Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
l kavka« n
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometcrgasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj sc pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagcnfurt 2, Postfach 124.
Letnik XII.
Celovec, petek, 28. junij 1957
Štev. 26 (791)
Odločna manifestacija za naše pravice
na skupnem zborovanju obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev
Spričo več ko dveletnega zavlačevanja izvedbe člena 7 Državne pogodbe in z Namenom, da bi koroški Slovenci na temelju skupne Spomenice ponovno podčrtali svoije življenjske težnje ter opozorili javnost na! neodgovorno izmikavanje pristojnih oblasti predi uresničitvi j o' celote Vseh pravic, ki so z mednarodno pogodbo zajamčene avstrijskim, državljanom slovenske in hrvatske' narodnosti, sta se Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev sporazumela za skupno' manifestativ-Oo zborovanje v Celovcu.
Nad 300 predstavnikov iz Vseh krajev slovenskega in dvojezičnega ozemlja Koroške sel je v nedeljo, dne 23. t. m., zbralo v Delavski zbornici, zastopani so bili Vsi slogi našega ljudstva: kmetje in delavci, obrtniki, nameščenci in študentje, Učitelji in duhovniki, zdravniki in inženirji ter drugi akademski poklici.
Pomen in tehtnost zborovanja je še podčrtala navzočnost mnogih inozemskih in dunajskih novinarjev ter zastopnika štajerskih Slovencev, gradiščanski Hrvati pa Se zaradi istočasnega praznovanja 35-let-Uice njihovega pevskega zbora v Velikem Borištofu zborovanja niso mogli udeležiti in je zato predsedstvo Hrvatskega kulturnega društva z brzojavko sporočilo: "belimo Vam v zvesti povezanosti mno-uspeha, V Vaši borbi za popolno enakopravnost.«
V	spora,ziunu obeh osrednjih organizacij je skupno zborovanje vodil bivši deželni Poslanec in podpredsednik SPZ Janko O g r i s. V delovno predsedstvo je ZSO delegirala, spoštovanega zaslužnega borca za pravice koroških Slovencev, dolgoletnega deželnega poslanca, dr. Franca l*etka in svojega prvega podpredsednika Florijana L a, p u š a, Narodni svet pa, poleg svojega podpredsednika d a n k a J a n e ž i č a še dipl. trg. Janka Hran k a.
Slavnostni okvir zborovanju so dale Pesmi moškega zbora SPD iz Radiš pod Vo<istvom Š i m e j a W r u l i c h a in melodije tamburaškega zbora SPD Žila, iz čahomca pod vodstvom N i k a K r i e g 1 a.
Predsednik ZSO d;r. Franci Z w i 11 e r i® v izčrpnem referatu prikazal dosedanje napore in borbo za uresničitev členu 7 Državne pogodbe, predsednik NskS <n,‘ Joško' Tischler pa naše šolske zuhteve v istem okviru. Bistveno' vsebino 0,beh referatov objavljamo posebej.
V	živahni razpravi je sodelovalo' več
diskutantov, ki so s tehtno besedo še podkrepili in izpopolnili okvir zborovanja. Nekaj zanimivih izvajanj bomo posredovali bralcem prihodnjič.
Soglasno sprejeta resolucija je bila poslana zvezni in deželni vladi ter ministrskemu komiteju za izvedbo člena 7.
Novinarjem, ki so se odzvali vabilu ZSO, in to iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Maribora, Kopra,, Trsta in Gorice ter z Dunaja, iz Sovjetske zveze, Poljske, Italije in Nemčije, je bila po' zborovanju dana priložnost, da s,o se v Celovcu in v hotelu »Korotan« v Sekiri V družbi predstavnikov ZSO in NskS še lahko pobli-že seznanili s položajem našega ljudstva. Večina, se je V ponedeljek v1 spremstvu
zastopnikov ZSO in Slovenskega, vestnika na krožni vožnji po naših krajih ustavila tudi v Borovnik o vem puškarskem obratu v Borovljah, v Selah, ob zločinsko razstreljenem partizanskem spomeniku v Velikovcu in ob sledovih vandalskega početja, tistih šovinističnih krogov v Celovcu, ki so jim dvojezični napisi na slovenskih ustanovah napoti.
Tako je nedeljsko zborovanje vidno izpričalo življenjsko voljo koroških Slovencev in podkrepila odločno zahtevo merodajnim oblastem po končni izvedbi člena 7, nudilo pa; je tudi priložnost, da je 17 zastopnikov evropskega tiska dobilo vpogled v preteklo in današnjo stvarnost v naši deželi.
Iz poročila predsednika ZSO dr. Francija Zvvitterja:
Dosedanji napori in borba
za uresničitev člena 7 Državne pogodbe
Če sta odbora ZSO na Koroškem in NskS smatrala za potrebno, da skličeta skupno zborovanje predstavnikov našega ljudstva iz vseli krajev, kjer se govori naša govorica, to gotovo ni bilo zgolj iz želje po neki senzaciji, marveč iz odgovornosti, ker gre za obstoj .in življenje našega ljudstva.
Koroški Slovenci smo od par ske odločitve leta 1949 dalje v polnem razumevanju državnih potreb svoje težnje podvrgli splošnim koristim, da ne bi ogrožali gospodarske obnove in borbe za svobodo in neodvisnost države. Razumeli smo tudi še pred letom dni željo gospoda zveznega kanclerja Raaba, da je treba potrpeti in da v enem letu ni bilo mogoče rešiti vseh vprašanj Državne pogodbe. Toda od tega časa je minulo spet leto dni, brez izpolnitve slovesno dane obljube, da bo vprašanje člena 7 rešeno še do jeseni 1956. Zaradi tega nikakor ni znak neučakanosti, če se ponovno oglašamo koroški Slovenci in terjamo, da bi končno uresničili dano obljubo v zvezi z z Državno pogodbo prevzetimi obveznostmi do naše manjšine.
Po letih zavlačevanja in nesoglasja v mnogih vprašanjih so se prav v zadnjem času pričela številna oficielna pogajanja in prizadevanja obeh koalicijskih strank z vlado na čelu, da bi se odpravile krivice, ki jih je povzročila nac:stična okupacija in njej sledeča vojna z vsemi strašnimi posledicami.
Toda, kakor se trudijo drugi oškodovanci za odpravo krivic in upoštevanje njihovih upravičenih teženj, tako je tudi naša sveta pravica, da vedno spet opozarjamo vlado na potrebo, da končno reši pereče vprašanje člena 7. To je pravica, ki jo je sam g. zvezni kancler o priliki lanske vladne deklaracije
v zvezi z južnimi Tirolci poudaril, rekoč, „da je prva življenjska pravica vsakega naroda, da ohrani svoj materni jezik."
Borba za ohranitev maternega jezika in narodne samobitnosti pa je važna tem bolj, če je ta jezik, če je ljudstvo ogroženo, če gre za osnovne pravice in obstoj ljudstva^
Koroški Slovenci se dobro zavedamo, kaj pomeni za nas sklep Sveta zavezniških zunanjih ministrov v Parizu. Mi danes ponovno poudarjamo proti vsem zlobnim podti-kavanjem svojo lojalnost do države in se trudimo ter se bomo še nadalje trudili, da si v naši državi na zemlji, ki jo posedujemo
že nad 1000 let, ustvarimo znosno nacionalno življenje. Ponovno poudarjamo, da hočemo biti most, ki naj veže sosedna naroda in sosedni državi in ne element, ki razdružuje narode. Hočemo biti element miru v tem delu Evrope.
Uspešno izvrševanje tega našega poslanstva pa ne zavisi le od naše dobre volje, marveč zavisi to še mnogo bolj od dobre volje večinskega naroda v državi in predvsem od vlade, ker smo koroški Slovenci številčno in socialno preslabotni, da bi sami iz svojih lastnih moči mogli zmagovati vse težave, ki zavirajo zdrav in krepak razvoj našega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja.
To nikakor ni le pojav pri nas, marveč je to več ali manj splošen pojav pri manjšinah: Tako celo številčno močni in gospodarsko ter socialno krepki južni Tirolci zahtevajo od italijanske vlade preko pariškega sporazuma prepoved nadaljnjega dotoka italijanskega prebivalstva in italijanskega kapitala na ozemlje njihove naselitve. To potrebo prizna sam državni sekretar dr. Gschnitzer, ko je zadnje dni februarja t. 1. ugotovil: „Pariški sporazum glede Južnega Tirola ni izpolnjen, če trenutno živeči južni Tirolci kot posamezniki sicer uživajo popolno enakopravnost, narodna skupina pa je ogrožena, da v nekaj generacijah izgine . ..“
S tem pa smo že pri bistvu vprašanja: Ne zadostuje zgolj formalna enakopravnost posameznika, marveč je treba zagotoviti manjšini kot celoti življenjski obstoj in vsesplošni razvoj!
Tq je stališče, ki smo ga koroški Slovenci od nekdaj zastopali in ki je jasno izraženo tudi v naši skupni Spomerrci. Na tej osnovi so postavljene vse naše zahteve in predlogi, mimo tega načela pa je do danes šla vsa tudi stvarna polemika večinskega naroda, da o nestvarnih izpadih znanih šovinistov, njiho-(Nadaljevanje na 2. strani)
Pogled na udeležence manifestativnega zborovanja koroških Slovencev
RESOLUCIJA
sprejeta na skupnem zborovanju ZSO in NskS
Predstavniki koroških Slovencev iz vseh krajev naše zemlje, zbrani v nedeljo, dne 23. junija 1957, na skupnem zborovanju osrednjih organizacij koroških Slovencev, soglasno sprejemamo naslednjo resolucijo:
1.	Odločno zahtevamo, da se končno uresničijo vsa določila, ki jih vsebuje člen 7 Državne pogodbe v korist slovenske in hrvatske manjšine in da se pri tem upoštevajo predlogi, ki so jih manjšine stavile v svojih Spomenicah.
2.	Poudarjamo, da je člen 7 Državne (pogodbe uspeh naše borbe za naš narodni obstoj tudi v času najhujšega nasilja in končno rezultat kompromisa med različnimi stališči posameznih zavezniških sil in prizadetih držav.
Zato je ozemlje njegove veljavnosti popolnoma jasno in je § 2 člena 7 samo mednarodna sankcija kot najbolj »vzorne in prikladne« prikazane dvojezične šolske ureditve.
3.	Zato odklanjamo vsak kakršni koli nadaljnji kompromis tako glede vsebine člena kakor glede ozemlja njegove veljavnosti, pa naj je to v obliki nekega referenduma ali v obliki tako imenovane pravice staršev glede šolske ureditve, ker vsi tl načrti v danih razmerah pomenijo samo zlorabljanje formalne demokracije za izmikanje uresničitvi mednarodno prevzetih dolžnosti v zaščito manjšine, v kolikor niso naperjeni sploh v to, da bi manjšino spravili še ob te pravice, ki jih je že pred Državno pogodbo uživala.
Smatramo, da se mednarodna pogodba v zaščito manjšine nikakor ne sme spremeniti v sredstvo za okmjevanje pravic in ozemlja manjšine.
4.	Prav zaradi tega terjamo, da vlada končno prepove vse hujskanje proti manjšinskemu ljudstvu in predvsem vse iz zgodovine poznane nacionalistične organizacije, katerih dejavnost dokazano danes še bolj meri na to, da odvzamejo slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine.
5.	Ob vsem priznanju dejstva ustanovitve posebne gimnazije za avstrijske državljane slovenske narodnosti poudarjamo, da je člen 7 Državne pogodbe celota in mora biti tudi kot celota izveden.
6.	Kakor pred letom dni, ponovno apeliramo na zvezno in deželno vlado, da v svojih proračunih skrbita za potrebna finančna sredstva za uresničitev vseh določil člena 7 Državne pogodbe.
7.	Koroški Slovenci apeliramo na zvezno vlado in vso demokratično javnost, da ne presliši tega apela koroške slovenske manjšine, ki ne zahteva nič drugega kot priznanje pravic, kt ji gredo po Državni pogodbi, posebno pa še osnovne prirodne pravice in težnje vsake etične skupine in vsakega ljudstva, ki hoče živeti ter se kulturno in gospodarsko razvijati.


Dosedanji napori in borba
za uresničitev člena 7 Državne pogodbe
(Nadaljevanje s 1. strani) vega tiska in njihovih organizacij niti ne govorimo.
Naj bo zato danes čisto jasno in nedvoumno postavljeno: Dokler vidijo in gledajo zaščito manjšine zgolj v formalni enakopravnosti posameznega državljana, tako dolgo o manjšinski zaščiti sploh govoriti ne moremo, tako dolgo pa tudi ne bo odnehala borba našega ljudstva za njegove pravice.
Vsako pogodbo, predvsem mednarodno, je
Na svoji vožnji po našem ozemlju so se novinarji ustavili tudi ob spomeniku 13 obglavljenim žrtvam nacističnega nasilja v Selah
treba tolmačiti v prvi vrsti iz okolnosti, iz katerih je nastala.
V katerih okoliščinah in kako je nastal člen 7 Državne pogodbe?
Neizpodbitno dejstvo je, da je bil člen 7 sprejet v Državno pogodbo kot uspeh borbe našega ljudstva za njegov narodni obstoj proti načrtom nacističnega režima, da bi ga dokončno uničili. V spoznanju, da so te načrte za uničenje koroškega slovenskega ljudstva pripravile predvsem koroške nacionalistične sile, ki so imele v prvi republiki v zakupu reševanje tako imenovanega koroškega vprašanja, pa so zavezniki videli tudi potrebo po učinkovitejši zaščiti naše in hrvat-ske narodne manjšine v Avstriji, kakršna je bila zaščita po senžermenski pogodbi.
Predvsem pa je člen 7 Državne pogodbe — in to izpričuje zgodovina njegovega nastanka — rezultat kompromisa različnih gledišč posameznih zavezniških sil in prizadetih držav na življenjsko odnosno nacionalno ureditev vprašanja našega ljudstva, ki skozi stoletja več ali manj strnjeno naseljuje južni predel koroške zemlje.
Iz vseh teh okolnosti nastanka člena 7 Državne pogodbe pa sledi, da je šlo pri reševanju tega vprašanja za točno označeno ozemlje z večjim ali manjšim številom slovenskega prebivalstva, ki mu naj člen 7 zagotovi ta skozi stoletja ohranjeni jasno označeni teritorij in na tem teritoriju popolni enakopravni kulturni, gospodarski in politični razvoj.
Pri uresničitvi člena 7 je treba zato upoštevati dejstvo, da je prisotnost prebivalstva s slovenskim materinskim jezikom v vsem južnem delu Koroške pravilo in ne izjema. Vsaka rešitev, ki naj pripomore k izboljšanju in napredku, mora temeljiti na; tem pravilu in ne na izjemah. Ni mogoče n. pr. določati krajev v tem ozemlju, ki naj izjemoma ne bi imeli dvojezičnih šol, ne dvojezičnega uradovanja, ne dvojezičnih napisov itd. Zaščitna zakonodaja na osnovi člena 7 mora obravnavati južni del Koroške kot celoto. S tem ne bo prizadet noben kraj, še manj področje, kjer žive izključno ljudje nemške materinščine.
Rešitev, ki tega dejstva, namreč prisotnosti koroških Slovencev na vsej južni Koroški, ne bi upoštevala, ne bi vodila k uglajevanju in pomirjenju medčloveških odnošajev, marveč bi nasprotno vedno znova vzpodbujala nacionalistično bojno razpoloženje, kar seveda ne more biti osnova za demokratično ureditev odnošajev med ljudmi in narodnostima na Koroškem.
Tudi splošno željeno nalogo mostu med dvema sosednima narodoma in državama lahko južno področje Koroške opravi edinole, če se na njem kot celoti ustvari stanje, kjer bo dejanska enakost pravic in dolžnosti ter potreba medsebojnega spoštovanja samo po sebi umevna za ljudi obeh jezikov.
