Tečaj XV. List 411. obertnijske narodske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veíjajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer t fl. 30 kr Ljubljani v saboto 30. maja 1857. Imenik tistih, kterim so bile v dunajski razstavi svetinje in pohvalne pisma podeljene Sedaj smo dobili pravi imenik v dunajski razstavi postavljenih, kakor ga je razglasil zbor sam, in je tedaj popolnoma resničen razun nekterih tiskarskih pogreškov, brez kterih tudi ta imenik ni. Ta razglas popravlja tedaj brez- stevilne pomote, ki so jih spravili dunajski časniki na dan, ali da so pokazili imena poslavljencov, ali da so napačno versto svetinj oznanili, česar pa niso vselej oni sami krivi bili, ker velika naglica, v kteri se je imenik ob delitvi dařil očitno bral, ni bila brez pogreška. Razglasovaje pa imenik poslavljencov v dunajski razstavi bomo začeli s krajnsko deželo, in potem po versti imenovali vse dežele v kterih imajo „Novice" svoje bravce, da bojo vsi vse zvedili. Ker so postavljenja bile: i. zlate svetinje, 2. velike sreberne, 3. male sre-be r n e i 4. velike bronaste, 5. male bronaste sve tinje in 6. pohvalne pisma, se bomo tudi pri tem raz-glasu tega reda deržali. Na Krajnskem : C. k. kmetijska družba je dobila: zlato svetinjo za naberko vseh pridelkov, kteri se na Gorenskem, Dolenskem, Notrajnskem in na ljub-ljanskem močirji pridelujejo in ktere je razverstene po tem redu na Dunaj v razstavo tako popolnama poslala, da so bili prava podoba cele dežele, pa so tudi kazali, da je blago večidel izverstno ; 2) sreberno malo svetinjo za mnogoverstno blago domaćega hišnega gospodarstva : Vi 1» bronasto veliko svetinjo za lončarsko po soda » sita in rešeta j 4) bronasto veliko svetinjo za železno kme-tijsko orodje: bronasto malo svetinjo za jerbase, pehare in slamnike i pohvalno pismo za ogeršično, bivcovo in repno seme poh v j za soncnicno seme 8) pohval pohva 1 pismo pismo za ričkovo seme pismo za leseno posodo ? i Gosp. Fidelis Terp > predsednik c. k* kmetijske družbe, je dobil s r e b m ekega > alo svetinjo za goveda švicar mircodolinskega in krajnskega gorenskega rodu b m Gosp bronasto m Jožef Dul i ve ti njo za žita; i v e t i n j o za mašine, posestnik iz Škerjančja poleg Novega mesta na Dolenskem in odbornik ondašnje kmetijske podružnice, je dobil: erno malo svetinjo zo seme ričkovo in b *) Imena tistih mojstrov in rokodelcov, ki so kmetijski družbi svoje blago izrocili in ali p osam no ali vec skupaj svetinjo dobili bomo drugo pot imenovali; kmetijska družba jim bo kmali svetinjo poslala* ali kjer svetinj na 3 kose razdeliti ne more, p o ter divne pisma namesto svetinje podala. \ ' ' Vretf laške detelj za ki kamen, oluplj suhe češplje in model krajnskega kozolca 2) poh v . k. v o d s b r o n a s t Gosp. Juri t pismo za ričkovo olj Idrijskega ru k Grab nik Vipavske podružnice, so dobili i rudnika je dobilo : ijo za gojzdnarske reci. tehant v Vipavi in predsed- t pohvali P o no vi š k p o h v a 1 pismo za Vipavski pikolit i ga n ja r i j a je dobila: p i s m za pirit in rum 17 p Přijela je tedaj mala krajnska dežela v vsem skupaj Kmetijstvo v našem cesarstvu § Govor gosp. c. k. ministerskega svetovavca viteza K. Kleyle-ta v 1. vélikem zboru na Dunaji 9. dan t. m. (Dalje.) Iz vsega tega se vidi, da se kmetovanje najbolj po svojem kraji ravná. Skušnja je steber kmetijske vednosti. Nikjer pa, kjer se kaj novega vpeljati hoče, ni tako skerbnega in varnega postopanja treba kakor ravno pri kmetijstvu. To , kar je tam pravo in dobro, ni vselej