Slavko Batušič
8tjepam Miletič in Slovenci
(Prispevek k historiatu gledaliških vezi med Zagrebom in Ljubljano)
Dr. Stjepan Miletič, intendant-reformator hrvatskega gledališča, se je rodil v Zagrebu 1868, umrl pa je v Munchnu 1908. 1. Doktoriral je na Dunaju z disertacijo o Shakespearu. V letih 1894—98 je bil intendant zagrebškega gledališča in dvignil ga je na visoko umetniško stopnjo. Izvajal je vsestranski dramski repertoar, obnovil prej ukinjeno Opero, uvedel balet in ustanovil prvo igralsko šolo, odprl je novo gledališko stavbo. Pisal je pesmi, gledališke in književne kritike, podlistke, potopise, komedije, drame, zgodovinske tragedije in operna libreta. Svoje delo in ideje je razložil v knjigi Hrvatsko glumište, dramaturški zapisci, I-II, Zagreb 1904.
Neposredne gledališke vezi med Zagrebom in Ljubljano so bile najprej na opernem področju. Ko so v Zagrebu 1870. 1. ustanovili stalno hrvatsko Opero, je bil angažiran kot prvi tenor Franc Gerbič. Delal je tam do 1878. 1. in pel vse glavne vloge v takratnem repertoarju (Lisinski, Zajc, Mozart, Verdi, Gounod, Flotow itd.). V letih 1875—78 je bila angažirana tudi njegova soproga, sopranistka Milka Gerbič, rojena Danes. V obdobju 1875—78 je deloval kot prvi bariton Josip Nolli in z naj večjimi uspehi nastopal kot Luna (Trubadur), Renato (Ples v maskah), Valentin (Faust), Rigoletto in kreiral Zajčevega Nikolo Šubica Zrinjskega pri prvi izvedbi tega dela 1876. Dne 15. maja 1878, pri predstavi Hugenotov, so se ti trije Slovenci poslovili od zagrebške publike, pozdravljeni z največjimi simpatijami. Nolli je nastopal v Zagrebu tudi pozneje (1880 in 1886) in vselej je vzbujal navdušenje s svojo izredno pevsko umetnostjo.
V tem obdobju je delovala v Ljubljani Zagrebčanka Dragojla Ody; prej je nastopala v Zagrebu v opereti, potem pa odšla v Ljubljano. V Arhivu Hrvatskega narodnega gledališča je ohranjen prepis slovenskega Spričevala, ki ga je 1885. 1. izdal odbor Dramatičnega društva in podpisal predsednik dr. Josip Stare. Tam je potrjeno, da je Odyjeva nastopila v Ljubljani 10. oktobra 1869 in sodelovala potem osem let pri slovenskih operetah, igrah in komadih s petjem in to z največjim uspehom, prav posebne zasluge pa si je pridobila kot pedagog s poučevanjem mladih slovenskih igralk in tako prispevala k napredku slovenske gledališke umetnosti. Za tem je bila Odyjeva ponovno član zagrebškega gledališča od 1878 pa do ukinjenja Opere 1889.
Medtem ko so med Zagrebom in Ljubljano že obstajale take vezi, kar se tiče izmenjave interpretov, pa glede repertoarja enake vzajemnosti ni bilo. V Ljubljani je Dramatično društvo izvedlo dela nekaj hrvatskih pisateljev (I. Kukuljevič, J. E. Tomič; neuspela tragedija bana J. Jelačiča Rodrigo in Elvira, napisana v nemškem jeziku, je bila uprizorjena prej v slovenskem kakor v hrvatskem prevodu), Zagreb pa v vsem času starega gledališča na Markovem
trgu (do 1895) ni prikazal niti enega samena slovenskega dela, čeprav bi mogel seči v takrat že razmeroma velik slovenski domači dramski repertoar.