V tem smislu je z državnopolitičnega in mednarodnopolitičnega vidika edina mogoča in modra rešitev tista, ki upošteva dejstvo prisotnosti prebivalstva s slovensko materinščino na vsem južnem področju Koroške in ki to dejstvo sprejema in ohranja tudi v bodočnosti. Objektivno načelo zaščite manjšine v celoti in na vsem področju, ne oziraje se na tako sporne procente, je edino možno in moralno opravičljivo.
Izhodišče za zadovoljivo pravično rešitev manjšinskega vprašanja more biti le priznanje samobitnosti in enakopravnosti našega ljudstva v deželi z odklonitvijo vseh sredstev nasilnega spajanja narodov, jezikov in kultur. Mirno sožitje na Koroškem je mogoče samo na podlagi samostojnega narodnostnega razvoja in enakopravnosti obeh narodov v deželi.
Tako tolmačenje manjšinske politike pa odgovarja tudi nastanku, duhu in črki Državne pogodbe. 2e sam naslov člena 7 govori o pravicah manjšine kot celote, § 3 izrecno obsega vse slovensko in dvojezično ozemlje, ne da bi kakor koli omenjal kakega številčnega razmerja, § 5 pa prepoveduje delovanje proti pravicam manjšine kot celote, ne le proti pravicam posameznikov. Temu objektivnemu načelu končno ni nasproti tudi drugi paragraf, ki govori o šolstvu, marveč ga je treba po okoliščinah, v kakršnih je nastal člen 7, tolmačiti kot potrditev in utrditev dvojezične šolske odredbe, ki jo je naša država tedaj prikazovala kot vzor za pravično reševanje manjšinskega šolstva na ozemlju, kjer živita pomešana dva naroda. Uvajanje personalnega načela na osnovi člena 7 bi bilo odločno; poslabšanje sedanjega položaja manjšine, kar pa je pravni nesmisel.
Če torej tako tolmačimo člen 7 Državne pogodbe in vidimo v njem že kompromis, potem moramo odklanjati vsak poskus rešitve, ki terja od nas še nadaljnje kompromise glede ozemeljske in stvarne veljavnosti v členu 7 zajetih pravic.
Kako pa izgleda praksa iz tega načelnega gledanja?
Naj ponovim v tej zvezi ugotovitve, ki sem jih iznesel že pred približno letom dni, ker se med tem razen razgovora lani oktobra glede šolskega vprašanja in nedavne ustanovitve lastne gimnazije za državljane slovenske narodnosti kljub slovesnim obljubam najvišjih predstavnikov vlade ni nič spremenilo.
Nasprotno smo doživeli, da so nacionali-stlčni prenapeteži v svoji nastrojenosti proti manjšinskim pravicam in v svojem popolnem nerazumevanju za novo urejevanje mednarodnih m medčloveških odnosov celo potvorili naše stvarne predloge z lažmi, pretiravanji in zlobnimi podtikavanji, da bi okužili javno mnenje in ga usmerili proti nam. S pomočjo nacionalističnega tiska so izzvali načrtno kampanjo, da bi vsakega Slovenca, ki zahteva v Državni pogodbi zajamčene mu pravice, ožigosali pred avstrijskim ljudstvom kot izdajalca in nepoboljšljivega iredentista. Kljub temu pa v obstoju in proti pravicam slovenske manjšine naperjenem delovanju Sudmarke in podobnih organizacij niti državni pravdnik niti društvena oblast niti ne ministrski komite za izvedbo člena 7 ne vidijo prekrškov jasnih določil § 5 v členu 7 Državne pogodbe.
Potem se pač ne čudimo, če ista oblast tudi ne najde zločincev, ki so razstrelili spomenik padlim partizanom v Št. Rupertu, ki napadajo naše ljudi in poškodujejo zgradbe državljanov slovenske narodnosti in zločinsko odstranjujejo dvojezične napise slovenskih organizacij in ustanov.
Naj nadalje omenimo razne sklepe in razsodbe celovškega okrajnega in deželnega sodišča, ki v nobenem primeru ni priznalo enakopravnosti slovenskega uradnega jezika v smislu določil člena 7 Državne pogodbe. Tu je treba še dodati, da celovško sodišče niti ne upošteva in priznava razsodbe najvišjega sodišča v tem vprašanju, ki je jasno dolo-(Nadaljevanje na 8. strani)
Iz poročila predsednika NskS dr. Joška Tischlerja:
Naše šolske zahteve
na temelju člena 7 Državne pogodbe
V svojem referatu a šolskem vprašanju v zvezi z državno pogodbo je predsednik Narodnega sveta dr. Joško Tischler dejal, da je šolsko vprašanje že celo; stoletje v ospredju življenjskega boja slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Dočim je predvojna utrakvistična šola samo od slovenskih otrok terjala priučitev nemškega jezika in se nemški mladini na slovenskem in jezikovno mešanem ozemlju ni bilo treba učiti slovenščine, je leta 1945 z uzakonitvijo dvojezičnega osnovnega šolstva prodrla nova zamisel, ki nalaga mladini obeh narodnosti na našem ozemlju iste dolžnosti. Uzakonitev dvojezičnega šolstva temelji na zamisli, da je z enakopravnostjo obeh narodov na slovenskem in jezikovno mešanem ozemlju najbolj skladno, da se slovensko in nemško govoreči otroci naučijo obeh jezikov, da spoznajo kulturno ustvarjanje obeh narodov. To omogoča potrebno medsebojno spoštovanje in je hkrati najboljše jamstvo za mimo sožitje obeh narodov, ki sta si že drugo tisočletje soseda in deloma tudi že medsebojno pomešana.
Govornik, ki je sam sodeloval pri uzakonitvi dvojezičnega šolstva, je poudaril, da so to šolstvo leta 1945 odobrile in sprejele vse v tedanji koroški deželni vladi zastopane stranke brez kakršnega koli pritiska britanske zasedbene oblasti. Na to dvojezično šolstvo se je avstrijska delegacija s tedanjim zunanjim ministrom dr. Gruberjem na čelu ponovno sklicevala pri razgovorih o Državni pogodbi v Londonu, Parizu in Moskvi ter jo> prikazovala kot vzorno rešitev. Na tem šolstvu torej temelji tudi določba v paragrafu 2 člena 7 Državne pogodbe, ki jamči državljanom slovenske in hrvatske narodnosti pravico do osnovnega pouka v slovenskem oziroma hrvatskem jeziku. Če bi to šolstvo ne obstojalo že tedaj, bi se besedilo Državne pogodbe v tem delu glasilo drugače. Zato Slovenci odklanjamo kakršno koli omejevanje obstoječega dvojezičnega šolstva in zahtevamo, da se mora v celoti izvajati na vsem v tozadevni odredbi določenem ozemlju, ker je to šolstvo tvorilo bistveno osnovo pri določa-
nju besedila člena 7. Vsako vsiljevanje drugačne rešitve bi pomenilo izpodkopavanje Državne pogodbe kot osnove naših pravic na področju osnovnega šolstva.
Zato v tem vprašanju ne more biti kompromisa, ker je odredba iz leta 1945 že kompromis in je le-ta potrjen tudi v Državni pogodbi.
Po orisu prizadevanj za lastno; srednjo šoto v zadnjem desetletju je dir. Tischler označil lastno gimnazijo;, ki je bila šele dve leti po; podpisu Državne pogodbe končno letos 9. maja le ustanovljena, kot prvi vidni uspeh naših naporov. Ko je omenil razveseljiv odmev, ki ga ima lastna gimnazija pri starših našega ozemlja in ko' je hkrati podčrtal, da moramo biti vsi koroški Slovenci nositelji te gimnazije, je poudaril, da mora ta šola gojiti in graditi v slovenski mladini zvestobo In ljubezen do svojega lastnega slovenskega naroda, hkrati pa s posredovanjem kulturnih stvaritev obeh narodov utrjevati medsebojno spoštovanje med državljani obeh jezikov.
Z ozirom na to, da na Koroškem niti slovenščina niti nemščina nista tuja, marveč deželna in po Državni pogodbi na slovenskem in jezikovno mešanem ozemlju tudi enakopravna uradna jezika, mora naša gimnazija tudi v jezikovnem pogledu pripravljati mladino na ta položaj v naši deželi.
Glede določil v členu 7 o posebnem oddelku šolske nadzorne oblasti je govornik poudaril tozadevne predloge v Spomenici koroških Slovencev ter potrebo povezave vsega slovenskega oziroma dvojezičnega šolstva v eno celoto, podčrtal pa je tudi zahtevo;, da mora biti pri nameščanju učnih moči na teh šolah odločilno strokovno znanje in obvladanje obeh deželnih jezikov.
Končno je govornik poudaril: Mi stojimo na osnovi Državne pogodbe, ki je del avstrijske ustave, In če zahtevamo, da se državna ustava izvaja v vseh njenih delih, in to ne samo po besedi, marveč tudi po duhu, izvršujemo svoje državljanske dolžnosti kot člani slovenske narodne skupnosti in kot državljani Avstrije.
Peking. — Bivši predsednik francoske vlade Edgar Faure, ki je na obisku v LR Kitajski, je v Pekingu izjavil, da bi morala Kitajska kot vojaška Velesila sodelovati v sedanjih razgovorih ožjega odbora razorožitVene komisije OZN
v	Londotnu. Kitajsko sodelovanje bi olajšalo ureditev razorožitvenega vprašanja. Faure je nato pripomnil, da Kitajska v veliki meri vpliva na; medha-rodno politiko. Dejal je, da osebno nasprotuje teoriji o dveh Kitajskah in da mora mednarodna politika temeljiti na dejstvih.
London. — Novi predsednik kanadske vlade Diefenbaker je prispel v London, kjer sodeluje na konferenci predsednikov vlad dežel Britanske skupnosti. V izjavi za radio je Diefenbaker poudaril, da bo Kanada še nadalje ostala v tej skupnosti dežel, ker ima veliko zaupanje v Britanska skupnost narodov.
Tajpeh. — Zastopnik ČangkajškoVega obrambnega ministrstva je opozoril Vse tuje ladje, naj ne plovejo v vodah v bližini otoka Kvemoja. Čangkajškova garnizija na otoku KVemoju je dobila ukaz, naj ponoči strelja na; vsako ladjo>, ki bi plula V smeri Amoja, podnevi pa bodo; ladje opozorili, naj ne plovejo' po tej poti. Prejšnji teden so Čangkajško-
vi	vojaki streljali na britansko tovorno; ladjo1, ki se je približala tej coni.
Tokio. — Po poročilih iz Japonske se je ta država odločila za oblažitev omejitev trgovine z LR Kitajsko;. Odslej bo Japonska izvažala na Kitajsko vse one artikle, ki jih doslej že izvaža v Sovjetsko zvezo;.
Kopenhagen. — Danski obrambni minister je izjavil, da so ZDA obljubile, da bodo opremile dansko vojsko z dirigiranimi izstrelki. Izjavil je, da bodo; na Danskem oborožili s takimi izstrelki dva bataljona,. Ravnanja s tem orožjem se bodo danski vojaki naučili v ZDA ali pa v ameriških oporiščih v Zahodni Nemčiji. Po besedah Hansena vodeni izstrelki ne bodo imeli atomskih glav.
Varšava. — V Varšavi zaseda svet za medsebojno gospodarsko; pomoč Albanije, Bolgarije, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze ini Češkoslovaške. Kot opazovalci so navzoči zastopniki LR Kitajske, LR Koreje in Jugoslavije.
Beograd. — Večina svetovnih časopisov in agencij ter radijskih postaj je objavila daljša in krajša poročila in izvlečke iz deklaracije Ljudske skupščine FLR Jugoslavije o prepovedi nuklearnih poskusov.
Budimpešta. — Madžarsko; zunanje ministrstvo je izročilo ameriškemu odpravniku poslov noto, ki zahteva, da marajo ZDA odpoklicati svojega vojaškega atašeja v Budimpešti.
Kairo. — Kairsko sodišče je obsodilo skupino britanskih državljanov, ki so bili obsojeni vohunstva v korist Velike Britanije. Dva, sta bila obsojena na deset let prisilnega dela, dVa na devet let, štiri so obsodili v odsotnosti, dva pa sta bila oproščena.
Pariz. — V soboto preteklega tedna je prefekt pariške policije dal zapleniti sobotno številko »Humaniteja«, glasila Komunistične partije Francije, in sicer na podlagi zakona O notranji in zunanji varnosti dežele. Časnik je namreč objavil vrsto pisem voditeljev alžirskega odporniškega gibanja, iz katerih je razvidno, dlai zadene odgovornost za pokol prebivalstva v vasi Meluza, kjer je bilo umorjenih nad 300 oseb, edino francoske čete v Alžiru.
New York. — Alžirsko nacionalno gibanje je zaprosilo generalnega sekretarja OZN Hammar.skjolda, da posreduje pri francoski vladi v prid 117 alžirskim zapornikom V ječi Lilleu, ki so začeli gladovno stavko. V svoji brzojavki Hammarskjoldu alžirsko nacionalno gibanje obtožuje Francijo kršitve človečanskih pravic, ker z Alžirci, ki so bili aretirani kot politični krivci, ravna kakor s kriminalci.
Ljudska gledališča po svetu
(Nadaljevanje in konec)
Mehika
V Mehiki rešujejo- repertoar predvsem s španskimi komadi. Vlada kaže- izrednoi Zanimanje za gledališče in daje tudi primerno denarno pomoč. Zato je univerzi v Guanajuat.il uspelo, da daje že vrsto let Predstave na prostem za prebivalce mesta. Gledališki oddelek pri Narodnem institutu lepih umetnosti deluje v d Veh smereh: V Mexico- City pripravlja Velike Predstave klasičnih avtorjev, ki potem krožijo- po- ostalih mestih, in skrbi za Predstave ljudskih gledališč. Te se delijo v tri skupinei. V skupini A šoi amaterji in 'grajo nezahtevne enodejanke za najširšo Publiko. Vse stroške plača Institut, vstopnine ni, igrajo pa ob nedeljah dopoldne na prostem in po bolnišnicah in ječah. Skupine B imajoi že eksperimentalni značaj, čeprav igralo še- ljudske igre-. Igrajo Po šolah in javnih trgih, vstopnina je nizka, ves izkupiček prejme kolektiv igralcev, stroške predstave- pa nosi Institut. V skupini C so- zvečine poklicni igralci. Program dela je sličen B skuninam, sedeži Pa so še Vedhoi znatno cenejši kot v običajnih poklicnih gledališčih.
Norveška
Norveško- državno potujoče gledališče (Riksteat.ret) poskuša, doseči tudi najod-^al j ene j še kra j e-. Cene- so- zelo- nizke (4 norveške krone), reklamo; opravijo lokal-"1 časopisi in radijske postaje-. Skrb za Publiko je v rokah lokalnih organov, ki za prebivalce oddaljenejših krajev pre-akrbijoi brezplačen prevoz z, avtobusi. Potujoče gledališče pošilja štirinajstdnevno Vsem interesentom svoj bilten, enkrat na mesec pa pošilja Vsem časopisom Vesti o gledališču doma in po- svetu. Posebne Predstave delajo za vojake, študente, delavce in starčke. V šole pošiljajo- samo enega igralca, ki izvaja krajši program.
Poljska
Poljsko gledališče je po drugi svetovni Vojni močno- razširilo- krog svojih pripadnikov. Danes imajo na Poljskem 78 gledališč, 4 posebna satirična gledališča, 40 Varietejskih gledališč, 4 hiše, ki služijo lahki operni glasbi in 7 poslopij, kjer je doma' klasična opera;. S potujočimi gledališči pa imajo- bolj slabe izkušnje, pravijo, da je prevoz p-retežak.
Anglija
Theatre Wo-rkshop v Londonu je gledališka institucija, namenjena malone izključno delavcem. Vstopnice prodajajo
—_____________________________________
preko zastopnikov v tovarnah in skrbijo-, da se gledalci v gledališču dobro- počutijo. Zato- budno pazijo, da je- obiskovalec lepo sprejet, da so uslužbenci z njim prijazni in vljudni. Vodstvo skuša uprizarjati samo dela-, ki se tičejo neposredno; delavskega razreda, zato- imajo- v repertoarju mnogo del, ki so bila napisana posebej za omenjena gledališče. Vkljub temu, da ne dobiva nikake denarne- podpore, je doseglo to gledališče tak nivo, da je- že dvakrat predstavljalo angleška gledališča na svetovnih festivalih.