tudi drugfod. Zato mora kmetovavec okolišine svojega kmetijstva natanko poznati, da gré pravo pot. In kakor jo posamezen kmetovavec najbolje opravi, da po malem začne to in uno novost skušati, tako tudi se cele dežele ne smejo prehititi. Po-znanje deželnih razmer, pred vsem pa dobro in umno gle-štane domaće kmetije naj bojo izgled, po kterem naj se ravná vsak gospodar. S tem pa ne rečem, da bi se ne smele dobre gospodarstva tudi drugih dežel posnemati, le gledati je treba na to: al se ujemajo zrazmerami domaćega kraja. Največje bogastvo hribovcov je gojzd. Gojzd jim ne do~ naša samo klajo in steljo, temuč je tudi podlaga vsega druzega kmetijstva; če se gojzdi pokončajo, grejo ž njimi vred tudi polja in travniki pod zlo. Dokler je v enem kraji še malo ljudstva, dobivajo pridni kmetovavci iz gojzda toliko pridelkov, kolikor jih za svoje življenje potrebujejo. Kader se pa ljudstva začno množiti, in kadar se les lahko prodaja, planejo čez gojzd, in v malo letih ga tako pokončajo in postrižejo, da nimajo njih nasledniki ne gojzda ne polja obilo, ampak revšine na kupe. Škodljivi nasledki, kteri izvirajo iz presilnega pokon-čevauja lesa na Laškem, Tiroljskem in Krajnskem so tako očitni, da bi imeli svarilo biti vsem drugim deze- lam. mh^^hhhm^mha^h^ammm^m^^^^^^^h j Le na poti postave, ako bi se cversto spolnovala 5 se gojzdnemu pokoučevanju v okom priti dalo. Odkupljenje gojzdnih služnost je že postavno določeno in se bo, hvata visoki vladi, tudi doveršilo. Gojzdna policijska postava je za ravno tako potrebno spoznana. Od vseh strani se zavolj tega želje razglasujejo, da naj se po osnovi postave tudi potrebni organi vpeljejo. Na Tiroljskem, kjer je potreba lesá najveća, so se gojzdnarji vpeljaii, kteri imajo zapoved čuti nad tem, da se gojzdje sčasoma zarastejo. V tatranskih gorah so gojzdje še dandanašnji tako za-rašeni, da v njih od leta do leta neporabljenega lesa na kupe pognije Treba bi bilo, da bi se vselili tukaj lesarji m se naj poprej skerbelo za napravo dobrih potov. 170 Po vodah se dá les v take kraje pripraviti, kjer se drago prodaja. — Visla in Dnjester izvirata v Galicii, Tisa na Ogerskem, Maroš pa na Erdeljskem spod visokih gor, ktere so polně lesa, in se v take kraje izlivajo, kjer jim ga zlo zlo pomanjkuje. Na Ceskem, Marskem in Šlezkem, v dolnjern Etrajha, se gojzdi kaj umno gleštajo in oskerbljujejo. Posestniki velicih kmetij v teh deželah so lep izgled drugim. V7 laških plani-nah so pa gojzdje neizrečeno zanemarjeni; ravno tako se bode tudi na Erdeljskem godilo, kadar se bo les lahko prodaja!. Nova zareja lesá je v goratih krajih, akoravno je zlo težavna, silno potrebna; pa tudi v dolinah, kjer lesá na vse straní primanjkuje, in v krajih kjer hude sape rade razgrajajo, je treba, da bi se sčasoma gojzdje zaredili. Povsod bi mogli kmetovavci z večjo skerbjo les zare-jati, da bi jim ga prezgodaj ne ie tesarskega temuč tudi ne za kurjavo zmanjkalo , posebno ker vidijo, da je les od leta do leta vedno dražji. Prav bi bílo, če bi se ljudje za kurjavo bolj pogostorna šote in premoga poprijemali, in po der-vah tako neusmiljeno ne segali, saj ondi, kjer se po nizki eeni dobivata. Iz gojzda dobiva kmetovavec klajo in steljo za živino. Trava, ki po brežinah in dolinah raste, dobiva vlažnost, kar je za rast potřebuje, večidel iz gojzda. Sčmtertjč so jeli tudi planinci po malem vire in potoke na svoje senožeti na-peljevati, po kterih jih namakovajo in k veči rasti silijo. Štajarska dežela si je udinjala svojega lastnega inženirja, kteri senožeti