V tem pogledu je prišlo do spremembe za časa uprave intendanta Miletiča, kateremu hrvatsko«slovensko bratstvo ni bilo samo patriotična fraza, temveč trden temelj za konkretno medsebojno aktivnost. Že v prvih dneh Miletičeve uprave, še v starem teatru, je gostoval Ignacij Borštnik (16. januarja 1894, Ipanov v Fedori V. Sarduja) in ob tej priložnosti se je z zagrebškega odra prvič slišala slovenska beseda. Sledilo je gostovanje njegove soproge Sofije Borštnik-Zvonarjeve (8. marca 1894, Dama s kamelijami A. Dumasa sina), temu pa angažma obeh v začetku nove sezone 1894-95. Miletič v svoji knjigi (str. 54—55) govori o tem gostovanju in angažmaju. Takole omenja Borštnikov uspeh: »Po-kazao se kao sposoban glumač. Bio je pitomac bečkog konzervatorija, ali se je sretno emancipirao od stare deklamatorske škole. Nije doduše bio velikanom prvog reda, ali revan, ambiciozan, moderan glumač, a takav je trebao našemu ensembleu nužno. Glumio je slovenski i potpuno se svidio.« Ko je prišlo do razgovora o angažmaju, je Borštnik izjavil, da je voljan priti v Zagreb, toda s soprogo. Tudi ona je ob gostovanju dosegla popoln uspeh. Miletič je želel, da bi kot angažirana člana nastopila že v septembru 1894 v »Lastniku plavžev« G. Ohneta. »G. Borštniku činilo se nevjerojatnim, da tako brzo nauče hrvatski. Predložili im, da preko Ijeta odu o Glinu — gdje se čisto hrvatski govori — tad če več iči. Oni pristaše.« Zakonca Borštnikova sta se zares hitro vključila v zagrebški ansambel in zavzela v njem pomembno mesto’ s tem, da sta kreirala vrsto glavnih vlog v zelo širokem klasičnem, romantičnem, sodobnem konverza-cijskem in posebno realističnem repertoarju. Borštnik je ostal v Zagrebu do 1918., Zvonarjeva pa s prekinitvami do' 1913. leta. V istem času, ko sta bila onadva angažirana v Zagrebu, sta hrvatska igralca, soproga Josip in Jelka Anic odšla v ljubljanski angažma, vendar, zdi se, da se nista najbolje znašla, kajti ostala sta tam eno samo sezono (1894-95). Taki prvi primeri izmenjave umetnikov pa so postajali pozneje vse bolj številni.
Staro gledališče na Markovem trgu je končalo v juniju 1895 svojo častno funkcijo kot zibelka hrvatske dramske in operne umetnosti. Svečan začetek dela v novi reprezentativni stavbi je bil določen za 14. oktober 1895. Na Miletičevo osebno povabilo so prišli k svečanostim iz Ljubljane intendant Josip Plantan in režiser Rudolf Inemann, ravnatelj Narodnega divadla v Pragi František Subert, režiserja Sava Rajkovič in Miloš Cvetic iz Beograda, dr. Stanojevič in Antonije Hadžič iz Novega Sada, Ivan Lovrič iz Sofije, F. Vakčič z Dunaja, torej predstavniki slovanskih gledališč in kultumo-umetniških društev, glede na državnopravne odnose pa je bila povabljena tudi gledališka delegacija iz Budimpešte. V okviru proslave je tedanji monarh Franc Jožef prisostvoval posvetitvi zaključnega kamna na balkonu gledališča, potem pa je šel na oder, kjer mu je Miletič predstavil ansambel. Takole piše: »Na to upita kralj intendanta, od kuda sabira svoje umetnike? Nato dr. Miletič odgovori: Sirom zemlje, pak od susjednih Slavena, Srba, Slovenaca i Čeha. Kralj reče da je osoblje doista veliko i mnogobrojno.« (Vse kaže, da mu je bilo posebno »ugodno« sporočilo o Slovanih, zato je bil njegov odgovor tako brez zveze).
Ko so prešli svečani dnevi, je šlo življenje v novi hiši svojo pot. Sledila je vrsta premier in gostovanj, v Miletičevem programu pa je bila še ena točka, ki jo je vsekakor hotel uresničiti. Menil je, da nova hiša ni samo last Zagreba, temveč vsega hrvatskega naroda, pa je dal pobudo, naj bi se prišli z novim
gledališčem korporativno, s posebnimi vlaki seznaniti prebivalce ostalih hrvatskih mest, vendar je doživel pri tem razočaranje. »Ogluši se pozivu i drugi največi grad domovine Osijek, i rodoljubni Karlovac i blizi Sisak, Varaždin i Bjelovar itd.« Izjema je bilo samo Jastrebarsko, odkoder je skupaj prišlo 150 meščanov na predstavo.