Finska
Zveza Delavskih gledališč na Finskem vključuje 24 poklicnih in 84 amaterskih skupin, izven Zveze pa dela še- 400 ama-
terskih skupin. Kvaliteta Delavskih gledališč je dobra,, zato jim publike ne primanjkuje. Zveza prireja tekmovanja amaterskih skupin, pripravlja tečaje za režiserje in igralce, pošilja v posamezne skupine dobre režiserje in je leta 1945 osnovala celo Akademijo za igralsko umetnost. Tiska sVo-j časopis in priročno- literaturo-. — Okrog gledališč so na Finskem o-snovane posebne družbe prijateljev gledališča;. TO je najtesnejša zveza med igralci in publiko-. Vlada pa je v zadnjem času organizirala Osrednje gledališče, ki bo organiziralo gostovanja po oddaljenejših krajih. Vsako gledališče bo zajelo krog z radijem 40 do 100 km in stroške bo- nosila država, Seveda s pogojem, da bodo predstave kvalitetne.
Antologija svetovne lirike
Pri zagrebški založbi »Kultura« je izšla Antologija svetovne lirike, ki sta jo- uredila Gustav Krklec in dr, Slavko Ježič. Urednika sta — kolikor se da zajeti v eno knjigo celoten prerez vsega najboljšega — smotrno izbrala vse, kar je velikega od Ehna.tona faraona, pesnika iz 14. stoletja pred našim štetjem, mimo grške in rimske klasike vse do velikih pesnikov naših dni, kot so- Majakovski,
Jesenjin in Ouasimodo. V Antologiji je zastopanih 650 pesniko-v iz 45 književnosti z 22.000 verzi, poleg tega pa so knjigi, ki obsega nad 1000 strani, dodani še bio- in bibliografski podatki posameznih pesnikov. Ena izmed značilnosti knjige je v tem, da ne obsega le pesnike velikih narodov, marveč so upoštevani tudi majhni narodi, kot so na: primer estonski, le-to-nski, litovski, portugalski in drugi.
Walt Disney prejel „Kekca“
Wa,lt Disney je poznan kot eden najpomembnejših mojstrov risanega, filma. Ustvaril je nekaj popularnih figur risanega filma;, ko-t na primer miško Miki, psa Plutona, kravo Belko ipd. Z vsemi temi figurami se pogosta predstavi v risanih filmih in navdušuje staro in mlado-. Predvsem pa so seve njegova, dela, priljubljena med mladino-, ki mu je za njegove stvaritve tudi iz srca hvaležna.
Tako je pred, kratkim jugoslovanski konzul v New Yorku obiskal velikega mojstra; sedme umetnosti Disneya in mu predal filmsko nagrado »Kekca«.
Veliki umetnik, ki je doslej za svoje čarobne filmske stvaritve sprejel številna svetovna priznanja in približno- 20 najvišjih filmskih nagrad — Oskarjev — se je tudi »Kekca« zelo razveselil, saj so mu ga podelili v znak priznanja za filmsko
ustvarjanje za mladi svet najmlajši jugoslovanski kinoobiskovalci — otroci.
Da soi se jugoslovanski otroci odločili ravno- za Walt Disneya, gotovo ni slučajno, ampak je- do- tega: prišloi na, podlagi festivalo-v otroških filmov, ki jih je organizirala komisija »Film in dete« po- vsej Jugoslaviji. Na teh filmskih festivalih je jugoslovanska mladina res sama odločala o tem, kateri film je po njihovem mnenju najlepši, najboljši — njim najbolj všeč. Walt Disneyeva »Dežela bobrov« je med tujezemskimi filmi mladi publiki najbolj ugajala. Zato- je komisija »Film in dete« kot priznanje podelila stvaritelju tega filma Walt Disneyu majhen kipec — »Kekca« — ki je, kakor poročajo, zelo presenetil velikega umetnika. »Kekca« se je mojster iskreno razveselil, ker so- mu ga podelili otroci, in postavil ga je na častno mesto med številne druge nagrade, med »Oskarje«.
Dr- MIRT Z W I T T E R
24
Južna Tirolska—manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici ltalijansko-avstrljskega sporazuma v Parizu)
Odgovor italijanske vlade
Po hrupnih dogodkih v Avstriji in v "žni Tirolski je bil z verbalno noto- poslaništva Italije na Dunaju štev. 775 od r110 9. februarja 1957 Uradu zveznega kanclerja., zunanje zadeve, izročen istega 716 prepis Memoranduma italijanske vla-ae o izvedbi Pariškega sporazuma z dne 9' januarja 1957, medtem ko je bil izvir-S' Memorandum 9. februarja 1957 popol-^0 izročen avstrijskemu poslaniku v Ri-ltlu- Oba izvoda Memoranduma sta bila podana v italijanskem jeziku ter samo Julijansko besedilo označeno kot avten-jeno- Zaradi o-bširno-sti moramo tudi Ratanski Memorandum objaviti samo po b'stveni vse-bini.
Uradu zveznega kanclerja,
Vnanje zadeve Urina j.
Ministrstvo zunanjih zadev.
Rim, 30. januarja
Memorandum
Italijanska vlada, je Memorandum _Vstrijske vlade z dne 8. oktobra minule-a leta, ki ji je bil posredovan po itali-anskem poslaništvu na Dunaju, z največ-0 Pozornostjo pro-učila. a ripombe avstrijske- vlade se nanašajo 2 določene točke Pariškega sporazuma tble 5. septembra 1946, ki so obširno
obravnavane v zvezi z izvedbenimi določbami, ki so bile na osnovi tega dogovora sprejete v italijansko zakonodajo-. Glede teh točk, ki so v Memorandumu jasno označene, italijanska vlada ponovno naglaša, da: se je pri zakonodajnem ter administracijskem postopanju do prebivalstva prizadetega področja vedno ravnala po omenjenem sporazumu, ki je vodil db končnovel javne ureditve- vprašanja tirolskega Poadižja v obojestransko zadovoljstvo obeh vlad in da se tega sporazuma tudi sedaj drži. Stremljenje za vestnim izpolnjevanjem Pariškega sporazuma in obzir na prijateljske odnošaje med obema državama je- tudi bil povod za italijansko vlado-, da je od avstrijske vlade zaprosila popolne in izčrpne pripombe glede izvajanja sporazuma. S tem je dokazala prijateljsko pripravljenost, v okviru danih možnosti upoštevati stališče avstrijske vlade.
Mednarodne obveznosti, ki jih je prevzela italijanska vlada s Pariškim sporazumom, so jasno- določene z njegovimi posameznimi določbami. Njihova razlaga je možna v luči izjav državnikov, ki so sporazum določili, po splošnem pravnem načelu pa je izključeno ekstenzivno ali analogno razlaganje določb, ki bi zoževale državno- suverenost. Izven dvoma je, da vsebuje Statut za Trentino — Tiroler
Etschland vsa načela in določila Pariškega sporazuma. Ta do-ločila so bila izdana, ko-t je znano-, po posvetovanju tudi z domačimi zastopniki nemško govorečega prebivalstva. Dokaz temu je dopis poklicanih zastopnikov tega prebivalstva z. dne 28. januarja 1948, s katerim so nedvoumno- izrazili svo-je- zadovoljstvo- in priznali, da je V regionalnem statutu uresničena zaželjena avtonomija in s tem najbolj konkretna in načelna izvedba Pariškega sporazuma. Statut je bil takoj po uveljavljenju ustave republike sprejet kot temeljni zakon ter je ko-t takšen zajamčen z najvišjo garancijo italijanskega pravnega reda.
V okviru po ustavi določene regionalne ureditve je- dobila ta avtonomija posebne svo-jstvenosti, ki jo močno razlikujejo od vseh ostalih področij. V okviru področja je bila namreč določena za pokrajino Božen še posebna zakonodajna in administrativna avtonomija, ki provinco- v bistvu postavlja na isto raven s področjem, saj ima vsa pooblastila področja vključno lastne zakonodaje za nekatera strokovna: področja-. Avtonomija pokrajine je v določeni meri povezana z avtonomijo področja, kakor je to preciziral ministrski predsednik De Gas-peri pri fiksiranju Pariških določb in ko-t je- bilo to- prizadetemu prebivalstvu, ki je moralo dati k temu svoj pristanek, v naprej znano-. Poudariti je treba, da predstavlja ta avtonomija v celoti vrsto1 pooblastil, ki naj ob popolni enakopravnosti na vsakem področju življenja omogočajo nemško govo-
Spored V. ljubljanskega festivala v prvem tednu
29.	6. — Otvoritveni fanfari (s terase bivše Emone- in v preddverju Križank) — Hristič: Ohridska legenda; balet ljubljanske Opere-, Križanke.
30.	6. — Večer slovenske in jugoslovanske folklore; akademska fo-lklorno-ple-Sna skupina »France Marolt« iz Ljubljane, Križanke.
1.	7. — Bo-rodin: Knez Igor; zagrebška Opera, Križanke.
2.	7. — Bo-rodin: Knez Igor; zagrebška Opera;, Križanke.
3.	7. — Stravinski:	Petruška, Sauguet:
Artisti (Pelivani), Vivaldi: Koncertni balet; balet zagrebške Opere, Križanke.
4.	7. — Koncert slovenske Filharmonije;
Križanke (preddverje).
5.	7. — Tržaški trio »Ars Nova«; rotovško dvorišče.
*
Pričetek vseh prireditev ob 20.30 uri, razen obeh fanfar, ki bosta ob 19.45 (Emona) in 20.15 (Križanke, preddverje).
Največji sodobni poljski pesnik je umrl
Leopold Staff, največji sodobni poljski pesnik, je pred kratkim umrl v 79. letu starosti.
V	antologijah, ki združujejo samo najslavnejša imena poljske poezije, se je s Staffom končala dolga vrsta, ki jo začenja renesančni pesnik Kochanowski. Staff je bil več ko-t petdeset let v ospredju poljske literarne kulture. Na razvoj njegove ustvarjalnosti so vplivali francoski simbolisti. Pred begom od resničnega življenja je Staffa obvarovala njegova strnjenost z usodo poljskega naroda, pa tildi njegov živi socialni čut, ki ga je skozi harmonije in lepote vodil k življenjski stvarnosti. Tako je bil Leopold Staff prav kakor slovenski pesnik Oton Zupančič, s katerim je imel marsikatero sorodno potezo, domovinski in socialni pesnik.
Še eno priznanje slovenskemu arhitektu
V	zadnji številki smo poročali o velikem uspehu, ki ga je zabeležil slovenski arhitekt Kralj na mednarodnem natečaju v Italiji, danes pa lahko- zabeležimo nov uspeh, ki ga je dosegel ing. arh. Mitja Jernejec. Imenovani je namreč prejel prvo nagrado za natečajni projekt gledališča v Oslu na Norveškem. Ing. Jernejec je asistent na arhitekturnem oddelku ljubljanske tehniške fakultete, zdaj nagrajeni projekt pa je napravil v času svo-je študijske prakse na Švedskem.
rečim prebivalcem, ob upoštevanju enotnosti italijanske države, ohranitev njihovega jezika, navad, njihovih šol in posebnih upravnih ustanov, ki naj zaščitijo njihov narodni značaj ter zavarujejo njihov gospodarski in kulturni razvoj.
Italijanska vlada je upravičenega prepričanja, da je v skladu z ustavno- zakonodajo ustvarjena avtonomna ureditev področja in provinc zadostno izpolnila prevzete mednarodne obveznosti, ki jih navaja avstrijska spomenica. Vendar to ne izključuje-, da v duhu lojalnosti in medsebojnega zaupanja ne bi mogli predvidevati nadaljnjih ukrepov v korist prizadetega prebivalstva. V tem duhu bo italijanska vlada nadalje hodila po začrtani poti absolutne zvesto-be do- Pariškega sporazuma in širokogrudnega upoštevanja potreb, ki bi se mogle pojaviti zaradi posebnih o-kolnosti nemško govorečega prebivalstva tirolskega Poadižja. Pri tem mora italijanska vlada samoumevno v enaki meri upoštevati potrebe italijansko- govorečega prebivalstva teh krajev in to v duhu sporazuma, h katerega splošnim ciljem očitno spada olajšanje konstruktivnega mirnega sodelovanja vseh narodnostnih skupin tirolskega Poadižja.
Na osnovi teh predpostavk hoče italijanska vlada v obliki tega odgovora na Memorandum podrobno obrazložiti obliko ter način, kako so bile po avstrijski vladi omenjene točke Pariškega sporazuma po potrebah prebivalstva Poadižja ter v posebnem nemško govoreče ljudske skupine izvedene.
(Nadaljevanje sledi)'
Obvestilo staršem
Letošnje letovanje naših otrok
Obveščamo starše, da tudi letos lahko prijavijo svoje slovensko govoreče otroke na letovanje v počitniška kolonijo na Jadransko morje. Letošnje letovanje bo V Malinski na otoku Krku ter je predvideno za čas od 15. avgusta do 5. septembra.
Starši, ki želijo prijaviti svoje otroke v starosti od 9. do 14. leta, morajo to storiti najkasneje do 31. julija 1957, ker pozneje došlih prijav ne bo mogoče več upoštevati.
V prijavi je treba navesti naslednje podatke:
1.	Ime, poklic in naslov staršev,
2.	ime otroka in njegove rojstne podatke,
3.	če je otrok že kdaj bil v koloniji in kolikokrat.
Prijavi je treba priložiti osebno izkaznico otroka s sliko, ki jo izstavi občina, zdravniško spričevalo in hkrati vplačati režijski prispevek v znesku 100 šilingov.
Starše, katerih otroci bodo sprejeti za letovanje, bomo po končanem prijavnem roku pismeno obvestili ter jim sporočili tudi potrebna navodila.
Ne zamudite prijavnega termina ter pošljite prijave na naslov:
Zveza slovenskih organizacij
Celovec — Klagenfurt
Gasometergasse 10
OBJAVA
Od 1. julija naprej so uradne ure na ravnateljstvu Slovenske realne gimnazije v Celovcu vsak dan od 10. do 12. ure v II. nadstropju nove realke, soba 65, Celovec, Lerchenfeldgasse 22 (v bližini sanatorija »Maria Hilf« pod Križno goro).
Tam lahko ustmeno prijavite učence in učenke za sprejemne izpite, ki bodo za
1.	razred v ponedeljek, dne 8. julija ob 8. uri zjutraj, za 2. in 3. razred pa v torek, dne 9. julija ob 8. uri zjutraj.
Staršem svetujemo, da otroke prijavijo čimprej in se tudi zanimajo za podrobna navodila za sprejemne izpite.
Celovški župan Peter Graf odlikovan
Minuli ponedeljek je deželni glavar Wedenig izročil celovškemu mestnemu županu Petru Grafu veliko srebrno častno medaljo, s katero ga je odlikoval zvezni prezident za zasluge, ki si jih je pridobil za republiko Avstrijo.
Zupan Graf se je rodil 18. januarja 1886 v Kindberg-Dorflu na Štajerskem kot sin tovarniške družine. Politično je pričel delovati leta 1932, ko je bil izvoljen v celovški občinski odbor. Leta 1934 so iz političnih vzrokov njegov mandat razveljavili. Decembra leta 1945 so ga spet poklicali v celovški občinski odbor, kjer je v začetku vodil personalni in gradbeni referat.
Po smrti župana Schatzmayra je bil Peter Graf dne 28. marca 1952 izvoljen za celovškega! župana. Precejšnje so spremembe v korist mesta, ki so nastale pod njegovim županovanjem. Celovec je na poti od provinicionalnega mesta do velemesta. Visoko odlikovanje je bilo torej podeljeno zaslužnemu možu.