po potrebi namakovati in na suho devati uči. Toda v ti reči se bo moglo se veliko zgoditi, preden se bo moglo reči, da senožeti so take , kakoršne biti morajo, Treba, živo treba nam je postave, ktera določuje vodne pravice. Na planinah je živinoreja največje bogastvo. Planinci imajo precej dobro molzno živino. Mircodolinska in pincgavška dolina slovite že dolgo krog in krog. Pri živini se da povsod se veliko zboljšati. Ozrimo se le v Švajco in vidili bomo, koliko se dá v živinoreji storiti. Na planinah naj redijo gospodarji živino za pleme, ktero naj doliuci od njih jemljejo. Tako delate Lombardija in Švajca; kolikor Lombardčan živine potřebuje, jo jemlje iz Švajca. Nasproti pa naj dolinci pridelujejo toliko žita kolikor ga planinci potrebujejo. Ovce za meso in borno (grobo) volno, kakoršnih največ nahajamo na tatranskih gorah, so vredne, da jih dan današnji bolj obrajtamo, ker se tudi borna volna lahko prodaja. Vendar je paziti na to, da gojzdu nevarna ovca ne škoduje gojzdnarstvu. Na planinah, kjer je dosti ljudstva in ktere so deleč od večjih cest, donaša žito, čeravno se težko prideluje in večkrat spodleti, vendar še nekoliko dobička. Prav dobro pa bi bilo, da bi na sončnih sterminah se veliko več lanu přidělovalo; rosa na gorah je neprecenljiv pripomoček, da se lan dobro obnaša. Cerne (šotne) zemlje se v goratih krajih skor nikjer ne manjka, ktera je kaj dober gnoj za lan; al treba je, da se zemlja tam, kjer se lan seje, na suho dene. Poglejmo na Irsko in vidili bomo, kako vlažno podnebje in drenaža pospešujete rejo lauú. V zgornji Avstrii so začeli lan v gorki vodi goditi; tudi na severnem Marskem in Šlezkem delajo že tako — in sploh bi bilo v goratih krajih to dobro. (Dalje sledu) 0 cerkvenem petji in orglanji po deželi. Spisal Kamilo Masek. Mnogo sem jih slišal tožiti, da v nekterih krajih na deželi ni skoraj v cerkev iti, ker petje in orglanje je tako slabo, da morajo cloveka ušesa boleti, ako bi imel tudi zabasane. Prepričal sem se pa tudi večkrat sam, da take tožbe niso zgolj domisljije, ne sovražtvo do tega ali unega orglarja; dostikrat so take tožbe prav pravične. Ako ti nad glavo njavkajo, kako boš serce kviško povzdigoval v nebesa — ft I i^t ^B I ™ J saj clovek ne more druzega misliti, kakor, da bi bilo cviljenja in ropotanja kmalo konec. Naj vecja napaka je pa, da cerkvene pesmi pojejo na posvetne viže ali napeve, pol-ke in Bog vé vse kaj še, popravljeno iu pokvarjeno čobo-dro pri sv. maši lomijo. Vém kraj, kjer je orglavec (in čisla se visoko omikanega) med povzdigovanjem svoje serene ču-tila razlival, Prešernovo „pod oknom" igraje!! Ali je mar neomikani kmet kriv, da se mu noge in rožnikranc začnó mesti, kadar „šomošter" tako okrogle žvižga?! — Temu zlegu v okom priti in truditi se, da bi cerkveno petje vredno bilo svojega imena in visokega namena, mora biti veselje vsacega omikanega kristjana, zapoveduje dolžnost ne le orglavcom, temuč vsem duhovnim gospodom. Kdor pa hoče o tej reči kaj govoriti, mora imeti ljubezen do svojega pokliča, in, kar je najbolj potrebno, temeljito muzikalno izobraženje — dvé reči, ktere ste pač redkokrat zedinjene. Marsikdo bi utegnil prašati: kako se more učnik ljudski v enem ali dveh letih toliko naučiti, da bo vsem vstre-gel, ker se je komaj orgie prijemati in le najpotrebniše pesmi in predigre navadil? Pravično je vprašanje in res nespametno bi bilo terjati od vsakega pripravljavca za ljudske šole, da bi bil izurjen igravec — ali pregovor pravi : star lovec dobro zadene. Če va ja kaj velja kje, ima