V nasprotju s takim ravnanjem hrvatskih mest pa je Miletič z največjim uspehom uresničil misel, da bi odprl vrata nove hiše Slovencem in dal s tem dokaz bratskih čustev dveh narodov. O tej ideji se je Miletič verjetno razgovar-jal z intendantom Plantanom že ob njegovem obisku v Zagrebu, o tem pa se je vodila tudi obširna korespondenca, ki pa ni v celoti ohranjena. V arhivu Hrvat-skega narodnega gledališča je (pod št. 20031) sedem pisem, ki se nanašajo na prihod Slovencev in tako je mogoče rekonstruirati konkretne podrobnosti.
Miletič je pisal Plantanu 29. oktobra 1895 — torej že dva tedna za tem, ko so odprli novo hišo — in zdi se, da je hotel prirediti za Slovence 10. novembra dve predstavi, dramsko popoldne in zvečer operno, pri kateri bi sodeloval tudi ljubljanski bariton Nolli. To se vidi iz ohranjenega Plantanovega odgovora z dne 31. oktobra, kjer je zapisano dobesedno:
»Kar se tiče nameravanih 2 predstav dne 10. novembra Vam odkritosrčno odsvetujemo 2 predstavi v imenu Dramatičnega društva in to radi tega, ker
bi bilo preveč, ko bi gostje od 3. popoludne do 10. ure na večer z malim premorom 1 ali pol druge ure morali v gledališču ostati. Kakor se bode naše občinstvo veselilo Vaše predstave, zadovoljno bode tudi samo z jedno predstavo in prepričani bodite, da se bode rajše jedne, kakor 2 predstav v tako kratkem času udeležilo. Dalje prosimo, da takrat ko mi pridemo v Zagreb, naš pevec g. Nolli ne nastopi, kajti mi ga doma pri vsaki operi slišimo in bomo rajši Vaše pevce slušali. — Ako bi Vi hoteli Madame Sans-Gêne in koncem pa zadnji akt Zrinjskega dati za naše goste, bilo bi to najbolje in Vi prihranite nepotrebno priučenje igre Berite novice, katero radi pogrešamo. Oprostite mi, da Vam odkrito svoje in mnenje Dramatičnega društva razložim! — Odličnim velespo-štovanjem in srčnim pozdravom Vam udani J. Plantan.«
Na to pismo mu odgovarja Miletič 2. novembra: »Na Vaš cijenjeni list čast mi je odpisati, da je slovenska vesela igra Berite novice na zelju g. Hribara u repertoir uzeta za dolazak slovenske brače u Zagreb. Nu kako me g. Hribar u svom jučerašnjem pismu izveščuje, odgoden je dolazak slovenskih gostiju na 24. o. mj. Hi čak u prvu polovicu prosinca. Glede popoldnevne predstave tom zgodom udesit ču po želji Vašoj. Odluku Vašu glede g. Nollija primio sam na znanje. Primite uvjerenje moga osobitoga štovanja i srdačno pozdravlje. Intendant S. M.«
Pismo ljubljanskega župana Ivana Hribarja, enega od glavnih organizatorjev slovenskega obiska, je datirano 29. oktobra, napisano pa je v hrvaščini: »Velecienjeni gospodine! Upravo mi je stigla viest, da nam južna željeznica neče da dozvoli poseban vlak za Zagreb. Pošto pak inače željezničke sveže izmedu slovenskih zemalja i Zagreba nisu povoljne, trebati če nam novih dogovora s južnom željeznicom. Uslied toga neče nam dakako biti moguče doči k Vama u posjete več 10. b. m.; doči pak čemo svakako 24. studenog ili najkasnije
1.	prosinca. Medutim primite uvjerenje moje bratske ljubavi i svesrdnog postavanja. Odani I. H.«
Miletič mu odgovarja 1. novembra, da obžaluje zaradi odloženega obiska, na to pa nadaljuje: »Stopa Vas, velecijenjeni gospodine, najuljudnije molim, da mi iza kako Vaš dolazak za sigurno ustanovljen bude, izvolite isto najaviti, tako da pouzdano mogu u repertoiru i predstavi ustanoviti, te zagrebačka glasila o dolasku obavijestiti. Mogu Vas uvjeriti, da se zagrebačko stanovištvo osobito raduje posjetu brače Slovenaca koji če im kao vazda biti mili i dobro došli gosti.«
Plantan piše Miletiču 8. novembra: »Čast mi je Vas obvestiti, da nam je južna železnica danes posebni vlak v Zagreb dovolila in da sem dan 8. decembra za izlet v Zagreb določil in v Beč brzojavno naznanil.« (Dunaj se sicer drugače nikjer ne omenja, po tem pa kaže, da je bilo potrebno za obisk odobrenje »višje oblasti«, če se ne nanaša to na direkcijo južnih železnic; op. pisca.) Nadalje prosi, naj bi prišel Adam Mandrovic še isti mesec za dva dni gostovat v Ljubljano, hkrati pa sprašuje, kdaj bi moral priti Nolli gostovat v Zagreb.