Rešiteljica življenja
V četrtek minulega tedna bi se bila v valovih Drave blizu Velikovca pripetila skoro tragična smrtna nesreča. Šolar Messner iz Velikovca se je s tremi tovariši kopal v Dravi, čeprav soi jim starši kopanje prepovedali, ker je Drava močno narasla. Spočetka so se fantje kopali ob obrežju, kjer je voda bolj plitva, kmalu pa je Messner zašel predaleč v vodo ter ga je tok nenadoma zajel in potegnil s seboj, ker ni prav vešč plavanja. Prestrašeni tovariši so takoj pričeli kričati na pomoč, ker bi mu sami ne mogli pomagati. Na srečo se je v bližini kopala neka srednješolska profesorica, ki se je na vpitje brez oklevanja pogumno zagnala v vodo in priplavala do fanta, ki se je že pogrezal pod vodno gladino. Posrečilo se ji je, da ga je zgrabila in z velikim naporom spravila na suho. Oče profesorice, ki se je tudi mudil v bližini, je takoj priskočil na pomoč in pričel s poskusom oživljanja, kar mu je po nekaj minutah uspelo. Tako sta hčerka in oče rešila mlado življenje neizogibne smrti. Za svoje plemenito dejanje pa pravita, da nočeta biti imensko navedena, češ, da sta storila le svojo človečansko dolžnost.
V „ Sončni deželi” v Sekiri kipi živahno mlado življenje
Dom »Sonnenland«, ki bi mu poi naše rekli »Sončna dežela« in je last avstrijske socialistične organizacije Kinder-freunde (Prijatelji otrok), leži na od narave s krasoto obdarjenem kraju ob Vrbskem jezeru, v Sekiri. V zavetju strmega brega in bujnega zelenja, z razgledam na jezero, je idealen prostor zal počitniško' letovanje šolskih otrok. V okviru počitniške izmenjave mteld Slovenijo1 in avstrijsko socialistično- organizacijo' »Prijateljev otrok« preživi v tem lepem kraju vsako leto po več skupin slovenskih otrok.
Letos je prispela prva skupina slovenskih otrok V dom »Sonnenland« V torek prejšnjega tedna. Skupno- jih je 250 v starosti od 11. do 16. leta, prihajajo iz koprskega, novomeškega, ljubljanskega in mariborskega! okraja. Tri četrtine otrok je takih, ki so osiroteli, ker so izgubili v narodnoosvobodilni Vojni oba ali enega roditelja. S to skupino je hkrati odpotovala v Graz druga skupina slovenskih šolarjev, tretja pa v petek v Seeboden ob Millstattskem jezeru. V zamenjavo tega bodo letovali avstrijski otroci na jugoslovanski jadranski obali V raznih letoviščih, kakor v Crikvenici, Malinski in drugod.
Mladi gostje avstrijskih Prijateljev otrok se pod skrbnim vodstvom spremne-
V Beljaku so v Paracelsiovi dvorani magistrata pred nedavnim odprli razstavo avstrijske delovne skupnosti za ljudsko zdravje. Društvo' si je ob ustanovitvi zastavilo nalogo, da širi praktično znanje o zdravem načinu življenja in to s predavanji, tiskom in sliko-. Namen tega je, da se najširše plasti prebivalstva seznanijo z zdravim in nezdravim v vsakdanjem življenju, da se čuva dragocena dobrina: zdravje. Področje tega dela je seve nad vse obsežno in zajema poleg nešteto drugega pojme o zdravih stanovanjih, smotrni prehrani, telesni negi, načinu dela, zaščiti pred delovnimi nezgodami, ureditvi prostega časa in drugoi.
ga osobja, kakor Vse kažei, v naši deželi prav dobrd počutijo. Mladež je živahna in prirodna, veseli se počitnic in lepega kraja, čofota v jezeru, se sonči, izvaja šport ter tudi ne zanemarja kulturne izobrazbe.
Ob obisku, ko so jih po- nekaj dnevih njihovega bivanja na Koroškem razveselili novinarji iz Jugoslavije, Goriške in Trsta v družbi uredhika Slovenskega vestnika ter predsednika Zveze slovenskih organizacij, so> spontano improvizirali nastop, lepo in učinkovito zapeli in podali nekaj dobrih deklamacij.
O tem, da se na letovišču tudi kulturna marljiva prizadevajo, priča tudi dejstvo, da pripravljajo- dve prireditvi: eno za njihov praznik »Dan borcev« in še drugo za odhodnicoi. V načrtu pa imajo tudi lepe izlete, da si bodoi ogledali zanimivosti, značilnosti in lepote naše dežele.
Lahko si nadejamo', da bodo mladim slovenskim gostom trije tedni njihovega bivanja na Koroškem lepi in prijetni. Globlji pomen tega pa je v tem, da se medsebojno spoznava mladina dveh sosednih dežel in kuje prijateljsko' sodelovanje preko vseh jezikovnih in narodnostnih razlik.
Razstava prikazuje v učinkovitih slikah in pojasnilih V tekstu nevarnosti, ki pretijo človeku na cesti in v delavnici. Podjetnike opozarja, naj storijo najskrbnejše in vestno zadostne varnostne ukrepe, da so delavci kjer koli zaščiteni pred nezgodami, ki v času tehnike naraščajo iz leta v leto. Zanimiva je atrakcija »stekleni človek«, ki V nazorni obliki prikazuje funkcije človeških organov. Med tem, ko je na zvočnem traku slišati pojasnila o posameznih organih, je zadevni organ v steklenem človeku razsvetljen. Poučna razstava pod geslom »Zdravo in varno skozi življenje« je prosta vstopnine.
Ledlnce
V	naši okolici je živinozdravnik ugotovil pri več kmetih, da se je v njihovih hlevih pojavila nalezljiva svinjska boler zen. Pri hlevih, kjer so bolezen našli, so uvedli zaporo ter je prepovedan tudi izvoz svinj iz vasi Pečnica, Zgornje in Spodnje Borovlje, Malniče in Ledince. Prepovedano' je tudi tekanje svinj na prostem in paša.
Šmarjcta v Rožu
Štiriletni Walter Huss na Dobrovi je minula nedeljo tekel čez cesto, kjer ga je zadel osebni avtomobil in ga podrl na tla. Deček si je pri nesreči zlomil nogo ih oddrgnil kožo'.
Beljak
V	neki gostilni v Beljaku je nepoznan gost naročil pri natakarici četrtinko vina. Natakarica mu je postregla in je gost hotel takoj plačati. Dejal pa je, da nima šilingov, temveč nemške marke in jo vprašal, če vzame bankovec za 20 mark. Natakarica je pristala na to ter mu bankovec zamenjala po običajnem tečaju. Komaj je zapustila gostinsko sobo, je gost izpraznil steklenico V dušku, kakor so zapazili drugi navzoči, potem pa jadrno odšel. Šele potem je natakarica ugotovila, dal je neznancu nasedla, ko mu je zamenjala ničvreden papir še iz leta 1918. Pretkani človek je natakarico opeharil za okoli 110 šilingov.
^	” l\a cestah prežijo
najrazličnejše nevarnosti
Srne, zajci, psi, mačke, kure in druge živali so lahko nevarne na cestah, posebno za motocikliste. Nikdar ni dovolj previdnosti. Minulo nedeljo proti večeru se je na primer miner Nikolaj Dabovic peljal z motornim kolesom na cesti pri Št. Vidu v Podjuni. Nasproti mu je prijezdil mizar Srienz iz Št. Vida. Tik ob srečanju se je konj splašil in udaril z nogo v vozilo. Posledica je bila, da je motociklist padel in se hudoi ponesrečil. Z rešilnim avtom so ponesrečenega prepeljali v bolnišnico v Celovec.
Za ohranitev zdravja in nezgodno zaščito
Na Klopinjskem jezeru je zelo živahno
Ob lepih poletnih nedeljah je na Klopinjskem jezeru vse živo. Iz vseh strani brnijo motorna vozila v smer tega idiličnega podjunskega jezera. Jezero slovi po izredno topli vodi in romantični zeleni okolici, obdani s senčnatimi igličastimi gozdovi, sočnimi travniki in bujnim žitnim poljem, kamor vsepovsod so prijetni in osvežujoči sprehodi. Kljub silnemu obisku ohranjuje Klopinj še vedno značaj mirnega kraja. Zdi se, da vodniki motornih vozil iz neke neukazane in nenapisane prepovedi omejujejo hrup, ki se ne bi skladal z mirom, ki vlada v vzdušju jezerske gladine in okolice.
Sonce je pripekalo vroče in žarko. Z osebnim avtomobilom, ki danes ni več redko prometno sredstvo, v katerega! nas je povabil tovariš, ki je tako srečen, da ga poseduje, smo se pripeljali naravnost v prvo gostišče ob jezeru, v hotel »Obir«. Bili smo dobro razpoloženi, prihajali smo od pomembne manifestacije koroških Slovencev v Delavski zbornici v Celovcu za uresničitev naših pravic, zajamčenih v členu 7 Državne pogodbe.
Motornih vozil je bilo na gosto in najrazličnejših vrst. Ugotavljali smo, da jih je bilo največ iz Štajerskega, iz Graza. Pa seve smo jih videli tudi od drugod, iz daljnega Dunaja, bližnjega Celovca in še bližje okolice Velikovca, Pliberka in drugih naselij in Vasi v Podjuni. Zares, Klopinj sko jezero je kraj srečanja najpestrejše družbe. Ob jezeru se šetajo ljudje najrazličnejših socialnih položajev, poklicev, starosti in tipov. Med množico je tudi mnogo našega podeželskega prebivalstva, naših delavcev, kmetov in kmečke mladine, ki si privoščijo nedeljski izlet na jezero. Taki izleti so za vse, ki želijo preživeti nekaj uric oddiha in sproščenja, prijetno in osvežujoče doživetje.
Na terasi gostinskega podjetja »Obir« smo si morali prizadevati, da .smo našli prostor ob ličnih mizicah, ker tujih in
domačih gostov je bilo polno. Srečali smo veliko znancev, s katerimi smo se menili v našem domačem jeziku, ki se ga nikjer in nikdar ne sramujemo. Številni so bili, ki so govorili naš sosedni nemški jezik, kar pa nas ni motilo, ker ne poznamo1 narodnostne nestrpnosti, ampak ljubimo' svoje in spoštujemo tuje. Slišali pa smo tudi govorice drugih narodov, da je bila podoba, kakor da bi bil na Klopinju zbran pester mozaik več narodov, kar je še posebno' interesantno'. Nihče' se nei sovraži, vsi se skupno veselijo v nedeljenem razpoloženju lepega življenja, sonca, zraka in vode, temnih gozdov in zelenih livad.
Ko smo se okrepčali z osvežujočo kapljico, s katero nam je postregla uslužna natakarica, nam je pogled zaplaval vzdolž obrežja in po jezerski gladini. Opazovali smo pestro publiko, revijo kopalnih oblek, ki so jih razkazovale ženske najrazličnejših tipov, debele in sloke, stare in mlade, med temi zares lepe, pa tudi take', ki jim mati narava pri delitvi lepote ni bila posebna naklonjena. Nekatere pa so bile kakor rojene manekenke, ki bi lahko nastopale v vsaki modni reviji. V jezeru je pljuskala kopajočih se teles, po jezeru pa so veslali s številnimi čolni, kar je gotovo prijeten in zdrav šport. Veliko pa jih je bilo, ki so se izpostavljali sončnim žarkom, da jim je koža rjavela, kar je danes tudi moda. Ni čuda, da je tudi nas zvabilo' v jezero, ker pa smo plavači samo po suhem, se nismo drznili daleč od obrežja. Vendar smo se prijetno osvežili in ohladili.
Takšno brezskrbna življenje vlada okoli vsega jezera. Klopinj iz leta v leto pridobiva na tujskoprometnem pomenu, vedno več je obiska. Rastejo nove vile in penzioni in kakor pravijo', je povsod vse zasedeno ali rezervirano že V naprej. Škoda samo, da gospodarske koristi frekven-tiranega turističnega kraja uživajo predvsem podjetniki, ki se prištevajo nemški
narodnosti, ki so se znali s svojo podjetnostjo uveljaviti, čeprav tudi našemu človeku ne manjka sposobnosti, kar kažejo nekateri posamezni primeri. Za kmečko okolico pa je živahen tujski promet na jezeru nesporno blagodejnega gospodarskega pomena.
Dvignili smo se in z avtom pohiteli čez hrib skozi gozd še na Zablaško jezera, ki je edinstveno po svoji legi, okolici in blagodejni tihoti, kar bi utegnilo biti snoV za novo opisovanje.
Potujoči kino SPZ predvaja
od sobote 29. junija do četrtka 4. julij3
1957 film:
»Dekleta v tajni službi«
(Madchen im Geheimdienst)
V	soboto', 29. junija ob 20.30 uri v B©R
pri Sorgerju,	—
v nedeljo, 30. junija ob 15.30 uri v Goričah pri Planteu,
v nedeljo', 30. junija ob 20.30 uri v Šmihelu pri Šercerju,
v torek, 2. julija ob 20.30 uri v Škofičab pri Schiitzu,
V	sredo, 3. julija ob 20.30 uri v Ledincah pri Rauschu,
v četrtek, 4. julija ob 20.30 uri v GlobaS niči pri Šoštarju.
Za mladostne film ni dostopen.
mSESSMSM
Petek, 28. junij: Irenej Sobota, 29. junij: Peter in Pavel Nedelja, 30. junij: Emilijana Ponedeljek, 1. julij: Teobald Torek, 2. julij: Obisk M. D. Sreda, 3. julij: Heliodor Četrtek, 4. julij: Urh
Pravi in lažni blesk
Znano je, da imajo skoro vsi dragi kamni svojo zgodovino', ki jei pestra in dostikrat pisana s krvjo.
Leta 1556 je Bahur, ustanovitelj dinastije MoguloV, dobil kot vojni plen krasen, še danes svetovno znan diamant Koh-i-noor, težak 106,1 karata. Dve stoletji je ostal Koh-i-noor last dinastije MoguloV. Perzijski šah Nadir je zvedel, da nosi veliki Mogul Mohamed ta krasni diamant kot okrasek na svojem turbanu. Sklenil je, da se ga bo polastil z zvijačo. Priredil je na perzijskem dvoru velik sprejem, na katerega je povabil tudi Velikega Mogu-la. Šahu so se zaiskrile oči, ko je na turbanu res zagledal prekrasen kamen. Šah je tudi nosil pokrivalo, ki je bilo dobesedno posejano z dragocenimi kamni. Pri zdravici je šah Nadir predlagal velikemu Mogulu Mohamedu, naj V znak sklenjenega pakta in prijateljstva med obema državama zamenjata pokrivali, kot spomin na ta veliki dogodek. Ta predlog je prišel tako nenadno in tako nepričakovano, da Mogul ni mogel poziva odkloniti. Zamenjala sta pokrivali. Tako je veliki Koh-i ■noor iz Indije prišel V Perzijo, kjer pa ni ostal dolgo. Vzhodno-indijska družba ga je uspela ugrabiti in ga podarila angleški kraljici Viktoriji.
Drugi diamant, znan pod imenom Hope, tehta 176 karatov. To je izredno lep ka-nien modre barve, ki pa je baje svojim lastnikom prinašal samo nesrečo. Med drugim je bil last francoske kraljevske družine. Kot poročno darilo ga je nosila tudi kraljica Maria Antoinetta, ki je, kot znano, končala pod giljotino. Po raznih Pripetljajih je prešel ta kamen v last nekega bogatega Američana. Pri velikem brodolomu Titanika je tudi lastnik diamanta Hope našel smrt. Od takrat ni več sledu o tem kamnu.