gotovo naj večjo važnost pri mu-ziki. Zato, le pridno vaditi se; trud vam bo plačan, ako prav ne s cekini, vendar z zadovoljnostjo vesvoljao. Vprašal bo sopet kdo: ces a se čem vaditi? kako in od kod jemati potrebne reči? Te vpraša nj a razložiti je namen teh verstic. Kako se mora organist vêsti, in kaj se smé od njega tirjati ? Kadar službo nastopi, mora skusiti: ali so orgie v dobrem stanu ali ne; klop ali stol pri orglah mora biti priležen velikosti organistovi, in, kakor za-nj potrebno, daleč od orgel oddeljen biti, da more podnožnike (pedale), igre (registre) in perstnik (manual) lahko doseći. Igre (registre) ne smé prenaglo in ne prepočasi potegovati. Ako prenaglo, se lahho kaj pokvari; ako preleno in le napol, oslabé glasovi in le na pol se slišijo. Mehovi naj bojo v dobrem stanu, to je, da ne spušajo nič; tudi prenaglo mehove vleči ali jih naglo spušati ni dobro, ker čistega glasu ne bodo dale piščali in meh ne bo dolgo terpel. Petje in orglanje mora biti času in svetemu namenu primerno. Voli Ie proste, lepe in sercu dobrodjavne, pobožnost obudljive melodije, ktere naj poluo, ginljivo soglasje (accor-di) spremlja, in vse druge okolšine in nepotrebnosti naj se opuščajo, ker skoki (passagen) in žvergoljenje (triller) se kaj malo v cerkvi spodobijo. Ako v cerkvi vsi pojejo, ktera navada je kaj lepa in vredna, da bi se povsod vpeljala, naj se napev ali viža pesmi, ktero mislijo peti, umetno vplete v predigro, da koj vsak vé, ktero vižo ima peti. Peti in zraven igrati na orgie je kaj težavno in zdravju škodljivo; zato naj skuša berž ko je mogoče pevcov in pevk dobiti, ako vsi ljudje v cerkvi ne pojó, ali pa naj si jih izuri sam, če so pevke že preveč ostarale. Kako si dobre pevke in pevce izuriti, bom pozneje povedal. Izvoli si svoji moči, času in priložnosti v besedi in glasu primerne cerkvene pesmi; dobro je, ako organist sam tudi čuti, kar pesem hoče v sercih kristjanov zbuditi. Tudi pri spremljevanji pesem naj se varuje kolikor mogoče zvijač in skokov, posebno ako nima prav izurjenih pevk ali pevcov, in bolje je, da jih bolj in večkrat vadi. To so dolžnosti organista, ki hoče svojemu pokliču za-dostiti. — Ktere znanosti mora organist na deželi imeti, ako huče svoje dolžnosti hvalevredno spolnovati? ?. On mora v teorii muzike dobro izurjen biti. V teorijo spada: 1) občno glasboslovje, 2) presledkoslovje (in- 171 soglasoznanstvo, tervallen), šeglasni službi (Modulation der Tonart) nauk o eno- in vi jev „Daevnik", politični list, donaša iz vsih strani, osobito y 5) o premenitvi enega tona v druzega od široširokoga sveta slavenskoga vse novice, ktere mogu za o cerkveni pesmi in glasbi. nimati Jugoslavenina ; te list je za nas tako važen, kakor II. Tudi mora vsaj toliko v orglarstvu izurjen more sam kake male popake popraviti y ker biti, rglarj da so za Nemca „Allgemeine Zeitung", i se važneji, ker piše tako lepo, jasno i obširno o jugoslavenskih deželah i ple- III dragi in tudi jih ni povsod, kakor, postavimo, cevljar- menih, kakor se to ne najde nikde v neslavenskih novinah. jev in krojacev dobiti. Naj novejša novost i to preradostua za Slovence je v „Dnev- z n a - n i k u " H MHH ičev dobiti. Mora znati na orgle igrati in nastava perstov mu i „Sedmici" ta, da se ta dva lista pocinjata ozirati na biti; podnožnik mora vediti rabiti in tudi igre (re- i na naše zadeve i na naše slovstvo; čto je bilo do sada gistre). Zadnjič mora tudi, ako sam nima prijetnega glasu, to jako redko pri Serbljih. V pervom i drugom listu letošnje „Sedmice" se