Prirodopisno-natoroznansko polje.
Poletne cvetice.
Orlica (gem. Akelei, Narrenkappe, Aquilegia vulgaris) cvete od maja do julija mescca po gorskih in gozdnih travnikih, a često jo vidimo tmli po vrtih zaradi lepšega. Steblo vzraste 50—70 cm visoko. ki nosi ostrogaste, barvo izpve-minajoee cvetora. Oeti so nagneni, modri ali vijoličasti, redko kdaj rudeči ali beii.
Rudeea lilija, maselnik (Feuei-lilic, Lilium bulbifemm) raste divja po gorskih gozdih ih planinskih travnikih srednje in jtižne Evrope. Cvete meseca ju-nija in jnlija. Pri nas jo vidimo večkrat po vrtih zaradi lepšega. Steblo vzraste 30—60 cm visoko ter nosi suličaste. temno zelene liste \n ]epo rudeč evet, ki je krasota našim vrtom. Tej podobna je bela lilija k nam zanesena iz jutrovih dežel. kjer so jo vže v starodavnih časih visoko cenili kot podobo nedolžnosti in čistosti.
Vrtni nagelj ali klinčck (Gavtonnelke, Dianthus Caryophyllns) je naša najbolj priljubljena vrtna cvetica, ki raste v jnžnej Evropi tudi divja po skalovji in zidovji. Korenino ima vejnato, ki poganja ranogo na tleh ležečih in po več k viškn stoječih, kolenčastih, golih steblie, ki nosijo jako prijetno dišeee cvete. Sajeni nageljni imajo navadno le pitane, različno rudeče in bele cvetove. — Tudi pri nas raste mnogo vrsti divjih kliiičkov, ki imajo ali živo rudeče cvetje, ali pa lepo nazobčeue in razrezljane veneeve listice.
Kapncinarji (Kapuzinerkresse. indianische Kresse, Tropaeolum raajns) je jako lepa iz Peruvaaskega 1684. leta k nam zanesena ovijajoča se cvetica. Steblo se visoko vzpenja in ima skoraj popolnem okrogle, ščitaste liste z dolgimi peeeljni. Žipo rudeči cveti imajo rumeno, ostrogasto čašo in tope veneičeve liste.
Bagrenorndcči slak (purpurrothe Winde, Convolvulus purpureus) ima ovi-jajoče se steblo, ki se visoko vzpenja. Listi so peceljnati, srčasti in celorobi. Cveti izrasto izzad listov in imajo bagrenorudeč, vijoličast, visnjav ali pa tudi bel. lijasto-zvončast cvetni venec. — Ta cvetica je v Ameriki doma, a tudi pri nas jo imajo pogostoraa po vrtih zaradi lepšega.   Ovete meseca junija do septembra.
Vrtnica ali gošeavka (Centifolie, Gartenrose, Eosa eentifolia) je najlepša vrtna cvetica, ki jo vže od nekdaj imenujejo kraljico vseh cvetic. Doma je iz Pev-zije, a sade jo tudi pri nas malo ne po vseh vrtih zavoljo njene lepote, vedno pitanih, čisto rožno - rudečih cvetov in zavoljo zelo prijetne vonjave. Iz venčevili listkov delajo rožno vodo iu pravo zelo zelo drago rožno olje.
Ccrke, ko/ačuik ali kozji parkcljci (Geisblatt, Jerihorose, Je la'nger je lieber, Lonicera Oaprifolium) je grm z ilolgimi, sibkiini vejarai, ki se vzpenjajo na drugo drevje. — Nasprotni listi so jajčasti, topi, višnjelkasti zeleni in celorobi. Cveti stoje na gorenjem konci vej po 6 vkupe v vretencih, ali po vrhu vej v žopkih. Iz začetka so beJi z rudečkastim dnom, pozneje pa rmnenkasti ter diže jako prijetno. Jajčaste jagode so škrlatno rudeče. — Ta lepi grm naših vrtov cvete meseca maja in junija.