Diamant, ki je tehtal 139,5 karata, brušen v dve rozeti in ki je tudi baje prinašal njegovim lastnikom prekletstvo, je
Pisani svet
V nekem južnofrancoskem mestecu so °bčinski očetje razpravljali o tem, ali naj mestno pokopališče ogradijo z zidom ali he. Taka reč dandanes mnogo' stane in za-*° so bila mnenja odbornikov deljena. Končno je spregovoril še župan, ki je svojo stališče takole razložil:
»Kaj bi gradili zid! Tisti, ki so na pokopališču, itak ne morejo ven, tisti, ki so fnnaj, pa ne silijo noter. Zato' je po molom mnenju gradnja zidu popolnoma nepotrebna. «
*
Neki ameriški statistik je po dolgoletnih opazovanjih prišel do zanimive ugotovit-Ver da izgovori človek dnevno' povprečno
18.000	besed.
znan pod imenom Florentinec. Prvi ga je nosil Karel Smeli in ga je izgubil v bitki pri Nancyju. Našel ga je neki Švicar, kasneje pa jel neznano' kako' prešel v last Ferdinanda, Velikega vojvode toskanskega. Ta ga je dal vdelati v zlato kačo ter ga podaril Palatini Electrice, zadnji potomki Medijcev. Po medsebojnem sporazumu ta kamen ne bi smel iz Florence. Po smrti Palatine pa so nastali okrog tega spori in je kamen zopet menjal lastnika. Prenesli sol ga na Dunaj, kjer je — kot trdijo —• sejal smrt in maščevanje. Tako je cesarica Elizabeta, ki ga je dobila v dar, padla pod streli atentatorja v Ženevi. Briljant je podedovala Sofija Chotek, žena nadvojvode Franca Ferdinanda, ki je tudi padla v Sarajevu pod streli Gavrila Principa. Briljant je prešel nato v last zadnje avstrijske cesarice Ci-te, ki je končala v izgnanstvu in revščini. Na kamen so tedaj že skoraj pozabili, dokler ga ni leta 1950 kupil bivši egiptovski kralj Faruk in ga podaril svoji ženi Nariman kot poročna darilo — ter nato izgubil prestol.
Niso pa vse usode dragih kamnov tako tragične. Diamant »Orlov«, ki je tehtal 194,75 karata, je princ Gregorij Gre-gorijevič podaril v znak ljubezni ruski cesarici Katarini.
Malo manj je znana tudi zgodovina manj dragega kamna topaza. Legenda pripoveduje o brodolomcih, ki jih je vrgel vihar na nek otoček v Rdečem morju. Nazvali sO otok in kamen Topazos, kar
Na Švedskem so preizkušali televizijski oddajnik, ki so ga montirali na letalo. S tem oddajnikom je mogoče iz višine 600 m oddajati televizijske slike, ki se jasno vidijo' na televizijskih sprejemnikih,
Neki francoski inženir je izdelal avtomatični gramofon, ki deluje na sončno toploto. V aparatu je 48 fotoelektričnih celic, ki proizvajajo dovolj električne energije za pogon gramofona, seveda če jih obsevajo sončni žarki, se pravi, če je lepo' jasno Vreme.
Sovjetski časniki so poročali, da je začel delovati v sovjetski vasi Dubni največji in najmočnejši sinhrotron na svetu. Ta orjaški stroj za razbijanje atomov ima krožni magnet s premerom 55 metrov.
V Združenih državah Amerike so izdelali orjaški sesalec prahu za čiščenje letališč. Sesalec in težki traktor, ki ga vleče, sta podobna nekaki tankovski pošasti. Ta letališki sesalec prahu deluje po istem načelu, kakor ustrezni gospodinjski sesalec prahu, čeprav lahko vsesava tudi pesek, drobno kamenje in razne druge od-
pornem iskal-našel. Ta kamen je zlate barve, dobijo se pa tudi v svetlomodri barvi.
Aleksandrit, iz skupdnei kisoberilov, menja barvo. Na soncu je zelenkast, v mraku pa vijoličast. Ta kamen je simbol meseca junija. Imenovali so ga po cesarju Aleksandru, ki je postal leta 1831 polnoleten, to je V letu, ko so ta kamen našli.
Granat, ki ga je poznal že Plinij kot karbunculus alamandicus, je drag kamen. Nosili so ga križarji na križarskih pohodih kot talisman in sredstvo proti ranam. Zanimivo je, da so Manhattanski nebotičniki v New Yorku zgrajeni na pečinah granatnega škriljeVca.
Med vsemi dragulji je najbolj skrivnosten opal. Indijska legenda pripoveduje, da predstavlja simbol mlade deklice, ki so jo ljubili bogovi Brahma, Višnu in Siva. Vsemogočni pa se je razjezil, ker so trije ljubili isto žensko in je dekle spremenil v privid. Da bi tega privida ne izgubil, ga je pobarval bog Siva krvavo-rdeče, bog Brahma svetloplavo, Višnu pa mu je dal zlat sjaj. Tako pobarvana je preganjana od vetrov plavala po zraku. Tedaj jo je vsemogočni vdelal v opal, dragulj tisoč barv.
Še mnogo je dragih kamnov, katerih zgodovina pa ni tako peistra oziroma znana; Južna zvezda, ki tehta 125 karatov, Pitt ali regent 136,75 karatov. Največji diamant Cullinan, ki je tehtal 3025 karatov, so našli v Južni Afriki leta 1905. Razklali so ga in izbrusili posamezne dele.
padke, ki jih potniki odvržejo na letališčih in ki bi utegnili poškodovati kolesa reaktivnih letal.
V pariški Nacionalni knjižnici delajo poskuse s posebnim aparatom za izdelovanje mikroposnetkov. Sodobni aparat posname v eni uri na mikrofilmski trak skoraj 200 strani velikih dnevnih časnikov.
Znano je, da uporablja več držav na svetu — tudi sami smo bili tega vajeni v času hitlerjevske vladavine — tako zvani »poletni čas« — to se pravi, da premaknejo vse ure v tem času za eno uro naprej. Namesto ob šestih morajo sedaj vstajati ob petih, ker njihove ure že kažejo šest...
Ta navada izvira že iz leta 1784. Takrat je bil Benjamin Franklin, slavni izumitelj strelovoda in razen tega takrat eden najbolj spoštovanih ljudi v Ameriki, poslanik ZDA v Parizu. Takrat je ugotovil:
Zaščita letal pred ledom
Odkar so se letala začela dvigati zelo visoko, predstavlja posebna težavo za letala led. Dandanes je ta opasnost še večja, ker stremijo za tem, da bi uporabljali letala v vsakem letnem času in tudi v Vsakem vremenu. Številni letalski strokovnjaki pa se že vsa desetletja bavijo z mislijo, kako bi preprečili, da letala v velikih višinah ne bi bilo prekrito z ledom. Našli so sicer več načinov, vendar so bili vsi Več ali manj nezadovoljivi in nezanesljivi. Zdaj so poiskali spet nov način. S pomočjo električne energije ogrevajo vso površino letala, torej trup in krila. Elementi, ki sestavljajoi to ogrevanje, soi iz tkanine steklenih vlaken in odpornih žic, zalitih z neko posebno vrsto sintetične gume. Te elemente postavljajo, oziroma z njimi »oblečejo« krake propelerja in vse dele trupa, ki se najlažje navzamejo ledu.
ZANIMIVOSTI
V	Austinu (ZDA) sta vložila Joe in Mary Wilkins tožbo za ločitev. Povod je dala Joeva fotografija, ki je izšla v nekem časopisu pod naslovom »Amerikanec z najbolj bedastim obrazom«. Ta fotografija je Joeju prinesla prvoi nagrado', 5000 dolarjev. Nerodno je bilo pri vsej stvari le to, da slike ni poslal časopisu Joe, temveč njegova žena.
*
V	Bruslju so slavnostno otvarjali novo poslopje finančnega ministrstva. Ministru za javna dela, ki naj bi prvi simbolično odprl zgradbo, je prinesla deklica ključ im žametni blazinici. Toda minister se je zastonj trudil, da bi ga vzel z blazine in spravil v ključavnico; deklica ga je bila v strahu, da ga ne bi spotoma zgubila z blazine, trdno prišila na podlago.
*
V	Ameriki so' začeli izdelovati gramofonske plošče iz marcipana, prevlečenega s plastično maso, v katero je vrezana melodija. Na etiketi imajo napis: Če vam plošča ne ugaja, jo olupite in pojejte!
»Nemogoče je, da bi se lahko pameten narod posluževal dragih in nezdravih sveč, če ima lahko lepo sončno svetlobo zastonj!« Predlagal je Washingtonu, naj poleti premaknejo uro za eno uro naprej in izkoristijo jutranjo svetlobo — posebno še, ker je bila tam že takrat navada, da so začeli uradi in delavnice delati šele ob devetih — in ne ob šestih.
Gallupov institut je sicer ugotovil, da bi večina Američanov raje spala zjutraj eno uro dalje, a so kljub temu uvedli tudi letos poletni čas.
Zanimivosti iz tehnike
Od kdaj „poletni čas”?
*• * *• finžoar
*ot>
^OBODNIM
SONCEM
prva knjiga povest davnih dedov
^■imiiinmiiiiniiiimiiniiiiiiiiMii
26
Iztok ni razumel Grkovega vedenja. Poi-ttdslil je dobro, ali ni izgovoril neprevid-116 besede in užalil gospoda. Trdno je ^Pal, da mu napravi veliko veselje, pa ga le navdala njegova povest s skrbjo in kolkom. Ni se mogel premagati in pretr-^al jei molk.
»Gospod, kajne, da pojde Irena z me-n°L ko zapustim Bizanc?«
.Epafrodit ni odmaknil roke s čela,, še itreje so zatrepetali prsti.
»Ljubim jo, tako jo ljubim, da bi zanjo Poklal pol Azije, morje bi preplaval ih z 2vorrni bi se boril!«
Gospod v gugalnici se ni ganil in ni Ogovoril.
»Tvoje veličanstvo misli, da me Irena ljubi? Ljubi me, tudi ona me ljubi. Ro-a se ji je stresla in zardela je, ko sem ll jo poljubil. Pojde, jaz vem, da pojde z ^Ohoj.«
»V pogibel!«
Lpafrodit je rezko posegel Iztoku v be-
sedo'. Vzravnal se je, njegovo lice je bilo temno kakor oblak in ponovil je resno in svečano:
»V pogibel greš ti in ona s teboj!«
Iztok je osupnil in vprašal skoraj v strahu:
»V pogibel — jaz — v pogibel — ona? Ne govori tako, gospod!«
»Sedi bliže, sin nesreče! Poslej govoriva šepetaje. Sicer je zid visok krog mojega vrta, toda v Bizancu so ušesa vohunov nataknjena tudi tukaj gori, v terebinto-vih vrhovih.«
»Gospod, na trgu si upam zakričati, da jo ljubim. Sloveni ljubima glasno!«
»Sloveni ljubite glasno — zato me poslušaj. Pomni: Bolj kakor Irena te ljubi — despojna!«
Iztok je onemel.
»In njena ljubezen je tvoja pogibel in pogibel Irene!«
»Despoijna verolomna žena? Ha! Sloveni obešamo sramotno znamenje na dom ve-rolomnice. Kdor gre mimo take hiše, se obme in pljune. In jaz sem Sloven, gospod!«
»Zato nisi drevo', ki bi pognalo korenine v naši zemlji. Drago mi je tvoje življenje, kakor je drago tvojemu očetu. Zato ti pravim: lezi in poči j. Opolnoči te čaka najboljši konj, osedlan in nakrmljen. Težko mošnjo' zlata ti poda suženj Numida in v srebrni cevi podpis samega Uprav-de. Svobodna ti pot skozi mestna vrata in
klanjali se ti bodo gori do Donave, Otmi se in beži domov. Tako ti svetuje on, ki te ljubi!«
Ko bi bil rekel Epafrodit Iztoku, naj plane v morje in potopi ladjico, ki se je zibala na valovih, planil bi bil brez pomisleka. Ko pa mu je velel, naj beži, preden je prišel do ciljev, katere je menil pokloniti domovini, naj beži, preden je dosegel njo, katero je ljubil z vso strastjo, naj beži prazen domov, prazen, brez nje, tedaj se je z vso silo uprlo v njem. Skrčil je pest, oči so se mu zabliskale, ponosno je dvignil šlem in odločno odgovoril:
»Ne, gospod, nikoli brez nje!«
Grk je umolknil. Naslonil se je zopet na svileno preprogo in ponavljal polglasno Evripidove stihe:
»Kdor ljubi, je blazen... ne otmo ga bogovi...«
Po dolgem molku se dvigne Epafrodit in mu veli skrivnostno in odločno:
»Centurio, Epafrodit odpušča mladi krvi. Toda molči kakor zid! Čuvaj se Azbada, čuvaj despojne! Daj Kristus, da bi ne bilo treba, da vrača Epafrodit tebi isto, kar si ti njemu storilI Pojdi!«
Iztok se je priklonil in odšel. V senceh mu je kovalo, pred očmi se je dvigalo resno lice Epafroditovo, čigar besede so trkale kakor kladivo na njegovo dušo; čutil je silne udarce, ponavljal je »Azbad — despojna — pogibel« in zdelo se mu je,
da so Irenine oči vse solzne in da kričijo na pomoč.
Epafrodit je takoj tlesknil z rokami. Izza akacij so se pojavili sužnji, odpeli gugalnico od terebint in ga odnesli v vilo.
Vendar ni šel v spalnico. Sedel je k mizi, vzel pergament in pisal pismo prvemu skopljencu v caričini palači.
»Epafrodit, najponižnejši hlapec despojne, posestnik prstana njegove svetosti, vzgaja velikemu despotu v prid vzornega barbara Iztoka. Ker je barbar — barbar, naj pazi tvoija nedosežna službena vrlina; če slišiš o Iztoku govor na dvoru, iz katerega bi sklepal, da se je vedel nevedoma nepravilno in tako žalil sveti dvor, naj naznani tvoje bistroumje to nemudoma semkaj, da ga posvarim, poučim in tudi strogo kaznujem. Za to prijazno slugo ti pošilja vrečico bizantincev, a za vsako sporočilo jih da še enkrat toliko
Epafrodit«
Pismo je zapečatil, pripravil cekine in naročil sužnju, da odnese zjutraj zarana pismo in denar v carsko palačo evnuhu Spiridionu.
Nato se je Epafrodit odpravil v spalnico. Ko se je slačil, je klel Teodoro:
»Prekleta! Igra se, da se nasiti, dekla satanova! V areno naj gre, v beznice, ne na prestol. Prekleta!«
Brza jadrnica je priplula tistega jutra iz Italije s poslanstvom Amalasunte, ma-
Anielka Elter: PRSTAN
Mladi stotnik Rovero je bil blazno za-ljubljen v Lindo Dorio. Ko mu je pošel denar, je podpisoval menice in delal dolgove1. Polkovnik je večkrat svaril najljubšega častnika!. Nič ni pomagalo, bilo je že prepozno. Ker pa niso pozabili, kako je med Vojno zvesto služil svoji domovini, so mu kot zadnjo možnost priskrbeli delo v neki bivši italijanski koloniji.
Preden je RoverO odpotoval, je pri nekem draguljarju v Via Condotti kupil dragocen prstan, ki si ga je Linda že dolgo želela. Prišel je, da bi se od nje poslovil. Ona pa ni hotela o tem ničesar slišati in je vztrajala, da gre z njim. Spomnil jo je, da je reVen, in ji ni ničesar zamolčal o trdem življenju tam doli, ki ljudi izčrpava, da postanejo shujšani, bedni in grdi. Ona pa se nasmehne:
»Kljub temu hočem poskusiti in dokler ne bo ta prstan padel z moje roke, bom ostala.«
Nekje ob ekvatorju je ležala nova domovina. Bilo je sonce in pesek. Beli možje v klubu soi kakor gladne živali škilili po plavolasi ženi. Na cestah je bila neznosna; vročina. Nikjer sence. Rovero je delal v notranjosti dežele dan za dnem. Linda je ležala, od vlažne vročine omote-na in ohromela, na strehi svoje arabske hišice. Mrčes, je brenčal, da je trgalo živ-
CLAUS BRANDT:
Že tri mesece je bil Adalbert poročen. Srečno poročen. Stanoval je pri starših svoje žene. Nekega dne, ko jel šel iz službe proti domu, ga je nenadoma pričakal njegov tast.
