NEKAJ POMISLEKOV OB PREVODU PRATOLINIJEVE KRONIKE REVNIH LJUBIMCEV
Do' tega članka je prišlo zgolj po naključju. Prevodov modernih del v prozi doslej nisem podrobneje ocenjeval, pa bi se tudi glede Pratolinijevih Revnih ljubimcev* zadovoljil z nekaj splošnimi opombami in s kratko pohvalo, češ da se prevod nenavadno lepo bere. Takšen je bil sprva tudi moj vtis in v tem pač ni bilo nič čudnega, kajti prevajalec ni začetnik, žlahtna slovenščina mu ni tuja, italijanščino pa najbrž tudi zna, če se je lotil tako zahtevnega teksta.
Pretirana vestnost in neka, po mnogih slabih izkušnjah privzgojena nezaupljivost pa sta mi ob nekaterih zdaj manjših, zdaj večjih spodrsljajih vedno odločneje svetovali, naj si ne obtežim vesti s trditvijo, ki bi je ne mogel dokazati. Hudičev rep, ki je molel izza polikanih škricev črnega fraka na oko lepega prevoda je bila pravzaprav neznatna besedica, preprost vzročni veznik ker — v italijanščini v tem primeru grazie a, s katerim prevajalec ni in ni mogel priti na zeleno vejo. Drugi manjši spodrsljaji sO' se nanašali na florentinske krajevne posebnosti. Tako< so na primer Gli Vffizi — torej nekakšne vladne pisarne, palača, v kateri je zdaj znamenita umetnostna galerija — pri prevajalcu edninski samostalnik (oboki Uffiziaf); pokrita iržnica pri cerkvi San Lorenzo mu je tržnica Coperto; Portico, pravzaprav Portici, stebriščni hodnik ob Trgu republike mu je, kot kaže, edninsko krajevno ime ženskega spola; iz znamenitega Petrocchijevega slovarja italijanskega jezika pa naredi Petrocchijev leksikon. Potlej je tu in tam v besedilu še nekaj nesmislov, ki bi jih težko pripisali na rovaš pisatelju, za katerega vemo, da je odličen stilist.
Vse skupaj res še ni nič tako' hudega, saj tako ali podobno večkrat spodrsne tudi najboljšemu in najvestnejšemu prevajalcu, vendar je zadoščalo, da se je v meni porodil sum, češ kaj pa če me videz vara, pa sem sklenil primerjati prevod z izvirnikom. Po tej primerjavi sem bil, žal, prisiljen svoje dotlej dobro mnenje O' prevodu nekolikanj popraviti, zakaj poleg že omenjenih manjših napak je prevajalec zagrešil še nekaj teže odpustljivih grehov. To svojo trditev bom skušal dokazati s primeri, ki sem jih vzel iz XIV. poglavja, ko se zgodba z dramatičnim Macistovim spopadom s smrtjo povzpne do svojega tragičnega viška. Pri tem pripominjam, da ne bom razglabljal, aH je krivo napak v prc-\x>du zgrešeno mnenje o tem, kakšne svoboščine si prevajalec lahko dovoli, ali naj iščemo krivdo v naglici ali v neznanju, pač pa bom na konkretnih primerili pokazal na nekatere resnejše napake prevoda, ki bi lahko bil in mnogokje tudi je prav dober.
Kot sem že omenil, sem sklenil primerjati štirinajsto poglavje, a ker sem kasneje videl, da se bo članek preveč podaljšal, sem začel kar na slepo izpuščati po nekaj strani, tako da sem jih v celem primerjal okoli dvajset, a še na teh se nisem ustavljal ob manjših napakah. Ko dopuščam možnost, da sem prezrl tudi kakšen večji spodrsljaj, vabim zdaj tiste, ki jih puščobno filološko umo-vanje preveč ne dolgočasi, da z menoj vred preberejo teh nekaj strani.
Takoj na drugi strani (v prevodu je to stran 2 19) bi bilo izraz braciere bolje kot s peč prevesti s p e č i c o, ker gre pravzaprav za nekakšno žerjavnico.
* Bolj primerno bi se naslov knjige glasil: Kronika revnih zaljubljencev.