Miletič mu odgovarja 10. novembra, da je »najavljeni dolazak brače Slovenaca za 8. prosinac uzeo na ugodno znanje.« Obenem prosi, naj bi Nolliju omogočil gostovanje v Zagrebu 13. in 14. novembra, ker je zagrebški bariton obolel. Nolli bi pel Ashtona v Luciji Lammermoorski slovensko ali italijansko1, Zrinjskega pa hrvatsko. »Nadam se pouzdano da čete mi, velecijenjeni gosp. kolega, mojoj molbi več obzirno na bratsku uzajamnost ovih dvaju umjetničkih zavoda kao i našem ličnom prijateljstvu, ako je ikako moguče zadovoljiti.«
Hribar je 17. novembra ponovno pisal Miletiču, ki mu na to (neohranjeno) pismo odgovarja takoj 18. nov. in ga obvešča, da bo za predstavo v čast slovenskim bratom rezerviranih 250 sedežev. »Glede repertoira zadovoljiti ču u svemu želji milih nam brače Slovenaca, koje čemo radosno i ushičeno dočekati i pozdraviti u bijelom nam Zagrebu sa srdačnim: Dobro nam došli!«
Tu je korespondenca prekinjena, oziroma, od tu naprej ni ohranjena.
Ohranjen pa je plakat prireditve dne 8. decembra z naslovom Svečana predstava u čast slovenskih gostiju, ki je imela pet delov (opisana je spodaj v Miletičevem tekstu); začela se je ob šestih in končala ob deveti uri.
Dogodke tega dne — od dopoldneva do pozne noči — je Miletič izčrpno popisal v svoji knjigi (str. 56—64) in objavil tudi dokumentacijo (Proglas slovenskega odbora, teksti pozdravnih govorov in zdravic, komentarji zagrebškega tiska, prepovedani nagovor »Pozdrav Slovencima«, ki ga je pripravil August Harambašič in naj bi ga govorili pred predstavo). Iz tega obširnega opisa povzemamo najvažnejša dejstva.
»Naše glumište čekao je još jedan rijedak svečan dan. Bilo je to 8. prosinca 1895., kadno nas spontano posjetiše u novom kazalištu naša najbliža brača Slovenci predvodeni prvim muževima svojega javnoga života . . . Brača Slovenci dodoše, da s nama zajedno slave našu radost, pak da nam tako budu ujedno vjesnici krasne samosvojne budučnosti, koja izvire iz čiste sloge dvaju bratskih plemena«, so uvodne besede intendanta Miletiča.
V vseh slovenskih krajih — posebej so omenjene Kranjska, Štajerska, Gorica, Istra in Trst — je objavil slovenski odbor razglas o otvoritvi novega gledališča v Zagrebu in v zvezi s tem vabilo, naj Slovenci obiščejo Zagreb. Temu vabilu se je odzvalo okrog 300 odposlancev iz vseh slovenskih krajev in pripotovali so v Zagreb s posebnim vlakom 8. decembra 1895 dopoldne. Na železniški postaji so jih pričakala skoraj vsa zagrebška društva, godbe in tisoči občinstva. Predsednik odbora za sprejem, odvetnik in književnik dr. Franjo Arnold, predsednik hrvatskega pevskega društva, je imel pozdravni govor, zahvalila pa sta se v imenu gostov narodni poslanec dr. Tavčar in ljubljanski župan Hribar. Z njim so dopotovali tudi nekdanji član zagrebške Opere Nolli, urednik Slovenskega naroda dr. Preš in ljubljanski intendant Plantan z večino članov gledališča. Iz Ljutomera sta prišla dr. Volčič in dr. Rozina, iz Radgone dr. Sloj, iz Gorice urednik Gabršček, iz Kostanjevice dr. Hudovernik, iz Brežic dr. Fierbas, iz Celja dr. Vrečko, iz Trsta dr. Tekavčič, Perč, Frančič, dr. Gregorin in še številni drugi slovenski javni delavci.