»Oho?« se je začudil Adalbert. »Od kod takšna čast? Saj bi moral biti že davno doma?«
Njegov tast je samo odmahnil. »Saj sem že bil doma,« je dejal, »toda ves ...«
»Zdaj pa sem res radoveden!« se je smejal Adalbert.
Tast ga je prijel pod roko in ga potegnil s seboj.
»Poslušaj torej,« jel dejal. »Midva sva se vendar vedno dobro razumela in nisi se mogel nikdar pritoževati zaradi svojega tasta, ali ne?«
»Res ne!« je potrdil Adalbert.
»O tvoji tašči sedaj ne bova govorila.«
»Ne, raje molčiva o tem.«
»Dobro torej. Zdaj je poteklo že več kot tri mesece, kar stanuješ pri nas.«
»Točno,« je rekel Adalbert.
»Ali sem v tem času zahteval tudi en sam belič najemnine od tebe?« je vprašal tast.
»Nisi, niti beliča!« je priznal Adalbert.
»In ko si pred nedavnim imel z Evo, ti-
če, in kupoma padal v jedila, ki so postala ogabna in neužitna. Motna, rumenkasta voda ni zadostovala za kopanje in kuhanje. Zvečer sta se vozila k reki, toda, upanje na ohladitev ju je varalo. Mesec je ognjerdeče žarel. Linda ni mogla dihati ne jesti ne spati. Njena kot breskev mehka koža je postala suha in raskava, oči so zgubile svoj sijaj, shujšala je. Kadar se je Rovero vrnil, je z zadnjo močjo stresla roko, na kateri je bil prstan. »Če bo padel, botm šla,«
Čim slabše je vse postajalo1, tem bolj
FRAN MILČINSKI:
Kriva vera
Turška kuge, zah val j ctlo bodi nebo; ni bilo v Butale, pač pa se je tjakaj prikradla kuga krive vere. Najprej so jo dobili Tepanjčani, pa ko so jo imeli le-ti, so rekli Butalci: »Mi tudi! Kar imajo v Tepanj-cah, si lahkoi privoščimo tudi v Butalah.«
Kdo Ve kod so pobrali lačnega pridigarja;, da jim bo pridigoval novo vero. Ta pridigar si je poiskal še mežnarja svoje sorte in potem sta si pridigar in mež-nar za žive in mrtve prizadevala, da po-
sti majhni prepirček, ali nisem takrat stal na tvoji strani?«
»Da, to1 je točno,« je potrdil Adalbert. »Resničnoi si idealen tast in ...«
»Trenutek, sinko moj, to še ni vse,« ga je prekinil tast. »Priznati mi moraš tudi, da te vedno vzamem v zaščitol, kadar pride med teboj in tvojoi taščo1 do tistih nesporazumov. Vsaj kolikor to1 lahko storim. Oprosti mi, prosim, da to omenjam, toda enkrat je to treba povedati.«
»Res, včalsih si bil naravnost pogumen!« je pripomnil Adalbert,
»In pri plačevanju tvojih računov sem ti tudi že večkrat pomagal?« je nadaljeval tast.
»Prav zares,« je potrdil Adalbert, »vedno si bil zelo1 velikopotezen. In jaz sem ti za vse to resnično hvaležen.«
»To je lepo,« je rekel tast olajšano. »Vsekakor mi torej ene majhne usluge ne boš odrekel, če te poprosim zanjo.«
»Prav gotovo ne,« je slovesno obljubil Adalbert,
»Torej velja!« je dejal tast. »Ko prideš sedaj domov, povej svoji tašči, da je tista slika s posvetilom »Mojemu ljubljenemu zajčku«, ki jo1 je našla danes zjutraj na tleh, padla iz tvojega žepa ...«
obupno je Rovero ljubil svojo ženo in tem zanesljiveje je čutil, da bi brez nje ne mogel živeti. Skušal jo je razvedriti, prinašal ji je pisane bombaževinaste tkanine, čapljina peresa, kože leopardov, dragocen zlat nakit iz severne Abesinije. Nič ni izdalo; Tako zelo je sovražila peklensko deželo, ki jo je mučila: in napravila grdo; Stresala je roko s prstanom.
Nekega dne se je zgodila nesreča. Rovero; ki ga je ta gesta pripravila ob pamet, iz ljubezni, iz bojazni, da jo izgubi, je planil na svojo ljubico in jo zadavil.
Šele, ko je bila mrtva, je Roveroi zvedel, da ji je neki juvelir prstan že trikrat zožil.
v Butalah
vzdigneta butalske cerkve, da ne bo zaostala za ono v Tepanjcah.
Tepanjčani so se postavljali, da se jim pod novo Vero gode čudeži.
Od ogrskega Brdavsa so trobili, da je od daleč prišel skušat se s svetim Lovrencem, in da sta se metala, Pa da je bil drobni svetnik močnejši in da je vrgel Brdavsa!
Reč pa je bila taka, da! so1 Tepanjčani one dni popravljali oltar in so za ta čas postavili svetega Lovrenca z oltarja na desko; V cerkvi je bil tudi ogrski romar in je prišel in stopil na desko; da bi poljubil svetnika; pa se je deska nagnila, svetnik se je prevrnil in je podrl pobožnega; romarja,
Takšen je bil ta tepanjski čudež, ogle-dan od blizu.
Drugi tepanjski čudež ni bil nič manj imeniten pa tudi nič bolj.
Priromala je v Tepanjce ženica, bila je teščega srca,, pa je, preden je šla, kakor je tam pobožna navada, po golih kolenih okoli cerkve; stopila v mežnarjevo krčmo. Naročila si je za groš kruha, za groš žganja. Lepo počasi je žganje polivala na kruh in kruh zalagala: Postala je korajžna in si je dejala: »Če je kruhek lahko popil za groš žganja:, ga: meni toliko tudi ne bo škodovalo;« In ga je ukazala! še za groš in ga je izpila, Potem se je dvignila, da bi po kolenih šla okoli cerkve. Komaj pa je stopila iz krčme, kako se je začudila, ko je videla, da se ves trg s cerkvijo vred suče okoli nje. Pa se je kar sesedla na kolena; in pričela sklepati roke: »Čudež, čudež — cerkev gre okoli mene, da ni meni, stari revi, treba okoli cerkve!«
Ti in taki tepanjski čudeži so grizli Butalce in soi se prikregali k svojemu pridigarju: »Zakaj soi v Tepanjcah čudeži, zakaj ne tudi pri nas!«
Pridigar jih je potolažil. Pa je prišla nedelja, cerkev v Butalah polna radoved-
CVETKA ŽUŽEK:
cS o f tJn, eejtiL Dež šepeče venomer.
Vseokrog teman večer ... Samoi cesta, se svetlika — Drobne kaplje? Drobne lučke? Drevored — že črn okvir.
Dež šepeče venomer.
Pravi, da sta luč in mir le na mojem majhnem domu ali v pravljični deželi — in sicer nikjer, nikjer...
Dež šepeče venomer.
Morda pa so lučke v meni in od njih je cesta svetla...
Dež šepeče venomer.
nih ljudi, pa je bil pred pridigo1 ukazal pridigar mežnarju: »Stopi in spusti občinskega bika v županov oves!« Ko1 je pridigar stal na prižnici in pridigal, tedaj seje v vratih žagrada prikazal mežnar in dal z očmi znamenje. Pa je pridigar dvignil svoj glas:
»Rivsi, rivsi, et rovsi,
bik je v županovem ovsi!
Kdor ne verjame;
naj ga peklenski belcebub vzame!«
Zupan in občinski možje so skočili iz cerkve in hiteli bika lovit in nazaj tirat v hlev. Za njimi so se usuli gledat še drugi verniki. In so- bili zadovoljni vsi Butalci in so kimali: »Naš pridigar je svet mož, skozi cerkveni zid mu nese oko!«
ANEKD O TE
Kos in vrana
Jan Sibelius, slavni finski komponist, je slavil svoj devetdeseti rojstni dan. Tega dne je sedel z nekim glasbenim kritikom na svojem vrtu. Ko je nenadoma zažvižgal kos, je kritik zlobno pripomnil: »To, mojster, je pojem glasbe.« V naslednjem trenutku pa je na veji zavreščala vrana, »To, dragi moj,« je škodoželjno1 dodal maestro; »je pa pojem kritike.«
Neumni tenoristi
Toscaninija so poznali in se ga bali zaradi njegove hitre jeze. Nekoč mu neki slavni tenorist nikakor ni mogel ustreči. Ves besen je dirigent zakričal: »Signore, znano- je, da so1 tenoristi lahko neumni' Toda, pri hudiču, vi to vašo pravico1 že kar preveč izkoriščate.«
Nehvaležnost
tere umrlega gotskega kralja Atalariha. Ker se je mati kraljica zamerila Gotom, si je skušala pridobiti Upravdo. Justinija-nu je bilo poslanstvo kakor nalašč. Njegova nenasitna želja po novi zemlji, zlasti po' Italiji, je dobila po tem poslanstvu kosti in mozeg. S poslanci je občeval sam, hlinil največje sočutje do preganjane Ama-lasunte in obljubil izdatno1 pomoč. In tako se je pridružila skrbi za denar, ki ga je trosil za drage stavbe, nova, skrb, kako1 bi čimprej zbral in založil vojsko; da bi jo poslal v Italijo; Njegovi kabineti so bili poslej kar nepristopni za vsako1 uro zabave in kratkočasja. Prihajala sta Belizar in Mundus, prva vojskovodja, stavbenika Antemij in Izidor, tajni setniki in zaupniki carjevi v palačo. Utrujeni so se vračali, le Upravda ni bil nikoli truden. Ko se je znočilo, je sedel in skladal himne, nato je zadremal komaj za uro in takoj po polnoči je že reševal sodne akte. Narava je združila v njem silno1 telesno1 moč divjega barbara in duhovitost velikega genija, ki je objemal in vladal vse stroke tedanje znanosti, vodil vse državne posle, reševal vse pravde, poleg pa bil sam še arhitekt, pesnik, filozof in bogoslovec.
Tol je bil Teodori neizmerno1 ugoden veter v jadra, njene lahkožive barčice. Včasih se je ob takih prilikah celo> dolgočasila. Tedaj je posvečevala ves čas lepoti svojega telesa. Spanje, dehteče kopeli, najboljše jedi, izprehodi ob morju, mir in
sladko brezdelje je zabrisalo vse sledove njenega prostaškega življenja, da je cvela kakor dekle v najlepši dobi. A sedaj so1 ji dajali Azbad, Irena in Iztok zadosti snovi, da se je mogla naigrati in naspletkariti, vtem ko se je Justinijan trudil za kupi pergamentnih odlokov.
Ko se je vrnila, po izletu ob Zlatnem rogu, kjer se je veselila sramežljive rdečice na licih Irene, pritajene jeze Azbado-ve in barbarsko1 preprostega koprnenja Iztokovega, je bila njena prva misel, kako bi ji ta trojica napravila novo zabavo; Dolgo ji je slonela glava, na belem laktu, na pol zaprte oči so strmele v bagdadsko zaveso!, kamor se je prikradel tenek sončni žarek, kakor bi potegnil s črtalom zla-toi nitko prek umetnih arabesk na zastoru.
Živo se je domislila Iztoka,: njegovega slikovito vzornega telesa v hipodromu, njegovih kodrov in jasnih velikih oči, ki jih je uprl v Ireno, njegovega izbornega vojevanja, njegove nedotaknjene moške sile; ki je stala pred njo kakor utrgana včeraj iz srede mogočnega pragozda. Vzbudilo se je v njej bolj ko sicer vse, kar je uspaval nimb in škrlat. Vedela je dobro; kako je Justinijan zakopan v delo; štirinajst dni ne bo1 utegnil niti misliti nanjo in štirinajst dni je dosti dolga doba, da se približa Iztoku, da dovoli duška tisti divji naravi, kateri je prestol nadel brzde, samo brzde; a zadušil je ni. Ob tem pohlepu so se tudi snovali kovami načrti
v njeni glavi, kakor bi tkalska snovalni-ca begala med nitmi snutka. Načrt je bil gotov, njen srebrni glas je pozval sužnje, zavese so se zganile, šest deklic je dvignilo z belimi rokami despojno v nosilnico in odšlo« z njoi po mozaiku v kopalnico.
Na večer so« se zbrali gostje v razkošni dvorani nimf. Teodora je priredila večer in povabila največje gizdaline in najlepše dvorjanice. Azbadu je velela, naj to> noč straži palačo stotnija Iztokova.
Strop te dvorane je bil okrašen s kopajočimi se nimfami. Svetilnike so, nosili Neptuni, delfini in somi, uliti iz korintske medi. Krog in krog so kipele svilene« blazine na dragih otomanih. Tla so bila vložena V obliki razpenjenih morskih valov, med katerimi so se igrale zlate ribice.
Teodora je odločila, da je Večer »raj mladih nimf«. Zato so prihajale dvorjanice odete s prozornim bisom in mrežasto svilo, kakor bi pokrivale njih telesa bele vodne pene. Častniki so si nadeli zelenkaste luskinaste oklepe iz mehkega, dehtečega usnja, da so posnemali ribe;
Ko je vstopila Teodora, so padli vsi pred njo na tla in jo počastili s tem, da so po vrsti poljubili ahate na njenih sandalih. Nato so sužnji prinesli v dvorano velikanskega lesenega delfina,, ki je« bil ves obložen z majhnimi koški, v katerih so bile same izbrane poslastice: sikomore, margarani, dateljni, gorka pavja jajca, beluši, gobe, ostrige in polži.
Pričela se je večerja. Zašumelo in zasmejalo se je vse v razkošni blaznosti od zadaj skozi zavese so donele piščali in cimbale —, v dvorani so pršeli dvoumni dovtipi. Dvorjani so se nagibali k licem krasnih družic, narda, je dišala, rože so venele po« mizi, po tleh, v vročih laseh, na razburjenih prsih.
Vino se je penilo1 v srebrnih čašah, razgreta kri se je še bolj razgrevala, vonjavi zrak je zamamljal živce, družba se )e predajala, trenutku, nasladi in razkošju-
Teodora je, z bistrim očesom opazovala goste. Smejala se jei glasno; preslišala o* nobenega dovtipa, a vendar se je pasi3 njena škodoželjnost, na hrepenečih pogle' dih razdraženih parov. Določila je, vseh* take prostore, da so bili tisti, ki so se skrivaj ljubili in ljubkovali, vsaksebi. D°_' ki er jih ni razgrelo vino; so, se zatajeval1' Kasneje so1 hiteli pogledi preko mize, 9°r in dol, oči soi iskale oči.
Prav na koncu na desni strani mize je sedela osamljena Irena. Edina ni prisl3 pohotno razgaljeni tuniki. Čutila je pik3 joče poglede tovarišic, ki so joi prezir3 in zaničevale; Odlikovanje despojne Pr izletu prejšnjega; dne, se je« bilo hip°®3 raztrosilo po palači. Sklenile so, vse, d31® bodo prezirale, da se je bodo« ogibale. J di to, ni ušlo, Teodori. Njih jeza, in zaVis jo je veselila.
NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
iZ« boljši pridelek krcmpir/ci
(Nadaljevanje in konec)
Dela na heompiriščih
Na njivah, ki smo jih namenili zal pridelovanje semenskega krompirja, soi razen hrošča in plesni zlasti nevarne tako unenovane virusne bolezni. Prenašamo jih s semenskimi gomolji; virusne bolezni so poglavitni vzrok, da krompir od leta do leta bolj in bolj peša.
Pri nas najbolj razširjene virusne bolezni krompirja so; mozaik, kodravost, zvijanje listov in črtavost.
Mozaik spoznamo po nepravilnih, svetlozelenih progah na listih, ki jih v sončni svetlobi komaj opazimo1. Lažei jih zagledamo, ko je oblačno' ali v senci. Napadeni listi imajo poškodovano listno zelenilo, zato je ovirana asimilacija (usvaja-hje, sprejemanje in presnavljanje hrane °ib kemičnem dogajanju V listnem zelenilu pod; vplivom sončne svetlobe in »dihanja« listov — sprejemanja ogljikovega dvokisa); zaradi tega pa se zmanjša pridelek. Mozaik se pokaže na krompirju kmalu potem, ko krompir ozeleni. V toplejših krajih se pokaže prej kakor v hladnih. Ob poletni vročini znamenja na listih deloma izginejo, vendar bolehen na-
slednje leto kljub temu lahko preide v ostri mozaik ali kodravost.