178
kovinsko posodo, v katero se naloži žerjavica in ki služi pozimi predvsem za gretje nog. Vecchi bacucchi niso stare kapuce, kar tu nima nobenega smisla, temveč (po Panziniju!) vecchione rimbambito, torej stari dedje, ki jim gre že na otročje, za mi sta finendo pa je naročil sem predaleč. Povsem napačno si je prevajalec dovolil preveliko svobodo v naslednjem, stavku: II ciabattino disse: Voi non sapete. In centro c'e Za riooluzione. II sor Quagliotti e tornato di la ara ora. Tu čisto po nepotrebnem za besedami: Sredi mesta je vendar revolucija, vstavi stavek: Povedal mi je gospod Q., ki je..., ko je psiliološko verjetneje, da je čevljar — razburjen, kakor je bil — bruhal te novice iz sebe v kratkih stavkih. Vrh tega je gospod Quagliotti še prisoten. Za uno si guadagna il pane je dosti, če rečemo, da si človek služi svoj kruh, ne pa da se bori zanj, kot beremo v prevodu, si calmi e ci raconti pa je pomirite se in povejte, ne pomiri se in povej, sotto i Portici pa kar pod Portici, ne pa pod Portico.
Na str. 2 2 O bi bilo za allora capii morda bolje se mi j e p o s v e t i 1 Oi, kakor pa se mi je zazdelo; frazo lasciato la pelle pa prevaja nclepo' in še z izrazom, ki ga slovenski pravopis prepoveduje, namreč nastradal je, uno di loro era moribondo pa prav banalno: je eden od njih ze gagal.
Na str. 2 2 2 prevede stavek: Margherita si agitava sulla sedia — M. je bila vsa iz sebe, pa bi bilo bolje tako, kot je v izvirniku: M. se je razburjeno presedala na stolu. Ce nato prevajalec stavek: ... gli premeva ... correre vidno alle sue donne, prevede, da bi bil že rad v krogu svoje družine, potlej ni opazil rahlega pisateljevega poroga, s katerim karakterizira plašnega slaščičarja Re-vuara, ki se rad tišči ženskih kril. Nato je enkrat spuščena samo^ kratka besedica gia — že. Včasih je res lahko to docela nepomembna stvar, a v našem primeru ni tako. Macistova žena Margherita, ki je ob Revuarovih razburljivih novicah v skrbeh za svojega moža. prime Macista za roko in ga prosi, naj ne hodi ven; njen glas je bil tedaj ž e poln obupne tesnobe. Pri tem ta gia že kar precej na začetku poglavja napoveduje tragični konec, ki čaka tisto noč Macista, zraven pa služi še za karakterizacijo Macistove žene Margherite, preproste Italijanke, pri katerih igrajo slutnje in druge praznovernosti tolikšno vtogo. Stavek: Ora sedeva al tavalo, raccoglieva le carte... mnogo bolje zveni, če je dobesedno preveden v nedovršnem preteklem času, torej: zdaj je sedel (ne je sedel) za mizo, pobiral karte..., za zadati si vprašanje pa bi bilo bolje zastaviti si vprašanje.
Na str. 2 2 4 beremo: poi... avevano fissato i compiti, il nuovo criterio d'inquadramento, Vorganizzazione del Soccorso Rosso, kar ni o novih pogojih za sprejem v organizacijo Rdeča pomoč, temveč o novih pogojih za sprejem   (v partijo namreč)   in o organizaciji  Rdeče pomoči.
Če zdaj na slepo preskočimo tri strani, beremo na str. 2 2 8 prav krivične ponaredke. Ko nesrečna mati fašista Carlina v noči fašističnih hudodelstev stopi k oknu svoje sobe in vpraša, kaj je, ji odgovori več ljudi s hinavskim glasom, v katerem pa je čutiti sočutje: »Nič ni...« Tako- je tudi v oiriginalu: Piii persone le risposero, con un tono ipocrita che tradiva pieta: -»Ntente, non si preoccupi!« — In kaj pravi prevajalec: Več glasou je odgovorilo z usmiljenjem, ki je izdajalo hinavšoino... Tako je preplašene, a srčno dobre Pratolinijeve junake zamenjal s hinavskimi kranjskimi mežnarji; pri tem ni krivičen le pisatelju, katerega povsem drugačen odnos do junakov, ki jih opisuje, je razviden iz vsega njegovega dela, temveč tudi malim italijanskim ljudem, ki mu služijo kot model za njegove junake.
12'                                                            179
In spet spustimo nekaj strani in na str. 2 3 5 preberimo stavek, kako je Maciste, ki je že preskočil ograjo, na trebuhu in z rokami lovil ravnotežje, ko pravi izvirnik: eguilibrandosi con /a pancia e con le mani, torej je pri preskoku pravzaprav lovil ravnotežje z vsem g-ornjim delom telesa. Za zavpil je onstran šip — attraverso i vetri — pa bi bilo bolje in jasneje, da je zavpil kar skozi zaprto okno, kakor prevajalec tudi prevede isti izraz nekaj vrst bolj spodaj.