piše liko znauost imeti o praktičnem petji, da zamore mladino o slovstvu jugoslavenskom, to je: o slovstvu serbskom, bul- garskom, horvatskom i našem slovenskom. To je besčda z vspehom učiti. To je organistu neobhodno potrebno, ker to mu daje tako znameuita, da moramo o njej globokeje premišljevati i kruh — in v umetnijah je gotovo, kdor ne koraka naprej g-re rakovo pot. Pridnost je tukaj pervo pravilo. (Dalje sledi.) y tudi v „Novicah" o njej pregovoriti. O serbskom slovstvu se tam kaže med ostalom: Pri Naše slovstvo. Spisal Matija Majar. Od nekoliko časa donašaju nam Slovencem naše „No nas (Serbljih) zvunaj v Bělomgradu neimamo učílnic skoro nobednih. Zato pa tudi neimamo spisovateljev mnogo: dobrih vcrlo malo, pa tudi slabih i herdjavih, ako ravno jih imamo vec, sopet neimamo jih mnogo. Za književno življenje je dvoje potrebno: 1) dobri spisovatelji i 2) dober narod, kteri njih dobre knjige kupuje i čita. Spisovateljev nam vice", Serbski „Dnevnik" i njemu zanimive sostavke. „Novice" su že od svojega početka V v priložena „Sedmica" prav manjka, čitateljev je, glede na stanje naroda, še dovoljno. Naš narod děla po svojem številu i po svojih okolnostib ob gegale vse Slovence v Koruškoj, Štajerskoj, Krajnskoj i gotovo toliko, kolikor se more od njega očakovati. _ - * - - . . . 1 V . , 1 ______ V - • V . . , • , V 11 On 5 V tudi rade čitale vsem čestit i poštovanja vreden, more i hoče dobro slovstvo od nas vsih. Že to je bilo veselje gledati. Še radostneje je svoje izderževati. Pogledajmo samo : koliko pri nas novin iz- Gonckoj ; one su pisale za vse, su se zato eada viditi, da su se od několiko časa sopet više postavile hadja 5 v kterom stevilu i po koliko se knjig tiska. Malo kdo več od i svoj obzor (horizont) znatuo razširile črez meje i granice tiska sada pri nas manje od 1000 iztisov, mnogi slovenske. Kdo ne prebira z veseljem Terstenjakovih važnih tisuč. Novine su se izdajale (lěta 1856) šestere i moglo preiskav! Pravile su nam tudi lepe stvari iz horvatskih, se reči osmere, zvunaj časnikov, kteri rědkeje izhadjaju. serbskih i bulgarskih krajev. Čitali smo v njih vláni í letos Ali je někdě kak drugi narod, kteri porazměrno toliko no ~ ' ' ~ Samo čisto naučne knjige imaju v našem na nekoliko sostavkov spisanih iz toga višjega stanovišca. Fr. viu derzi? Bradaška je poslovenil: Kratek pregled staroga slovstva rodu malo kupčev." horvatskoga po Ant. Mažuraniću; J. Levicnik iz serbske Sedmice sostavek: Sablja; M. Srecni serbski spisovatelji! oni mogu tiskati i razpro-Kračmanov je priobčil něko- dati po tisuč iztisov svojih děl. Mi Slovenci nismo tako i po- t liko narodnih pesmic horvatskih iz okolice varaždinske; srecni. Mi moremo izdati brez škode samo molitvene Volčič priobčuje večkrat prislovice istrijanskih Serbov. Lě- božue knjižice i male pripovědke, samo od takih moremo tos je spisal v tom smislu J. Šubic prav jugoslavenski so- razprodati toliko iztisov, da se tiskarina doplača. Naučnih stavek: Celjski pokneženi grofi; jugoslavenskim ga imenu- ali malo obširuejih knjig bi spečali samo po 200 do 300 iz-jemo zato, ker se v njem govori o Slovencih, Horvatih i tisov. Tù je pa škoda gotova. Te nadloge pa nisu krivi Serbljih; naš Juri Kobe je poslovenil podučiven sostavek: naši spisovatelji i ni kriv naš narod. Mi imamo narod dober, Serbskoga jezika domovina po Vuku Štefanoviču ; J. Levič- kteri po-svojih okolnostih dosta rad čita, — imamo rodoljubne nik je priobčil iz ilirskoga pripovědku: Nočna luč. Še dva i ućeue muže, kteri bi lehko i radi některu