K oi d r a v o' s t napravi mnogo večjo škodo kot mozaik. Bolezen spoznamo po mnogo vidnejših pegah na listih in po tem, da so listi skodrani. Pogosto se listi tudi pačijo, včasih pa je vsa rastlina kržljava. Bolezenska znamenja niso vselej Vidina na vseh steblih. Včasih opazimo pege ali kodravost le na listih enega stebla. Zaradi kodravosti se pridelek rastline lahko zmanjša za 50 do 70 %>, škrob-natost pa za 60 °/o.
Zvijanje listov je še bolj nevarna bolezen kakor kodravost. Obolele rastline zvijajo lističe okrog srednjega rebra navzgor v obliki žleba ali škmiclja. Listi se nekoliko zmanjšajo, so svetlejše barve, včasih z rdečkastimi ali vijoličastimi robovi in štrle pokonci. Listi so krhki in kovinsko šušte, če se jih dotaknemo'. Iz okuženega semenskega gomolja zrase majhna zaostala rastlina, ki se ji začno zvijati listi od spodaj navzgor.
Bolne rastline opazimo kmalu po vzka-litvi, zato jih lahko' ob praven času izločimo. Od zvijanja listov napadene rastline dajo' zelo majhen pridelek in drobne
ZA GOSPODINJO IN DOM
Strjenke — dobrodošle poletne jedi
Med lažje in osvežujoče jedi, ki si jih posebno žel:mo poleti, štejemo tudi strjenke, ki so pri nas poznane pod imenom „puding“. Pripravljamo jih z raznimi vrstami škrob-uih mok, pšeničnim zdrobom, želatino in s Pektinom oz. želejem, ki vsebuje večje količine pektina. Vse te snovi (škrob, želatina, pektin, zdrob) povzročajo, da,se pripravljene jedi, ko se ohlade, strde. Škrobova zrnca se v tekočini napoje in nabreknejo in zato jed zgoste. Želatina in pektin pa vsebujeta Posebno vlečljivo snov, ki veže posamezne sestavine jedi. Zaradi boljšega okusa in izdatnosti dodajamo strjenkam namesto vode mleko, razne sadne sokove, jajca, sladkor, maščobo, smetano itd. Dobre in okusne pa so *e pravilno pripravljene strjenke.
Predvsem moramo znati pravilno ravnati s škrobno moko (sem štejemo tudi puding v Ovitkih). Če jo zakuhamo v vrelo vodo, se uarede grudice. V sredi ostaja surov škrob. Pod vplivom vročine se namreč napno samo škrobna zrnca na površini grudice in se spremene v klej. Ako pa škrobovo moko razmešamo v manjši količini mrzle vode, pride tekočina do vseh škrobnih zrnc, ki se v njej enakomerno porazdele in tudi napno. Tako Pripravljeni podmet, kot bi ga lahko imenovali, zakuhamo med mešanjem v vrelo mkočino, bodisi v vodo, mleko, sadni sok JPd. Tekočina postane enakomerno gostljata hrez grudic. Posodo potegnemo na kr;
mešamo še 2 do 5 minut. Tako se nam
prež grudic. Posodo potegnemo na kraj ognja
m mešamo Še 2 do ^ minut-	ep ntm
strjenka lepo zgosti.
Ako dodamo zmesi rumenjak, lahko nare-‘mo to na dva načina. Umešamo ga kar med krobovo moko in zakuhamo z njo vred ali 8a dodamo že nekoliko ohlajeni masi.
. Kadar dodajamo sneg, moramo paziti, da ,r®s trd in dodan zmesi pravočasno, to je edaj, kadar se zmes že nekoliko ohladi, ne Pa Še strdi. Prehladni zmesi dodan sneg se J*e vmeša lepo in je tudi ne rahlja. Po zmesi astanejo proge nevmešanega snega.
Posodo, v katero denemo zmes, poplaknejo0 Prej z mrzlo vodo, da se ne prime. Lah-.° Pa tudi posodo namažemo s surovim ma-°m ph mandeljnovim oljem. Če nalijemo a strjenko nekoliko vode, se na vrhu ne na-Pfavi kožica.
se 9Hajeno strjenko zvrnemo na krožnik. Da p^pfczvrne, posodo za hip potopimo v to-
pri pripravljanju strjenk z želatino mora-0 Paziti na sledeče:
*\P°1 htra tekočine računamo 6 do 7 li-ttiM Ze^at‘ne- Namočimo jo za nekaj ur v p °kvodo, nato pa jo raztopimo v mlačni.
tani' ■ ^ n£l smemo> Prav tako ne raz-P jati v vroči vodi, ker zgubi vezivnost.
ftio aft0Pljeno želatino vedno prej precedi-Pri m*2 ’ gost(r s‘tce. ah krpico, nato jo šele $e m“amo pripravljeni zmesi za strjenko. kar|P°Se°no P°trebno je želatino precediti, ar uporabljamo zdrobljeno želatino.
k0 n<* dodamo strjenki z želatino šele tedaj, m se ze začne strjevati, vmešavati ga mora-v zmes zelo rahlo.
belj^[at11?0 Popravljajo iz kosti in vsebuje J sovine, ki pa nimajo vseh sestavin pol-
novrednih beljakovin. Je lahko prebavljiva in primerna tudi za bolnike.
Tako napravimo na primer zdrobovo strjenko:
Vzamemo en liter mleka, 150 g zdroba, 100 g sladkorja, žlico surovega masla; poljuben sadni sok.
Mleko zavremo s sladkorjem, mu dodamo surovo maslo in zakuhamo med mešanjem zdrob. Kuhamo ga, da se zgosti. Nato denemo maso v model, oblit z mrzlo vodo ali namazan s surovim maslom. Postavimo na hladno. Ko se zgosti, strjenko zvrnemo na krožnik. Pred serviranjem jo polijemo s poljubnim sadnim sokom.
To strjenko lahko izboljšamo s pestjo prebranih rozin ali s tremi žlicami sesekljanih mandeljnov, lešnikov ali orehov.
Podoben je postopek pri pripravljanju drugovrstnih strjenk, ki si jih omislimo pač po razpoložljivih sredstvih.
PRAKTIČNI NASVETI
Surovo maslo obdržimo dolgo' časa presno, če ga tesno zavijemo' v pravi pergamentni papir in vložimo v lončeno ali porcelanasto posodo1. Nanj vlijemo hladno in zelo močno raztopino' kuhinjske soli. Maslo še obtežilmo s kamnom, zavitim v pergamentni papir, in vse skupaj shranimo na hladnem. Maslo bo ostalo še dalje sveže, če bomo solni raztopini dodali še ščepec salicilne kisline.
*
Če jajcu poči lupina, ga lahko obvarujemo pred zlitjem tako, da ga pred kuhanjem zavijemo v svilen papir, ki nadomesti lupino.
*
Ponarejen kis prepoznamo, če ga vlijemo' pol čajne žličke v skodelico, pridene-mo nekaj sladkorja in postavimo' skodelo v vrelo vodo. Kis vsebuje žvepleno' kislino, ako potem ko> kis izpari, ostane na dnu črn ostanek. Dober kis ne sme napraviti stekla motnega, če ga hranimo v svetli, dobro zaprti steklenici. Ponarejen kis tudi postane modre barve, če ga pol ure dolgo kuhamo skupaj s škrobom.
Rt
Ako hočemo, da se nam ribe drže nekaj dni, jim moramo dobro izprati luskine s hladno slano vodo, jih zaviti v krpo1, namočeno v kis, in shraniti na hladnem. Postrvi polijemo s kisom in položimo1 med koprive.
Rt
Žarko surovo maslo postane spet užitno, če ga denemo v večjo' posodo, vsujemo nanj malo jedilne sode, dobro pregnetemo', polijemo z mrzlo' vodo in pustimo stati četrt ure. Gmoto' potem v vodi korenito' pregnetemo in vodo odlijemo. Ko vse to nekajkrat ponovimo, maslo operemo v mrzli vodi. Žarkega okusa ne bo več čutiti.
gomolje, ki so že okuženi. Okužena rastlina pokaže bolezenska znamenja že prvo leto; zvijajo se zgornji, mladi listi na vrhu stebla. Zvijanje lahko tudi izgine, bolezenske kali pa kljub temu preidejo iz cime v gomolje. Če takšne gomolje naslednja leto posadimo, se pri rastlinah pokaže značilno zvijanje listov od spodaj navzgor.
Od tega zvijanja listov moramo razlikovati navadno zvijanje, ki nastane pri stebelnih boleznih, ko plesni (bela noga) ali bakterije (črna noga) poškodujejo spodnji del stebla, da zaradi tega venijo in se zvijajo vrhnji listi. Črno nogo lahko spoznamo;, ker je steblo pri tleh skoraj popolnoma črno in ga zlahka potegnemo iz zemlje.
Precej pogosta in nevarna virusna bolezen je tudi črtavost. Bolezen je dobila ime od tega, ker pri obolelih rastlinah nastanejo na spodnji strani listov temnorjave, včasih črne črte ali pege, ki se navadno' pokažejo' najprej na površju žil. Pomembno bolezensko znamenje je krhkost listov, zlasti listnih pecljev. Zaradi krhkosti se listi odlomijo, vendar obvise na posameznih vlaknih na steblu. Lomljenje listov napreduje' od spodaj navzgor, tako da ostane včasih zelen samoi vrh, kjer pa so listi raskavi in skodrani. Listi skoraj popolnoma odmro, zato rastlina ne more delati gomoljev; ti ostanejo navadno drobni in pridelek je zelo majhen.
Če posadite pridelek rastlin, ki so bile napadene po kateri koli omenjenih virusnih bolezni, zrastejo spet bolne rastline. Pridelek se naslednjega leta postopoma zmanjšuje, dokler ni tako majhen, da smo prisiljeni zamenjati seme.
Virusne bolezni prenašajo' zlasti listne uši, predvsem breskova uš (myzus per-sicae), nekatere pa se širijo tudi po ranah ali ko se bolne rastline drgnejo — bolne ob zdrave.
Po naštetih boleznih napadenih rastlin ne moremo ozdraviti, zato je najbolj pri-
poročljivo, da bolne rastline, brž ko jih opazimo, odstranimo z njive, s katere nameravamo pridelek porabiti za seme.
Odstraniti morama cele rastline, z maternim gomoljem in z novimi goimoljčki vred (če so se že razvili). Bolne rastline moramo pobrati v košaro (še boljša je vreča), da ne bomo z njimi otepali po zdravih rastlinah in ne raznašali uši po njivi. Bolnih rastlin ne smemo pustiti na njivi, niti ob nji, ker se na njih pasejo uši, ki bi prenašale bolezni na zdrave rastline.
Delo bo uspešno' le tedaj, če bomo bolne rastline odstranjevali dovolj zgodaj, korenito in večkrat, ter jih odnašali na kraje, od koder uši ne bodo mogle prenašati bolezni nazaj na njive.
Desel zapovedi za električnega pastirja
1.	Uporabljaj le pastirje, ki jih je preizkusil VDE in ki imajo njegovo spričevalo1. Jemlji le dobro žico, izolatorje in kole.
2.	Čim daljša je ograja, tem močnejši naj bodo sunki toka.
3.	Zavaruj ograjo proti udarcu strele.
4.	Točno upoštevaj navodila, ki jih kupljenemu električnemu pastirju priloži VDE.
5.	Drži se pravilne razdalje pri zasajanju kolov in napenjanju žice. Za govejo živino; naj bodo! koli 10 m narazen, za svinje pa 5 m. Pri svinjah boš moral imeti 2 žici.
6.	Skrbi za dober kontakt med baterijo in žico, drugače peša zmogljivost pastirja.
7.	Podaljšaj trpežnost baterije, imej pod vodom le toliko ograje, kolikor je res potrebno.
8.	Ne pozabi vtakniti količek v zemljo.
9.	Glej, da se ograje oz. žice ne bodo' dotikale rastlin in trave.
10.	Glej, da boš akumulator vedno' pravočasno napolnil.
Steyr-traktor 80 in 80 a:
Oskrba in nega traktorja ter njegovih priključkov
MENJALNIK
Kontroliraj olje po vsakih 200 delovnih urah in po> potrebi dolij predpisano olje! Pri novem menjalniku menjaj olje: prvič po 100 delovnih urah drugič poi nadaljnjih 200 delovnih urah potem enkrat letno.
ZADNJA PREMA (Diferencial)
Enako’ kakor je predpis za menjalnik.
SPREDNJA PREMA
Nihalni čep cevne osi in osna kraka premaži z mastjo!
(Mazilni ventili so rdeče pobarvani.)
KOLESA
Zadnja kolesa ne potrebujejo nobene posebne nege. Sprednja kolesa premaži skozi mazilni ventil po vsakih 200 delovnih urah!
KRMILO
Dopolni po vsakih 200 delovnih urah v ohišje krmarnega prenosa diferencialno olje! Rdeče pobarvane mazna mesta na krmarnih vzvodih (4 mazna mesta) očisti in premaži z mastjo enkrat na teden!
ROČNI IN NOŽNI VZVODI
Vsa mazna mesta očisti in namaži enkrat na teden!
POGON JERMENICE
Kontroliraj gladino olja po vsakih 200 delovnih urah in dolij po potrebi predpisano olje.
Nekaj navodil o pravilni uporabi kmetijskih strojev
Raznovrstnost kmetijskih strojev, ki jih uporabljamo na kmečkem posestvu, je vedno večja. Zato mora biti kmetovalec
dobro poučen o pravilni uporabi vseh strojev, ki jih ima na svojem posestvu, če hoče imeti od njih pravilno korist. Nekaj strojev je sicer takih, ki jih skozi leto bolj poredkoma uporabljamo', precej pa je tistih, ki so nam skozi poletje večkrat potrebni.
PLUG
Poleg traktorja je plug najbolj potrebno orodje. Čeprav traktorski plug videti enostaven, je le treba nekaj znanja za njegovo uporabo.
Traktorski plug, ki ima okvir (ram), priključimo k traktorju na treh točkah (Dreipunktsystem). Plug je pravilno priključen in uravnan z vzvodi, če je njegov okvir vzporedno z zemljo, ki jo orjemo. Vzporedni naj boi v vzdolž in povprek k brazdi.
Če hočemo, da bo plug pravilno pokla-dal brazde, naj bo obrnjen točno v smeri oranja. Če plug zanaša v levo ali desno stran, ne bodo brazde lepo padale.
Važen del pluga je kolutasto črtalo. To naj bo tako postavljeno, da je njegova ostrina (rob) 4 do 5 cm nad konico leme-ža. Kadar hočemo orati globlje in če zabavamo stmišče ali gnoj, pomaknemo kolutasto črtalo višje in nekoliko naprej.
Lemež je tisti del pluga, ki brazdo spod-rezuje vodoravno'. Za težka in sprijeta tla naročajmo pluge, ki imajo zakrivljeno konico (Fergusonov plug). Za peščena tla in za tista;, ki imajo večje kamenje (kamenita tla;), pa je boljši navaden lemež z ravnim rezilom.
Zelo važno' je, da so lemeži pravilne oblike. Tumpast lemež daje 5 do 10 °/o večji odpor kot koničast. Zato skrbimo, da lerneže pravočasno skujemo in naostrimo.
Letos je geofizikalno leto
Dosedanji napori in borba
za uresničitev člena 7 Državne pogodbe
('Nadaljevanje z 2. strani) čilo, da imajo pripadniki manjšinskega naroda v smislu člena 7 Državne pogodbe pravico na neposreden stik s sodiščem v svoji materinščini.
