskimi pomočniki mi bo moč do-veršiti, namen spreobernjenje Otčipvanov. Toda naš škof so mi naznanili, da zavoljo svoje lastne ubožnosti nas ne morejo podpirati - . Zaupam pa v Boga, ki nam je že s trikratnim znamnjem na nebu svojo sveto voljo zastran spre-oberrijcnja divjih Indijanov na znanje dal, da nas bo gotovo s svojo milostjo podpiral in tudi priskerbel vsih potrebnih pomočkov. da se naše delo dopolni.*"*) K sklepu bodite serčno pozdravljeni. Prosim, naznanite o lepi priliki Njih k n ežj e-š k o f o vi milosti moje naj spošiljivši češenje, p r c čas t i 11 j i ve iii u sem. vodju gospodu Novaku kakor tudi preč. g. pod vodju in vsim drugim misijonskim p rija t lom moj pozdrav in pokion. Frančišk Pire, misijonar. Iz 1'oml-dii-lak-a piše g. mis. Jan. Čebul 4. nov. I«61. — Milo pomoč, ki sem jo iz Kranjskega prejel, je obilen sad prinesla. Nove cerkve sicer nisem mogel postaviti, ali podaljšal sem za 20 čevljev že stoječo indijansko leseno cerkvico v Befildu (Bavlieldu), ki sem jo s pomočjo nekoliko anglo-ainerikanskili katoličanov in nekatoličauov ravno lani bil dokončal. Preteklo spomlad sc je dokaj Indijanov iz dolcjuih viskonskih gojzdov sem v okolico befild-sko preselilo, ki so me žc za sv. kerst naprosili, toraj bi bila cerkev premalo prostorna za toliko ljudstva; zdaj podaljšana za 20 čevljev bo dovelj prostorna za mnogo let. Indijani in pol-lndijani, ki sem jim prejete napoleondorc kazal, so sc jako zavzemali iu me popraševali , od kod da mi jc došlo toliko zlata. Zvcdši, da so tč mile darove moji rojaki iz daljne domovine unstrau oceana poslali v prid misijona. so bili serčno veseli in me prosili, naj se tudi v njih imenu zahvalim blagoserčnim dobrotnikom. — Priserčna hvala torej visoko čast. gosp. proštu in vsem drugim dobrotnikom za milo pomoč! Bral iu daroval sem eno sv. mašo za podpornike mojega misijona in povedal tudi pričujočim Indijauom , da se presveta daritev v ta namen opravlja. Več kot 300 duš se je takrat v goreči molitvi spominjalo mojih prijatlov na Kranjskem, in prosilo, da bi dobri Oče nebeški stotero blagoslovil dobrotne serca in roke , kterih darljivost sega celo v daljne neznane kraje sveta. Zvedel sein, da dokaj Kranjcev namčrja. se semkaj v Ameriko preseliti. Nikarte, dokler bratomorna vojska amerikanska med jugom iu severjem ne bo dokončana. Nepopisljive so reve in nadloge, ki jih ta vojska napravlja. Ze se nahaja, kakor časniki terdijo, blizo 200.000 ubozih vdov, ki jim je kervavi boj može ino blagostanje vzel; kar je zdravoživotnih možakov deržavljanov, morajo iti v vojsko, če jih vadlja zadene. Na tisuče beguncev, večidel Ircev in Kanadjanov, zapustivših žene, otroke in kmetije, je iz doljuih deržav sem gori k gorenjemu jezeru pribežalo in sc od tod naprej podalo v angleške kolonije, da bi sc vojaščini prikrili; nekoliko se jih pa še tukaj po naših divjih dobravah, po indijanskih kočah potikuje , kjer jih sicer nihče ne bo iskal, toda neizrekljivo pomanjkanje terpijo. — *) Nikar torej ne zapnstimo prečast. gosp. misijonarja, kteri bodo odsihmal imeli še