Opoldne je bil svečan banket v Veliki restavraciji v Gajevi ulici, pri katerem je bilo 800 ljudi. Goste je pozdravil najprej dr. Miletič z zanosnim govorom o slovensko-hrvatskem bratstvu. Poudaril je, da je bilo novo gledališče prvikrat posvečeno ob slovesni otvoritvi 14. oktobra, »a danas ga evo posvečuje po drugi put čista ljubav dvaju jednakih naroda. Zato če ovaj dan biti vazda zlatnim pismenima upisan u povijest bratimstva Slovenaca i Hrvata!-« — Na to se je zahvalil dr. Tavčar z besedami: »Prišli smo kakor brat k bratu, ki morata živeti pod eno streho!« Govorili so še podpredsednik zagrebškega odbora Jakčin, ljubljanski župan Hribar in Zagrebčan Dragutin Turkovič. Vsi so poveličevali bratstvo Hrvatov in Slovencev, slovansko idejo in slovansko vzajemnost.
Ob šestih zvečer se je začela svečana predstava. Na prednji strani gledališča je bil transparent s pozdravom dragim gostom, dvorana pa je bila okrašena z
zelenjem in s cvetjem. Predstava bi se morala začeti s prologom pesnika Augusta Harambašiča, toda Khuenova vlada je dan prej ta prolog prepovedala ! V tem prologu pozdravlja Harambašič »srodnu braču po srcu i krvi«, poudarja »zajednički mučenički vijenac prošlosti« in kliče: »Pec se kod nas smrkava tudinstvu!« — Namesto tega prologa je bila izvedena svečana uvertura, ki jo je zložil domači glasbenik prof. Moser in je bila prepletena z motivi slovenskih pesmi Luna sije, Po jezeru in Naprej zastava Slave! Predstava se je začela z igro slovenskih pisateljev Josipa Jurčiča in Janka Kersnika Berite Novioe, ki so jo v slovenskem jeziku predstavljali člani zagrebške Drame Hermina Sumovska, Dragutin Freudenreich in zakonca Anic, režiral pa je I. Borštnik. Da bi predstavil Slovencem vse veje gledališke umetnosti, je dal Miletič uprizoriti drugo dejanje Demetrove Teute (z M. Ružička-Strozzijevo, A. Fijanom in A. Mandrovičem), prvo dejanje Sardoujeve Madame Sans-Gêne (z Ljerko Sramovo in skorajda vsem dramskim osebjem) in četrto in osmo sliko Zajčeve opere Nikola Subič Zrinjski (s Kroupom, Brücklovim, Hoferjem in Lesičem). V baletnem prizoru je bila gostom pripravljena posebna ovacija: pred koncem slike so pritekli na rob odra majhni črnci, vsak z velikansko zeleno črko v roki, in se tako porazdelili, da je iz cvetja nastal pozdrav »Živili Slovenci!«.
Med odmorom so si gostje ogledali gledališče, v foyerju v prvem nadstropju pa jih je pozdravil dr. Miletič v imenu hrvatske gledališke umetnosti: »Za ovaj je hram Vaš posjet odlikovanje, a ovaj dan osobit blagdan. Došavši ovamo ne dodoste u tudinu, več u svoj drugi dom, jer je Vaše umiječe i naše, naše i Vaše. Na zastoru Vlaha Bukovca gledamo i pjesnički lik neumrlog Stanka Vraza, koji je pod krasnom devizom ,Iz naroda za narod‘ služio jednoj i drugo j domovini svojo j. Tako ima i naše uzajamno naprezanje služiti i slo-venskoj i hrvatskoj umjetnosti!« V imenu Slovencev se je zahvalil Miletiču ljubljanski intendant Plantan in poudaril posebno to, da je s hrvatskega odra poslušal slovensko besedo.
Po svečani predstavi so se napotili slovenski gostje v veliko dvorano Sokola za gledališčem, kjer je bil njim na čast prirejen banket in kjer so poslušali spet številne zanosne in rodoljubne govore. Ob enajstih zvečer so jih z baklami pospremili na postajo in s posebnim vlakom so se vrnili v Slovenijo.
Zasluga za to prisrčno in pomembno manifestacijo gre vsekakor intendantu Miletiču. Ob tej priložnosti je srečno povezal slavje gledališča s slavljenjem slovanskega bratstva in vzajemnosti, ki je imela v takratni črni in težki atmosferi kuenovščine in sejanja razdora kar se da močan in prav demonstrativen političen pomen.
