Stran 513
Politični  pregled.
Notranji položaj. — Parlament je šel na počitnice. Javno mnenje se bavi še vedno največ z grožnjo, da pride do državnega prevrata. Ministrski predsednik je namreč svojo prvo izjavo še dvakrat ponovil, jedenkrat v poslanski, drugikrat v gospodski zbornici. Nemške stranke so vsled tega zelo potrte, saj vedo, da grozi samo njim škoda, ako se res zgodi državni prevrat. Kar se tiče tega državnega prevrata, se lahko reče: Vsakdo uvideva, da skoro ne more izostati, boje se ga pa samo Nemci.
Državni zbor. — Poslanska zbornica je v zadnjih sejah rešila celo vrsto zakonov s čudovito naglico. Zakon o kmetijskih zadrugah je bil odobren. Pri razpravi o tem zakonu je poslanec Žičkar predlagal, naj se v mešanih deželah ta organizacija loči po narodnosti, tako da bo imela vsaka narodnost svojo posebno organizacijo. Kako velikega pomena bi bila taka uredba za zunajkranjske Slovence, je pač vsakemu jasno. A glej — Poljaki in Čehi so glasovali proti temu predlogu in ga tudi res pokopali. Eazun zakona o kmetijskih zadrugah je zbornica tudi dokončala razpravo o premembi obrtnega reda ter rešila zakon o diurnistih in pravnih prak-tikantih. Prihodnja seja poslanske zbornice bo šele 20 janu-varja. Minoli petek je imela tudi gospodska zbornica sejo, v kateri je odobrila proračunski provizorij. Pri tej priliki se je precej veliko govorilo, a niČ tacega, kar bi bilo posebne pozornosti vredno.
Slobodno katoliško vseučilišče v Solnogradu. — Pred nekaj dnevi so vsi avstrijski škofje tudi slovenski — obelodanili skupen pastirski list, s katerim   naznanjajo, da   se
stran 514.
v Solnogradu  ustanovi   svobodno    katoliško vseučilišče ter poživljajo k nabiranju dobrovoljnih prispevkov v ta namen.
Nova spravna pogajanja se baje začno takoj po novem letu. Vlada hoče predlag-^ti, naj Nemci privolijo, da se v čeSkih okrajih uvede češki notranji uradni jezik, nasprotno pa naj privolijo cehi, da se razdeli češka na okraje po narodnosti. Čehi pravijo, da v tako koncesijo ne privolijo in da zahtevajo, naj se brez koncesije uvede češki notranji uradni  jezik.
Bolgarska je te dni bila v veliki krizi. Sobranje ni hotelo privoliti drakoničnim pogojem, pod katerimi je hotela pariška banka dovoliti 125 milijonov frankov posojila, zlasti ker je banka hotela dobiti tobačni monopol kot garancijo. To nasprotovanje je dalo povod, da je banka sploh odstopila od odgovora. S tem je prišlo ministrstvo v tak položaj, da je moralo demisijonirati. Kriza je trajala več dni, in konec Je bil, da je ministrstvo ostalo na krmilu, pariška banka je nekoliko odjenjala od svojih pogojev, sobranje pa se je tudi udalo, saj ve, da bi bil državni bankerot neizogiben, če se ne dobi tega posojila.
Italija je po dolzih dogovorih prišla do sporazumljenja 8 Francijo, katero porazumljenje utegne postati največjega pomena za vso Evropo. Italija se je namreč porazumela s Francijo glede pridobitve Tripolita Ta velika turška država leži Italiji najbližje in je zanjo silnega pomena. Francija je privolila, da se Italija te države polasti. Seveda bo posledica ta, da Italija ne obnovi več proti Franciji naperjene trozveze, ampak da sklene alijanco s Francijo.
Vojna v južni Afriki. — Bure je zadela te dni precejšna nesreča. Dva izmej majboljših njihovih voditeljev Kruitzinger in Maritz sta bila v boju ranjena in ujeta. Burom to ni vzelo poguma, kakor priča nova izjava Krtigerjeva, da Buri nečejo nič slišati o miru, ako Angleži burskima republikama ne priznajo popolne neodvisnosti.