veliko veči potrebe , ker bodo mogli tudi še za tovarse skerbeti. Včasi bi se jih marsikdo zamogel morebiti tudi v svoji poslednji volji kaj spomniti. Vr. Naj omenim todi silno dragino. ki vsled vojske čedalje hujši priluia: n. pr. libra srovega masla velja 40 ccntimov (več kot 80 kr. avst. deti.); pred 4 leti *c jc prodajalo po 20 kr. avst. deri. Libra čaia velja 4 gold. avstr. den., pred 4 leti se je kupoval po H«I—00 kr.; libra kave 1 gld. 30 kr. ; libra belega sladkorja 110 kr. Za hlače srednje robe sem plačal 20 gold. itd. Taka je cena tukaj v mojem iiiisijoiiu. k|er sc ve da nimamo svojih pridelkov (razun krompirja). temuč nam morajo parobrodi poleti potrebnih reči iz Klevelanda. Cikagc in Milvoke douašati; vender pa vem iz časnikov da eeua . v zdo||iiih okratiuah ni nižji. kakor pri nas. — Zastran davkov toliko vem. da nobena evro-pejska vlada tako težavnih nc nalaga, kakor severo-amc-rikauska. Toda temu se nihče nc ho čudil, ako pomisli dnar-stvcue zadrege severo-amerikaiiskih deržav. V manj kot 4 letih se je vlada teh nesrečnih deržav z dolgovi posameznih deržav vred zadolžila za blizo 4000 milijonov dolarjev . in njeni vsakdanji stroški znašajo 3 do 4 milijonov dolarjev. Iii vse to je . po mojem mnenji, še le začetek brilkost, ki bodo po neizvedljivih sodbah Božjih zadele narod amerikanski, ki jc Boga pozabil. — Število pobitih in hudo ranjenih vojakov — odkar se je bratomorna vojska pričela — znese že čez 1 ti milijona. General tirani, ki je preteklo spomlad širokouslno obetal. da hoče z enim samim malil|cjcm južno konfeduracijo zatreti, ter je res z mogočno armado mahnil proti Kičmoudu. sedežu jugo-ainerikanske vlade, je v 35 dneh zgubil okoli 100.000 vojakov, in pri vsem tem vender le ni nič opravil. Hrabrost jugovcev jc nepremagljiva, njih stanovitnost iieomahljiva. njih vojskine zaloge iu priprave neizprazcnljive, njih vojvodi, zlasti prestavna Bcau-regard - ( Borcgar goreč katoličan) in I. -e (l.i|. so boljši od scvero-ameiikanskih (federalnih). Konec na-led. ms Zdihljeji pri ja^lirali. Pri Tebi. Dete milo! ki v jaslicah ležiš , Hi serce rado bilo. Le Ti me veseliš. V ljubezni neizrečeni Si prišlo iz nebes. Prišlo pomoči meni Na duši, na teles'. Kako bi Te ne ljubil. Oj Oete presladko ! Kako bi ne obljubil Služiti Ti zvesto '{ Ker komaj si rojeno. Ze zame mraz terpiš, Po grehu du zgubljeno Mi milost zadobiš. Si nisi izvolilo Kraljeve zibelke. Si rajši se rodilo V revne jaslice; — In to zato, mi pravi Premili Tvoj pogled. Da meni se postavi Ponižnosti izgled. Komu si razodel« Nebeško Dele se ! Kontu duhov kardelo Častit velelo Te ? — Visokim in brezbn/.nim Naznanil angel ni ; — Pa^tircem Ic ubo/.nim Prijazno on veli : Iskati naj hitijo Te vnetega serca. Ker v Tebi zadobijo Zveličarja sveta. Ponižnost. Dete nježno ! Me vse letii uči ; Zato serce hvaležno Te prosi milosti. Da zvesto Te posnemam . O Božje Dctice ! Se vedno bolj unemam Serčno ljubiti Tc. Ponižnosti da svete Nikdar ne zapustim . Da s Tabo. rajsko Dete! Se večno veselim. Kr. Silvester. Niovoletnica. Minljivo vse