To dejstvo je dobro podčrtal ves takratni zagrebški tisk, ki je o dogodku obširno poročal. Značilno je, da je ob tej priložnosti zapisal zagrebški Obzor:
»Došli su nam ujutro, dok su oblači zastirali naše obzorje, što je naličilo našemu sadašnjemu političkomu stanju. No kao da su nam brača donijela svijetlost i vedrinu, jer iza njihovog dolaska pomoli se sunce, i oni ostaviše Zagreb kraj vedra neba puna jasnih zvijezda. Dao Bog, da nam njihova ljubav i bratimstvo pomogne dočekati vedre i lijepe dane, gdje bismo bez obzira i zapreka jedni drugima otvorili srca i posavjetovali se o zajedničkoj sudbini. U tom smislu bila ova slava navjesnica našeg jedinstva i posvemašnjega zbli-ženja!«
Hrv. zem.
isaniisasa
ka,zalište.
ilSiSSiliiiliiiSiiiii'Siiii
m
TJ nedčeljn d.».© e. picsinca 189S.	®*
Predstava 5fi. Izvan predbro.jke.
Kratki, niiji uradnik Marijana, njegov» «ralr»
OKO H K :
O. Frcudenreteh.	Manica, njegova bdi	Gdjicit. rtitmovsk«.
. Gdj*. Anit'.	Doktor Dragi«5, konoipijenl. . . . G. Anit
Vrti *8 L IfeO-k v Lj obijati L
T S 17 T a
Traudija u pet ciaova od Dimitrije Deraetra.
4'lu drugi:
Brdo via d, j*»el»vk*t» jed nog dijela
ilirske vojeke.................G. Mamlrovi*
Pratoja Teotina.
Teuta, draga «upr uga iltrokogft jpraija Gdja. R. Stntui.
Dimitar Hraranin, poglavic» ilir-»koga kralja, a kainje kraij . . G. Pijan
M a tl a me Bans- Gr < 3 n e
lijtima u tri < in» s pftdigrom, napisali S.irdou i Moreau, preveo Nikola Andric
. Odjica. Ludvig
tapuljf ‘	'	.....	.........
Kneginja
" trial L
K'C|.kl.'“,jiCa	.«i,,». MihitSf.
Cneginja Eliza i	*'	| Gdja. S»vid.
Mxrial i jeftbvre vojvoda «d DaoUiga G. Dimi trije vi«5.
Katarina, njegova iona. vojvoikinj ^ Grlja. Sram. Fottebd. vojvod» od Otranta	G. Milan,
riavary, vi>jv«w{ii od R> viga, miniatur policije . . .	(i. 8av»>\
Goapodj» 8avary, njegova žena < idjira. .lovimovid, Gttapodj« de Billow ...... Odjica. Pava».
Grof NGpperg........................ . U. Baftkovi«5.
M«r...........................
Rrigi.de, komornik . . . . 1 twprdjuix, tldiud; |»b*(t»njft (’¡moimlle	-	.
M o r letna rt	I	,	j
Doro«	j	viiM.l.i
Jiitint	I
Barbarid.
.ti. Zngiir.
. t», Fteodonreirb, . G. Markom'.
. < i J uri I«-.
.ti tJicgorid. Win.
OdjicA. Reputui
Owe- r*
tf lM prvi i
Goa pod ja de Mortemart Gospodje «la Raaaaoo Ooapodja do Vintimillo Goapodj» de Canisv .
(oiapodja «le Aldobrandini tlospodj» «le Talhouot , . .
Gorfnnjja d« Brignolle» . .
Fontane*, »emttor
Jardin. < .ircv lovski me&lar Jasmin, kudni rutdglednik !>eroy, kr jaf .......
(jop. eipelar...............
0or>o, tajni polici«ta *
Dvorak» gospoda i g«»apodje. Casnicl. Slug-' Igra »e u WfbbvroYtt dvoru, u Compibgnu Doba : rujan god. 1811.
ja. Koduliu. Gdjica. Krubc. Gdjic*. Eberl Gdja. Malulup Gdjica. Gregor id. G. uippa G. Klrtn G. Kralj.