V tej zvezi nočemo govoriti o odnosu naj-visjih vladnih krogov do našega narodnega vprašanja, kakor je prišlo do izraza pred letom dni pri sprejemu zastopnikov obeh na-^h osrednjih organizacij. O tem sta obe organizaciji lani izdali posebno resolucijo in jo naslovili na vlado. Če omenjam ta sprejem in poznejši sprejem oktobra meseca v zadevi šolstva, potem le v toliko, da slovesno dane obljube, da bo člen 7 uresničen še jeseni leta 1956, in pozneje, da bo prišlo do njegove uresničitve spomladi tega leta, da bomo nadalje dobili vsako odločitev v zvezi s členom 7 prej v upogled, da lahko zavzamemo stališče, niso bile izpolnjene.
Ob takem razvoju in takem stanju se naj nihče ne čudi, če trdimo, da je obstoj koroških Slovencev danes bolj ogrožen, kot pred veljavnostjo Državne pogodbe z njenimi določili v zaščito manjšine.
Zato nam tudi nihče ne more zameriti, če smo se letos januarja meseca obrnili na drža-ve-podpisnice in jih v smislu Državne pogodbe opozoriji na neizvajanje člena 7 od stra-ni naše države. To nikakor ni bilo nelojalno zadržanje in dejanje napram državi, ampak le posluževanje se pravic, ki nam gredo po Državni pogodbi in izraz upravičene skrbi za obstoj našega ljudstva.
Ta skrb pa je danes še bolj upravičena, če slišimo, da baje ae obstoji osnutek izvedbenega zakona člena 7 Državne pogodbe, ki ga je vlada poslala tudi prizadetim deželnim vladam v pretres. Nismo imeli še možnosti, da bi ga dobili pred oči, vendar pa smo slišali, da sloni na popolnoma drugačnih osnovah, kakor smo jih zgoraj pokazali in na kakršnih slonijo naši predlogi v skupni spomenici. Kolikor smo mogli izvedeti, nikakor in v ničemer ne upošteva naših predlogov v spomenici, pač pa je smatrala zvezna vlada za potrebno, da je deželnim vladam v prilogi posredovala tudi material, ki so ji ga poslale Siidmarka in razne druge šovinistične organizacije. Če to drži, potem smo vsekakor upravičeno zaskrbljeni nad nadaljnjim razvojem okoli reševanja člena 7 Državne pogodbe. Danes tukaj na tem zborovanju čisto jasno povemo, da ne moremo sprejeti kakršne koli ureditve šolskega vprašanja, ki sloni na tako imenovani pravici staršev, da ne moremo sprejeti nikakršnega predloga, ki hoče okrniti ozemlje, za katero naj bi veljal člen 7 in zožiti
področje pravic v smislu člena 7 Državne pogodbe. Ni sprejemljiv za nas nobeA predlog, ki hoče reševati vprašanje člena 7 s pomočjo nekega referenduma in na ta način obrniti zaščitni namen člena 7 ravno v njegovo nasprotje.
Če slišimo, da je baje prosvetno ministrstvo, kateremu absolutno priznamo prizadevanje za uresničitev določil člena 7 na kulturnem področju, proti našim predlogom ustanovilo zgolj slovensko gimnazijo, češ da hoče maksimalno izpolnjevati določila člena 7 in noče dati koroškim Slovencem argumentov, da bi se pritoževali nad malenkostnim in ozkim tolmačenjem tozadevnih določil, potem ne moremo razumeti, zakaj so na drugi strani tako silno ozki v tolmačenju člena 7. Če v tej zvezi ponovno opozarjamo na že večkrat prikazano negativno stališče celovškega okrajnega in deželnega sodišča do uporabe slovenskega uradnega jezika in če omenimo predvsem tudi dejstvo, da če je, kakor slišimo, tudi v tem osnutku slovenski jezik kot uradni jezik baje priznan le še za okrajna sodišča v Pliberku, Železni Kapli in Borovljah, potem vidimo v tem le navidezno nedoslednost. V resnici gre za dobro premišljeno doslednost, ki skuša izkoristiti vse slabotne točke zaradi dolgoletne protislovenske manjšinske politike nastalega našega narodnega položaja. Toda naj bo povedano: smo tudi za maksimalno rešitev člena 7 Državne pogodbe, ampak potem na vseh področjih in v vsem obsegu.
Mi pa tega v svoji spomenici niti nismo predlagali, ker smo izhajali iz bolj stvarnega izhodišča, ki upošteva, da je ozemlje, za katero mora veljati člen 7 Državne pogodbe, dvojezično, da na tem ozemlju živita dva naroda, ki sta oba naroda iste dežele in da je njuna naloga, da na meji med dvema državama vršita visoko poslanstvo povezovanja med narodi in državami v korist občečloveškega miru.
To je danes, ko toliko govorimo o združeni Evropi, še vse bolj važno. Združena Evropa ne pomeni isto, kakor spajanje jezikov, nacionalnih posebnosti itd. niti ne pomeni isto, kakor nasilna odnosno forsirana asimilacija narodov. Pot zbliževanja in spajanja narodov ne vodi preko asimilacije ali celo spajanja jezikov, marveč se vrši proces zbliževanja in spajanja narodov na temelju njihovega enakopravnega sodelovanja. Zato pa je potrebna taka rešitev manjšinskega vprašanja, ki bo končno prenehala z zapostavljanjem manjšine in upoštevala našo zahtevo, da hočemo koroški Slovenci živeti enakopravni med enakopravnimi.
Misel o geofizikalnem letu je nastala že predi 75 leti, ko so: organizirali prVo polama leta, 1882—1883. Petdeset let kasneje sa znanstveniki 12 držav izvedli drugo polarno leto in tedaj so tudi sklenili, da je treba pripraviti v prihodnje taka znanstvena »leta!« vsakih 50 let.
Leta 1950 se je v Washingtonu sestala majhna skupina znanstvenikov, ki je ugotovila, da spričo zelo naglega razvoja tehničnih ved ni mogoče čakati do leta 1982, ampak da bodo pripravili tretje geofizikalno leto kar 1957—1958, zlasti še, ker se bo tedaj nudila izjemna priložnost za opazovanje pojavov v zemeljski atmosferi. Predlog sO spravili pred razne mednarodne organizacije in vse te so ga toplo priporočile. Naslednje leto se je že sestal izvršni komite mednarodnega sveta znanstvenih združenj, ki je izdelal prve načrte za izvedbo Mednarodnega geofizikalnega leta, ki se bo pričelo 1. julija letos.
Iz najnovejše izdaje »Demografičnega letopisa«, ki ga izdaja statistični urad Organizacije združenih narodov, je razvidno, da se rodi po vsem svetu na, minuto 170 otrok. V istem času umre okoli 90 oseb, taka da dejansko naraste človeštvo v eni minuti povprečnoi za osemdeset ljudi.
Ta razlika med rojstvi in smrtnimi primeri pomeni, da naraste prebivalstvo' sveta dnevna za 120.000 ljudi. Statistični strokovnjaki OZN ugotavljajo', da boi živelo ob koncu tega stoletja na svetu dvakrat Več ljudi kot sedaj, če bo prebivalstvo' še nadalje naraščalo v tem tempu. Glavni vzrok naraščanja prebivalstva na svetu je v tem:, da dosegajo ljudje sedaj mnogo višjo starost kot kdajkoli poprej.
Najhitreje narašča prebivalstvo' v deželah Južne Amerike, in sicer za 4,4 mili-
V drugi svetovni vojni je tudi Italija mnogo zgubila
Ob različnih vojaških proslavah in spominskih svečanostih različni govorniki v Italiji vedno le naglašajo, kaj je Italija izgubila v prvi svetovni vojni, dočim o izgubah V času druge svetovne vojne sramežljivo molčijo,. Državni statistični urad pa je tudi to področje nekoliko' razsvetlil s tem, da je v posebni brošuri, ki Joi je urad pred kratkim izdal, navedel številke o izgubah, ki jih je utrpela Italija v letih od 1940 d O' 1945.
Po teh podatkih je Italija izgubila 444.523 ljudi, od teh je bilo 309.543 mrtvih in pogrešanih 135.070. Od mrtvih je bilo 159.957 vojakov, 145.996 civilnih prebivalcev in 2.693 pri Vojakih zaposlenih civilistov.
Sklenili sol, da se ne omeje samot na področje Severnega tečaja, ampak da ob-sežejo čim, širše področje zemeljskega površja. Poslali soi povabila vsem državam, naj osnujejo svoje lastne' nacionalne odbore, ki naj se potem s svojim znanstvenim udejstvovanjem, usmerijo na skupne znanstvene poti vseh znanstvenikov sveta, ker le tako se lahko mnogo prispeva k skupnim naporom za dobrobit Vsega človeštva. Namen geofizikalnih let je koristiti človeštvu, s skupnimi napori odkriti nova; področja na zemeljski obli, ki so še neodkrita, neraziskana in še zakrivajo mnogo rudnega in drugega bogastva.
V prihodnjem Mednarodnem geofizikalnem letu, ki se bo torej pričelo prihodnji tedlen 1. julija, bodlo zlasti posvetili veliko pozornost proučevanju Južnega tečaja!, kjer bodO postavili tudi 56 ekspedicijskih raziskovalnih postaj.
jona ljudi le,tno>. Absolutno največji prirastek prebivalstva na svetu pa dosegajo v Aziji, kjer živi Več kot polovica človeštva. Prebivalstva Azije naraste letno povprečna za 24 milijonov ljudi.
Največ prebivalstva ima Kitajska s; preko 582 milijoni prebivalcev. Na drugem mestu ji sledi Indija s 356 milijoni, na tretjem mestu pa je po vsej verjetnosti Sovjetska zveza. Vendar tega ni mogoče zanesljiva ugotoviti, ker v Sovjetski zvezi že, odi leta 1939 naprej ne objavljajo nobenih podatkov o stanju prebivalstva V tej velikanski azijskot-eVropski deželi-
Svojevrstno praznovanje
Po svetu praznujejo' najrazličnejše dneve, na primer materinski dan, dlan. očetov, dan zmage, dan revolucije itd. Na Franco^-skem pa so' uvedli tudi »dlan brez žrtev«r ko pozovejo vse vozače, naj bodlo posebno pazljivi in skrbni, da ne bi bilo' smrtnih žrtev. Tak dan praznujejo 2. junija. Tej pobudi so se pridružile tudi Nemčija, Luksemburg in Belgija, Uspeh letošnjega »dneva brez žrtev« je bil, da je obležalo na cestah teh dežel 38 mrtvih, medtem ko so jih 2. junija lanskega leta našteli še 80.
Iščem dekle kot kuharsko pomočnico' v gostilno ob Vrbskem jezeru.
Nekoliko znanja v kuharski stroki je potrebno. Dobra plača po dogovoru je zagotovljena. Intere-sentke naj se takoj prijavijo na naslov: Uprava Slovenski vestnik, Celovec-Klagenfurt, Gasometer-gasse 10.
170 novorojenčkov na minuto
Jugoslovanski veleposlanik obiskal Koroško
Na povratku s svojega obiska na Južnem Tirolskem! se je veleposlanik FLR Jugoslavije V Avstriji dr. Radivoj Uvalič — kakor smo kratko zabeležili že v zadnji številki našega lista — ustavil tudi na Koroškem. Ob tej priložnosti je bil tudi na obisku pri koroškem deželnem glavarju Wedenigu, kateri ga je pa skupnem izletu na Piramida pri Hodišah povabil na kosilo.
Med svojim obiskom na Koroškem je imel jugoslovanski veleposlanik daljši razgovor s predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Obiskal je tudi naš zadružni hotel »Korotan,« v Sekiri ter si ogledal razne zanimivosti Celovca, med potjo na Dunaj pa se je ustavil na Gosposvetskem polju.
Naraščanje proizvodnje nafte v Jugoslaviji
Proizvodnja nafte, ki je v predvojni Jugoslaviji znašala le 1.122 ton, je dosegla lansko leto že 993.679 ton surove nafte.
Lani so V domačih rafinerijah predelali okrog 890.000 ton nafte. V glavnem so jo predelali v bencin, petrolej, plinsko' olje in razna %iazila. Ker pa motorni promet v Jugoslaviji da danes še ni tako močno
razvit, kot na primer pri nas v Avstriji, nafta še ne zavzema tistega mesta, kot v gospodarsko bolj razvitih državah.
Čeprav v Jugoslaviji ni taka ogromnih rezerv nafte, računajo s tem, da bodo, v bližnji bodočnosti, ko se bo motorni promet bolj dvignil, kljub temu krili vse domače potrebe tekočega goriva.
Novi petrolejski vrelci na polotoku Sinai
V začetku meseca junija so italijanski raziskovalci na Sinajskem polotoku v kraju Apu Rudeis odkrili nova nahajališča nafte. Novi vrelci bodo lahko dali 100.000 ton petroleja letno,, kar bo za Egipt velikanskega pomena. Prav zaradi tega je bila ta vest v Egiptu sprejeta z velikim navdušenjem in nove vrelce je takoj pre-
gledal egiptovski minister za industrijo1. Skupaj s petrolejskimi vrelci Tiran in Be-laim bo znašala proizvodnja nafte na tem področju okrog 500.000 ton letno1. Koncesijo, za izkoriščanje nafte na tem področju ima družba »Sicieta Orientale Petroli«, v kateri je 50 °/o kapitala italijanskega, belgijskega in amerikanskega, ostalih 50 °/o pa izkorišča izključna samo Egipt.
I !RjA DiHOI iPlRiPIGiR A M j'
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.S0, 17.00
20.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete
—	7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami šlagerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 29. junij:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Oddaja za letoviščarje — 15.45 Koroška dobrodošlica — 16.15 Vesel konec tedna
—	17.10 Odlični izbor — 18.10 Za prijatelje zborovskega petja — 20.16 Iz znamenitih gledaliških del.
Nedelja, 30. junij:
6.10 Vesele melodije — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Melodije, ki nikdar ne potonejo — 11.35 Veselo petje — veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 13.45 Ko grem na planine — 14.30 Pozdrav nate
—	16.00 Sosed človek — 17.05 Melodije in ritmi — 19.00 Nedeljska Športna poročila — 20.15 Kriminalna uganka: kdo je storilec.
Ponedeljek, 1. julij:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Ura pesmi: Manja Mlejnik (slov.) —	16.15 Sodobni
avstrijski komponisti — 16.45 Znanje za vse
—	17.15 Popoldanski koncert — 18.30 Gospodarski komentar — 18.45 Za našo vas —
19.00	Krožno potovanje po Avstriji — 20.16^ Mali večerni koncert — 21.00 Potniki na Ju'
trovo.
Torek, 2. julij:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Človek in vre' me — 14.00 Poročila, objave. Narodne ^ priredbi Emila Adamiča (slov.) —	l6-0w
Aktualna reportaža —	17.15 Popoldanski
koncert —	18.25 Radijska prijateljica J7
19.00	Krožno potovanje — 20.16 Simfonicn* koncert — 21.45 Pesmi od Ingeborg Bach-mann.
Sreda, 3. julij:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Iz Koroške književne delavnice — 16.00 Oddaja za zenske — 16.20 Poznani umetniki — 16.45 raziskovalnega dela naših visokih šol — 17-1 Popoldanski koncert — 18.15 Pesmi in i®f' lodije iz Koroške — 18.45 Za ženo in druži no (slov.) — 20.15 Zveneča slikanica — 21 Prosimo k plesu.
Četrtek, 4. julij:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Avstrijci v jj10^ zemstvu — 14.00 Poročila, objave. Iz *lte rature lužiških Srbov (slov.) — 16.30 K0^ certna ura — 17.15 Popoldanski koncert 18.30 Gospodarski komentar — 18.45, daja za kmete — 19.00 Krožno potovanje Avstriji — 20.16 Alpskogorska lovska ura
21.00	Zveneča alpska dežela.
Petek, 5. julij:
5.35 Kmečka godba — 8.45 Domovina *
čas — 14.00 Poročila, objave. Akustični ni___
dinski list (slov.) — 16.00 Lepa pesem 16.45 Znanje za vse — 17.15 Mladinski ko cert — 18.15 Mladina in teater — 18.45 uho in peto (slov.) — 20.20 Josefa in 011 jonar; veseloigra — 22.20 Pesem v času.