Pod solnfiem je! Včeraj leto jc minilo, V dolgo večnost zatonilo. Več ne bo se k nam vemilo! Žalni in veseli čas Z letom je zapustil nas. Minljivo vse Pod solncem jc ! Če tud' srečne Bos da dneve . Dalječ proč odstavi reve, Vender smo otroci Kve! Vse nam glasno govori Prave sreče lakaj ni' Minljivo vse Pud solcem je ! l'e nadloge nas spremljale, Reve. tuge nas stiskale. Hude rane za vdajale; Naj tulaž' gotovost nas: kmal minul bo grenki čas! Minljivo vse Hod bolnccm jel Konc vse zemeljske bo sreče, kone bo žalosti skeleče, konc zavidnosti bo žgeče. konc pod solncem vse ima. konc osoda je sveta! Minljivo vse Pod nebom je ! Toraj sveto vsi živimo. Le po Bogu hrepenimo. L»a nebesa zadobimo : tior minljivosti več ni . — Večna radost gor bliši ! Rodoljub Podraiitovsk MiqJ Je kej norega po širokem svetu ? Oče Pij IX ho v god čistega spočetja M. D. 8. grud. u. I. razglasili imenitno okrožnico do vesoljnega sveta, v kteri slovesno preklicujejo lažnjive nauke in napačne misli, ki jih sovražniki sv. Cerkve in človeške družbe med narode trosijo. Zraven tega pa napovedujejo Sveto leto, vabijo vernike, da naj prav goreče molijo k Očetu ovitlobe iu z apostolsko blagodarnostjo odpirajo zaklade svetih odpustkov. dostavljen je ob enem tudi zapisnik, v kterem je zaznamnjanih 80 poglavitnih zmot današnjih časov. Take zinote so: iz pauteizma, naturalizma, indiferentizma, lati— tudinarizma. socializma, komunizma, iz skrivnih, bibli-ških in kleriko-liberalnih družb, zmote zastran Cerkve in iu njenih pravic, zastran občinske družbe same v sebi in v njenih zadevah do Cerkve, zmote o nravni in keršanski kreposti, o keršanskem zakonu, zastran časne oblasti rimskega papeža, in zastran dandanašnjega liberalizma. „Correspondence de Kome" pravi: ..Akoravno sc ne more dvomiti nad strašnimi osnovami laških prekucuhov zoper glavo sv. Cerkve, vender imamo vzrok misliti, da ljuški glas je presilil, kar se je poslednjič govorilo o zapertih hudodelnikih." Iz Pariza ne pihlja sapica za splošnje razoroženje, fruli pa veter vesoljne evropejske nevarnosti. — Dunajski časniki so skočili na papeževo okrožnico in kričali so: ,, križaj jo!'4 še preden so jo vidili. ^nciklika je pač pokazala, kakšne vred-nike imajo razni časniki. „\eue freie Presse" Dunajčanom ob enem tradira imenitiiost človeka, češ, da med živino in človekom ni druge stene kakor vraža in napuh, s čimur se uaj prednje stvari povzdigujejo čez druge, ki so jim sužnje postale. Pri nas bi se vsak kravar smejal takemu modrovanju dunajskega juda; judinjapa meni, da je smešno to, ker papeževo pisanje zmote sedanjega časa preklicuje. To so čudne napovedi za novo leto! — Skorej vsak dan prihajajo pregnanci v Rim, med njimi tudi duhovni. Veči del jih odide na Francosko, na ktero se Poljaki že od nekdaj naslanjajo; od nekaj časa pa se vse čudi, da jim francosko poslanstvo tako težko k temu privoljenje da. Natolcvajo, da nedavno srečanje moškov-skega cara z Napoleonom v Nizi je oslabilo dosedanjo prijaznost med Poljci in Francozi. Tako ve ,.Kat. list." iz prijateljskega