G. Anton.
O. Kesterdam k G. Dinie. ti. Lesič De vid.
Nikola Šubic Zrinjski,
; m ;. ritjovi, | • sittti slikaj, spjevttn i 1 uyo Budali«-, uglazbio Ivan pl. Zaje. Mika <'ch rln :
) /«-u 'Ki i.itlPDii /.U*r. „ Pas rit' deux pleAu gdjica. Grondonu i g. Vi .«rini.
'	Mik»
, umna. Osabe:
Lovro Jtmtnie Alapjr PaprutovM5 •ojnici. Turski “ i „Madam
. ti. H«»fer. G. Ia*»ie. G. Kirm
jm. i. Janjič 'kilt* Geli«
d ulj a stanka
Bill!
t i.}«-" _
tajna se otvnra u
.’iVa__________________________________________
lili» «liliC"» li««l «|i«-r«-.
f>, podetak u 6, a svršetak u 9 sati
fffj
E
Svečana predstava u čast slovenskih gostija.
Svečana ouvertura.
Skladno i ravnati de g. profesor Moser.
Prvi pot:
: Berite novice.
Vesela igr» v onem dejanji, spisala vB-fr-rrr-d.- -±
Oluro« im slovenskom .¡ezilm rianovi hrv. ¡som. kazališta.l/^V/f
hi
i
p
s
m
S
H
S
Lij
i
hi
I
i
i
i
bi
hi
BSf
pl
p
k
tli
1
ha
ki
sa
p
hi
i
p
ki
Lil
m
1
laiS^SSSgiB^iiSl^Srisi
Ti*k»r» »Naradalb Novin»« Zagreb.
*
Iz časa Miletičeve uprave je ohranjena tudi obširna administrativna korespondenca, ki jo je v letih 1895-98 vodil njegov tajnik Eduard Schmidt. Po rodu Ceh, je poleg svojega materinega jezika govoril še nemško, francosko in angleško, sčasoma pa se je naučil tudi hrvatsko. Prej je delal v raznih avstrijskih gledališčih in teatrskih agencijah, zato je bil izveden v vprašanjih avtorskega prava, tantijem in nabavljanja materiala. Na taka vprašanja se v glavnem nanaša tudi njegova korespondenca, med katero so tudi dopisi, poslani v Ljubljano, vendar odgovori niso ohranjeni. Z Ljubljano je dopisoval pretežno v nemškem jeziku. Objavljamo nekaj izvlečkov iz te korespondence, ki jo je Schmidt redno podpisoval »za intendanta dr. S. Miletiča«. To niso nikakršni veliki dokumenti, vendar se iz vsega vidi, da sta ti dve gledališči v praksi skupaj reševali vrsto vprašanj v obojestransko korist.
23. marca 1896 prosi direktorja Oppenheima, naj pošlje za osem dni na posodo nemško suflersko knjigo Straussove operete Netopir, ker se je zagrebška ob selitvi v novo stavbo izgubila, delo pa bi radi hitro- prevedli v hrvaščino.
7. oktobra 1896 se zahvaljuje za poslano knjigo Netopirja, ki jo je med tem vrnil; prosi na posodo tekst in partituro Räderjeve burke s -petjem Robert in Bertram.
18. oktobra 1896 se zahvaljuje za poslani material za Roberta in Bertrama. Oprošča se, da mu ne more poslati Giroflé-Girofla, ker je Zagreb nima. »Naša biblioteka oper in operet je še v embrionalnem stanju«.
7. novembra 1896 sporoča Oppenheimu, da bo 20. ali 21. novembra premiera Bayer jev ega baleta Sonce in zemlja in ga vabi, naj pride nemudoma v Zagreb k razgovoru zaradi dekoracij in kostumov, ki naj bi jih s posredovanjem Oppenheima nabavili na Dunaju.
23. decembra 1896 mu vrača z zahvalo material Roberta in Bertrama, obenem pa mu želi srečno novo leto. — Na tem pismu je dodal Miletič v češčini: »Priju Vam taki, drahy Pane Kollega, stasni veseli svatky — zdravi, mnoho penez i sve co si možete želit sam.«
6. februarja 1897 dopis direktorja Drame Adama Mandroviča, ki je nadomeščal odsotnega Miletiča: »Slavnoj upravi Dramatičkoga društva u Ljubljani. — Sa zahvalnošču primismo material (orkestar, soli in zbor) opere Xenia od Parme, ali partitura manjka. Kako mi je g. operni ravnatelj Faller poslao pred tri dana libretto, držim da je upitnu partituru od vas primio i kod sebe je zadržao. S osobitim štovanjem A. Mandrovič«.