večju i naučnu akoravno kratka dopisa g. Žavčanina se morata spomeniti le knjig založiti i jih ovdě: o narodnom gledališču v Zagrebu. Taki sostavki su nam zato tako važni, ker nam knjigu spisali, to bi se ne ubránilo, mi dovoljno razprodati ne moremo. Pri drugih narodih se pričaju, da naši učeni Slo- spisová tel j veseli, kadar dokonča spis něke knjige ; ne redko vecci počinjaju od sada se zanimati s slovstvom vsih jugo- mu za njega založniki ponudjaju lěpo plačilo; slovenskomu slavenskih Slovence. plemen, kakor su popred književno obsegali vse spisovatelju se tada še le začne prava težava i nadloga. Naše „Novice" se oziraju na zadeve horvatske, serbske On mora sam zaloziti knjigu, sam plaćati tiskarinu i vse stroške i zatim knjigu ponudjati, kakor Stanko Vraz i bulgarske; Serbski „Dnevnik" i „Sedmica" se ogledujeta . ~----.... „.......... . „^«v.....^« někdě piše: „da bi se kaka dobra duša smilovala i knjižicu pa tudi na stvari naše slovenske. Tako se budu plemena kupila." Obširnejih i v obče naučnih knjig, bi mi izdati ne ako ravno bi že spisane imeli. Vsaki spisovatelj ne Dašega naroda bližje upoznala, i to je važno za prihoduost našega slovstva. Serbski „Dnevnik" se izdaja i uredjuje od g. Danila Medakoviča v Novom Sadu (Neusatz im Banat) vsaki teden po dvakrat na cěloj velikoj poli s cirilskimi pis- f •• • • • meni mogli, more sam knjigu založiti: se škode boji. (Dalje sledi.) y prilaga se mu vsaki tedeu jedenkrát „Sedmica" list za nauku i zabavu (razveseljenje) tudi na celoj poli. Oba dva lista veljata cělo leto po pošti prijemana 10 goldinar Kratkočasno berilo Ocetova kletva. Ta spis je spisan po slovensko. Ker pa govori o Jugoslavenih v obce, to je: o Slovencih, Horvatih, Serbljih i Đulgarih, zato Nedavno smo v „Novicah" obširen in zanimiv popis celjskih poknezenih grofov brali, ki so nam ga marljivi g je jezik v njem, kakor biti mora, obernjen malo po jugoslaven- Subie izverstno popisali. Posebno ganljivo so nam smert sko, da bi ga zvunaj Slovencov ložeje razumeli tudi ostali Ju- grofa Ulriha, poslednjega potomka sloveče celjske rodovine goslaveni. Samo.v sledecem se jezik v tom spisu razlikuje od y v • SSI y y • SI 9 V« Cl y W * J1 slovenscine: Vsa pridavna imena, ktera se ne končaju na imaju oga, omu, om: dobroga, dobromu, pri dobrom; Stoji u: muž, dub, vodu, ribu, budem, jigraju, nesu, tresu, namesto slovenskoga o: pred oči postavili. — Ker pa nisem namenil njihovih besed ponavljati, zavernem radovednega čitatelja na 9. in 10. list meni pa naj bo dopuščeno čertico iz živ- letošnjih „Novic" ; mož nesó, tresejo. dob, vodo, ribo, bom, jigrajo, * Kako težavno je pri nas brez dnarne zgube izdavati knjige, Stoji: ť, eto namesto: ino, kaj. To je vse! Pis. je potožil, kakor se je v „Novicah" bralo, nedavnej tudi gosp_ dr. E. Košta. Pis. 172 živi ljenja grofa Ulriha oznaniti, ktera se vedno med narodom ,,v Hernalsu —majhnem mesticu českem" zasacili. Na y y ' , akoravno je ze vec ko 400 let minulo, kar je celjska to ženejo nekteri tako imenovani véliki časniki na Dunaji rodovina poginila. sedaj silen hrup in se pod naslovom „ein Beitrag zur Geo- Zvunaj Celja, komaj pol ure hodá proti izhodu, leži graphie OesterreichV norčujejo iz Francozov, da ne vejo, na prijetnem gricu zala vas po imenu: Teharje. Preden po- kje je „Hernals". Mi pa menimo, da se Francozom lože kakor mno- potnik iz Celja tjè dospé, pride do lesenega mosta, ki prek prizanese, da ne vejo: kje je Voglajne pelja, ktera polagoma svojo mirno vodo proti de kotič „Hernals", gim „vélikim" dunajskim časnikom, ki vsaki hip stavijo reci Savinji valí in se nekoliko korakov pod Celjem v njo Ljubljano na Koroško in ne vejo, kje je Koroško in izlivlje. — Blizo omenjenega mosta je stanovala Lizika, zala kje Krajnsko. Res bi bil pravi „Beitrag zur Geographie Oe pa nedolžna hči nekega teharskega kmeta, v tihem miru in sterreich's". Pa saj je povsod lože viditi pezder v očešu svoje Dolgočasne pravde švajco-pruske je zadovoljna pri svojih starisih, odlocena od vunajnega raz- ga brata itd. ujzdanega sveta. Na levem bregu Voglajne pa je stala ko- sedaj konec; 26. dan t. m. je pismo mirne sprave v Parizu sata lipa, pod ktero je Lizika robje prala in kamor je ua- podpisalo 6 pooblastencov. Pogodba se bode v 21 dneh vadno po vodo hodila, ko je celjski grof Ulrih se mladič očitno razglasila, ko jo bote švajcarska in pruska poterdile. kakih 20 let bil. Navada je bila, da so taki mladiči, Ali je bilo zgolj kakor je Ulrih bil, pogosto na lov hodili, naključje ali kakošna druga nemila osoda, nevem gotovo, da je neki večer deklica ravno ta čas v Voglajno po vode Za zedinjenje Moldave in Valahije se se zmiraj oci tno poteguje francozka vlada. Pravijo, da misli s tem pod pira nj em „ domá pot gladiti za volitev nji udanih poslancov v der svobodnega ljudskega gibanja" v ptuji deželi si ko se je ošabni gospodič Ulrih s celo trumo lovcev žavni zbor, ki se imajo kmali voliti. Kmalo po vernitvi Danilo poklical Cernogorce v zbor; na oder proti domu v Celje spravljah Lizika je sicer urno ko sčrna na Cetinje je v očetovo hišo odderčala, ko je lovce in mlađega viteza se vstopivši je knez z moćnim glasom pripovedoval ljudstvu zagledala, ^^B^^H^^^tt IH HHHHHHMH pa vendar je bilo že prepoznol Ulrih jo je od svojega potovanja in je med drugim rekel, da potem, ko vidil, in gorjé deklici, ktero si je on v žertvo izbral! Ka- mu je rusovska vlada odrekla navadno pomoc, se je ober kor ljut oroslan se zaleti za njo, da bi jo poljubil, pa je nil do francozke in do več drugih kristjanskih vlad, posled vloviti ne more. To ga še bolj razserdi; terdno sklene, od deklice za nobeno ceno ne odstopiti, ter odide, ceravno se mu ni bila njegova želja spolnila, v svoj grad proti Celju. Od Celja kakor od Teharjev skoro jednako oddaljen njič pa do turške, ki mu je več obljubila, kakor vsaka druga, namreč razširjenje dežele in polajšanje kupčije; „prav bi bilo — je sklenil — da bi šli naši poslanci v Carigrad, bi s sultanom to reč dognali." Na vDrašanie: «ali ste V • • da vprašanje: „ stoji na veselem homcu prijazen gradič, pred kterem dve tudi Vi mojih misel?" ni nihče besedice zinil. Ko vdrugič gorostanske jeli ponosno svoje verhove proti nebu dvigujete. vpraša in čuje le mermranje, nevoljen razpusti zbor in m • Ik v f 1 • it v % V • • . • w - - •« « i i 9 A/\ A To je Bezigrad. Ce kmetica vprasas, kaj to ime rece, da bo sam storil i kar za dobro spozna 23. t. m. pomeni, ti bo sledeče povedal: „Grof Ulrih je bil v mladosti je v okolici Eistrupški poleg Bremen-a med silno ploho padalo zlo razujzdan človek; ako se mu je kaka deklica posebno tudi mnogo ribic izpod neba na zemljo ; bile so te ribice neko J____11 • • • • 1 * • 1 t 1 J m mm . â. • « m à • Ě A 1 /T¥f 1 dopadla jo je po svojih pomagačih siloma v ta grad za- pleme malih klen o v, ktere je morska turba (Wasserhose) preti dal. Tukaj zapeřte deklice so bile pri priložnosti v iz bližnjega morja (Steinhuder-Meer) vzdignila , ktera je celjski grad odpeljane, kjer ro nepopisljive muke za nje ondi v ravno tistem času razsajala. Babjoverci