pisma. — Torinski časnik ,,1'nita kattol." je v osmini neomadežanega spočetja nabral čez 52000 frankov za sv. Očeta. Neki premožen Piernontejec sam je daroval 22.000 frankov. Amerikaiiski predsednik Linkoln je neki prav židaue volje, odkar je 8. listop. zopet izvoljeu ; ne le da rad pripoveduje mične zgodbice iz svojega življenja in iz bukev, ktere jc v svoji mladosti bral, temuč se tudi prav serčno peča za ubožne iu bolne, odpuša jetnikom iz vojaštva in deželstva, ki so se hudo pregrešili iu jih izpuša iz ječ k njih opravilom. Tudi politiškirn svojim nasprotnikom skazuje dobrote po mnogoterih potih. Novojorški kat. list pravi: „To je hvale vredno nad Linkoluom; naj le zmiraj pri taki volji ostane.44 iiuhovshe spremembe. V ljubljanski školii. Umeri je 18. grud. v Terstu g. Lor. Dortiik, lokalist v pokoju. R. I. P.! Dobrotni darovi. Za misijon gospod P i rca. G. A. Sepič 1 gld. — Ostanek od naročevanj g. P. 30 kr. Za afrikauski misijon. Marija G. 1 gld. Pogovori z gg. dopisovavei. G. Jož. Kal.: Naročila oddane, zastran poinanjkl. listov odpravništvu naročeno. — Gg.: J. M., P. P., dr. št., o. G: D., A. Pr.: Naročila so opravljene.— G. V. — ski: Si ne upamo. — M. S. v D.: Denar za društvo sv. Herm. oddali g. A. Lesarju upravniku. — G. II.: Lepa hvala Vam in g. K. - Nekterim vredništrvom slovanskih listov smo poslali na novo ,,Danico" v zainenjo in prosimo nasproti za njih liste, ako jim je tako prav. Darovi za sv. Očeta. IG. listop. „Neki duhoven in pet pobožnih duš hv. Očetu 10 gold. sr. prosijoči blagoslova za srečno zadnjo uro. (Vmes 1. tol. in 9 dvajsetic st. den.) — Svojemu Očetu Gorotan 1 tol. za 2 gold. st. den. — „Naj molijo pobožni Pij, da se ozdravim in svoj namen dosežem: 2 tol. (1. za 2 g Id., eden pa za 2 gold. 12. kr. st. den.) — 17. listop. „lz Šm! pet sv. Očetu vdanih hčeri in mali Jožek z materjo prosijo blagoslovz za zadnjo uro'4 3 gold. 50. kr. sr. _ Prosim blagoslova »v. Očeta! 1 šmarno petico. Dve dušici za srečno zadnjo uro 2 gold. a. v. — 18. listop. M. Košir za srečno zadnjo uro blagoslov prosijoč: 1 tol. za 2 gold. st. d. — M. Košir „za žegen pri hiši4': 1 tol. za 2 gold. st. d. — Neka duša, da bi mogla vredno prejemati ss. »akrainente, 1 dvajsetico. — D. L. 3 gold. in F. L. 3 gold. — 19. listop. Pio vietori iu pugna ! 3 tol. po 2 gold. st. d. -20. Iit*(. „Sv. Oče, molite za-me, da po izgledu sv. Magdalene do smerti stanovitna ostanem!44 2 gold. 21. listop. Sacerdos G. „Cadent a latere Tuo milic, et deceui inillia a dextris Tuis, ad Te anteni non appropiuquabit*4* (Ps. 90.) Dalje nasitil. ) Opomba. Do tod so darovi že v Rim poslani in sv. Očetu izročani, kakor današnja „Danica44 v začetku pripoveduje, in so znesli do tod čez 148 uapoleotiov, blizo 3000 frankov ali po našem blzo 1400 gold. a. vel. o poštnimi stroški vred, ki so odšteti nekaj od že poslanega denara, nekaj pa od tega, kar se ima poslati. Ker nabiranje še zmiraj terpi, torej mislimo tudi imenik vošil in lepih rekov nadaljevati ter s priliko vse v Rim poslati, čimur preč. gosp. dekan dobro vedo potrebne pota. Vred.