V začetku februarja 1897 piše direktor Opere Nikola Faller Viktorju Parmi (nemško) v Ljubljano: »Dragi prijatelj! Premiera Tvoje opere Ksenija je določena za soboto 27., za njo pa bomo dajali isti večer Cavallerio rusticano. V petek 26. ob treh je generalna vaja, na katero Te najvljudneje vabim. Prisrčno Te pozdravlja Tvoj iskreni Faller«.
21.	februarja 1897 obvešča Schmidt Parmo, da bo premiera Ksenije že v petek 26. in da prideta k premieri Emil Berté, založnik z Dunaja, in direktor Göttinger iz Graza.
1.	aprila 1897 piše Parmi glede avtorskih pravic za Ksenijo, ki jih zastopa Berté, in pa o tem, da je dobil pismo od direktorja Suberta iz Prage (Nar. divadlo), ki se za delo zanima.
Nekaj dni pozneje mu telegrafira, da je partitura Ksenije že odposlana v Prago, po njegovi želji pa se prepisuje tudi za Breslau.
15. aprila 1897 obvešča Parmo o avtorskih tantijemah. Sporoča mu, da je izvedba 10. aprila vrgla 371 forintov in da mu gredo od tega 4'%, tj. 14,84 for. Izroča mu pozdrave intendanta Miletiča, Mandroviča, Fallerja, Hoferja, Vulakoviča in Matoušekove.
18. oktobra 1897 odgovarja gledališki blagajnik odvetniku dr. F. Tekavčiču na njegov dopis z dne 6. okt. glede dolga igralca Josipa Anica.
2.	decembra 1897 piše Schmidt direktorju Schlesingerju, da potuje v nedeljo 5. dec. v Trst in bi ga rad 4. dec. obiskal v Ljubljani. Prosi za sporočilo, kaj bodo v soboto in eventualno v nedeljo igrali v gledališču.
To je poslednje ohranjeno pismo iz tega obdobja.
Priložnostna predstava igre Berite Novice, prvega slovenskega dela na zagrebški sceni, je ostala osamljena. Šele 11. februarja 1898, v poslednjem letu Miletičeve uprave, so uprizorili enodejanko Antona Funtka, Za hčer, prav tako v slovenskem originalu. Glavno vlogo očeta je igral Ignacij Borštnik (bil je hkrati tudi režiser in kajpada lektor), mačeho Milica Mihičič, hčer pa Darinka Bandobranska. Zanimivo je, da so to dramo dan prej uprizorili v Pragi. Zagrebško premiero je komentiral hrvatski tisk kot dejanje slovanske vzajemnosti, kritik Vienca ipa je poudaril »zaslužen i nepatvoren uspjeh ... a ovaj nas faktum napunjuje nadorn u bolju budučnost.«
Končno je bilo leta 1900 prvikrat uprizorjeno slovensko dramsko delo v hrvatskem prevodu. Bila je to drama Ivana Cankarja Jakob Ruda (Jakov Ruda); prišla je na zagrebški repertoar vsekakor po zaslugi Ignacija Borštnika, ki jo je prevedel, režiral in igral naslovno vlogo.
Začetek je bil po vsem tem srečno zaznamovan z imenom največjega.
S t j e p a n Miletič et les Slovenes
L’auteur apporte par cette étude une contribution importante à l’histoire des relations théâtrales entre les capitales de la Croatie et de la Slovénie, c’est-à-dire entre Zagreb et Ljubljana, à l’époque où le directeur du Théâtre national croate était le grand critique et auteur dramatique dr. Stjepan Miletič. La visite à Zagreb de plusieurs centaines de Slovènes vers la fin de 1895, lors de l’inauguration de la nouvelle maison de théâtre, y est étudiée et évaluée en détail. Les documents inédits des archives du théâtre de Zagreb y ont été employées et en particulier la correspondence entre le directeur du théâtre de Ljubljana Plantan et le maire Hribar. Un rôle très important dans les relations entre Zagreb et Ljubljana fut joué par l’acteur et metteur-en-scène Ignacij Borštnik qui après 1894 consacré plusieurs années au théâtre croate et y a fait représenter les premières pièces Slovènes. L’article apporte aussi une estimation des rapports de répertoires entre les deux théâtres depuis leurs débuts jusqu’à la représentation de la pièce de Cankar Jakob Ruda à Zagreb (1900).