so ta rib jí pripravljene bile. u Bežigrad ni bii prebižališče nedolž- dež berž razlagali po navadni neumnosti. nosti, kakor nekteri mislijo, timveč jama razbojnikov in ro parjev, ki so deleč okrog strah in trepet napravljali. (Konec sledi.) Terpin N No\ičar iz raznih krajev, milost Cesarska se je pridružila uni od 8. t. m., Poleti treska v silne skale Ob jutra zoru bilka vsaka Se z bistro kapljo poživí; Li za me tužnega sromaka Tolažbe več pod solncom ni m cesarstvu m po kteri so se odperle ječe po cel so bili zaperti zavoljo velike izdaje, ustaje ali punta novi milostljivi ukaz od 23. t. m. z£ ki na Osrerskem poveduje sedaj, da vsem, in Erdeljskem vsled kterim je zavolj punta vojaškega prava bilo premoženje vzeto ali pod sekvester djano, mo, se ima premoženje sopet izročiti, ako niso v ptuje dežele pobegnili; če pa so pobegnili iu prosijo sedaj za od- Pozimi tuli v nje vihar; Veliko vselej so prestale, U tem so meni one par. Ko solnce dno morja obsveti, Ko v černih brezdnih bode dan, Tolažba ce me doleteti Morda, ko bom emlj Ah vendar je velika škoda, Da 'z jekla nimam jez serca I Naj tolkla njega bi osoda, Kot oven ignja tleči zna! Ah bodi jez primorska skala! Ki se valovi v njo grozé. Ki se ne bo kreniti dala, Će z neba střele v njo leté. Premilo strune se glasite, Da stopijo solze v očí; Če tla so tudi skalovite, Jih rosa včasih ohladi! Poženčan. pušenje kazni in za povracilo premozenja, se jim bo tudi kakor unim milost skazala. Pa še dalje kakor le v povra- cilo zapadenega premoženja sega omenjeni milostljivi sarski ukaz, namreč, da tudi dohodki. ki so se od od ce Žalostna novica in mila prošnja V tek so L y » gorele. Ogenj je bil tako strašán tih posestev celi čas stékali v deržavni zaklad, se imajo skor cela vas prežalostno požarišče; pogoi (Grosslasič) na Doleuskem poda v kratkem je bila ele so zraven oberniti v prid deželi in njenim prebivavcem. Število pol i • V a« • i •■ mm m » « * • A ~ kmeckih his tudi vse druge po«lopj kakor farovz šola ticnih jetnikov, ki so bili vsled gori omenjenega pomilo- kancelije itd., le cerkev je ostala t a a * V w _ ^ - mtm — w m a i l • V stenja iz zapora izpušeni, znaša okoli 400 skih so jih izpustili 125 ia oKoii 4uu; iz terdnjav če- kakor beraška pan u a m m »a » Poslednje novice iz Verone moč kličejo milost Njegovo in dobrotljivost človeško v bliz in h B Nič ni revežem ostalo v kteri na po- pravijo, da se maršal Radecki še precej dobro počuti; njih in daljnih krajih. Naj bi bili siromaki povsod uslisani I dan t. m. so mu dohtarji ovézo z noge sneli in zlom- Kdor vé, da je ta kraj že poprej bil dosti reven kraj in legi slavni starček v 92 26 Ijeno nogo našli v pi terpljiv prenaša nadlogo svojo dní po več krajih toča veliko škodo napravi! kar so nekega vradnika dunajské bank po da več let zaporedama so bili njega pridelki slabi * se bode Na Beneškem je te gotovo siromakov usmilil v nepopisljivi nadlogi! Ker pa Nidavnej dvakrat dá, kdor hitro dá, naj pošlje pogorelcom m kteri je iz njene denarnice počasi čez 300.000 11. ukradel in veliko pri sv. Jakobu v Ljub ukradenega dnarja v loterii zapravil, v H milodar ali prečastitemu gosp. JanezuStrita r-j u, kaplanu M „Novic", i ali pa vrednistvu Dunaj vjel in ga prav • • ki bode berž vse izročilo imenovanemu gospodu, rojenema izročili. Neki francozk časnik Laščanu, ki z nami vred kličejo mile serca na pomoč preu- zunaj je kmali potem novico razgflasil, da so omenjenega tata bogim pogorelcom Odgo vrednik : Dl. Janez Natiskar in založnik : Jožef Blaznik