Razlog za preveč svobodno prevedeni stavek na str. 2 3 6; una macchina ha imboccato il viale. Ha i fari accesi e viene avanti... Cosa facdiamo'... pa lahko iščemo v premajhni sposobnosti vživetja v izredno napeti položaj, ki je tu opisan. Psihološko verjetneje je, da razburjeni Ugo ne bo po ovinkih razlagal, kako je, ko jima gre vendar za biti in ne biti; zategadelj je bolje, da prvega stavka ne prevedemo: Neki avto pelje po cesti (nekje daleč od naju, kar ne bi bilo nič posebnega) tem\eč: avto je zavil v drevored, (torej tu sem, k vili v parku, in vse kaže, da so nama preganjalci že za petami).
Tener 1'agguato na str. 2 3 7 je več kot samo čakati koga, temveč p r e -žati na koga, vento di iramontana pa ni kratko in malo veter, temveč severni  veter,  krivec.
Na str. 2 3 9 imamo spet primer, ko prevajalec menda meni, da mora pisatelja malo popraviti. Italijanski stavek se glasi: Bastera satire a prendersi la borsa, un ritratto che gli e caro, i valori. Prevod pravi: Odšel bo samo še po svojo torbo, po nekaj vrednostnih papirjev in po neko fotografijo ... Zamenjava besed včasih res nič ne spremeni na stvari, včasih je celo potrebna, toda v našem primeru je logika prav v nelogiki, ker pisatelj tu navaja, brez navednic sicer, besede tistega človeka, ki v nevarnosti, v kakršni je, pač ne misli na logiko; torej: Samo po svojo torbo da stopi, in po sliko, in denar... Ker tudi v Firenzi cveto magnolije zgodaj spomladi, bo stavek na str. 240: polni duha magnolij, ki cvete jo prav v tem času, napačen; morda bi rekli, vrtovi, ki v tem letnem času duhte po magnolijah, (ker je znano, da tudi njihovo listje močno diši). Stavek: Le finestre hanno ante scor-revoli, saliscendi di giunco, persiane intonate alla soialbatura delle facciate pa je prav nesmiselno preveden: Okna so opremljena z lesenimi rebračami, z žalu-zijarni, z zapahi iz rogoza, vdelanimi v omet ob oknu. Smiselno in pravilno, če ne lepo, pa bi se to glasilo: Okna imajo žaluzije na poteg, zastirala iz rogoza in oknice, katerih barve so v skladu z barvami hišnih pročelij. In potlej: alla iestimonianza orale e auricolare preferiscono il resoconto dei giornali: i si dice delVindomani — raje kakor ustne novice imajo novice, ki jih preberejo d časopisih; iz teh lahko zvedo, kar se bo zgodilo naslednjega dne, kar še daleč ni prav, pač pa: ...preberejo tisto, kar bo naslednjega dne krožilo od ust do- ust.
Na str. 2 41 bi bilo med drugim bolje, če bi izraza antica fazione ne prevajal s starodavno sekto, ker ne gre za versko ločino, temveč za vladajočo stranko (ali za tisto, ki hoče zavladati). Opomba glede Bargella na isti strani ni točna, ker gre v tem primeru za poveljnika policijskih sil (Ca-pitano di Giustizia ali Bargello), ne pa za poveljnika uporniških sil.
Ko — še vedno na isti strani — napačno prevede: Sianotte la Polizia e consegnata z Nocoj je policija na nogah, ne pa z Nocoj je policija ostala doma, celo več: vobče ni smela ven, zagreši še zgodovinsko netoč-
180
nost, ko vendar vemo, da so fašistične tolpe nemoteno divjale in ubijale ob tihem soglasju buržoazne oblasti (in njenih policijskih sil), ker se je ta oblast tedaj bolj kot vsega drugega bala uveljavitve ljudske volje.
In še na isti strani: čase del popolo so prevajalcu sirotišnice, ko so le preproste hiše, v katerih se odpirajo — ne pa pospravljajo — kleti in pripravljajo zasilna ležišča pod slemeni (ali kot pravi prevajalec: kotički za varno zavetje), da bi se vanje lahko zatekli tisti, ki jih preganjajo fašisti.
Na str. 2 4 2 se mu zapiše tavtologija vzdolž Lungarnov, ko bi bilo dovolj vzdolž Arna ali na bregovih Arna ali kaj podobnega. Narobe je preveden stavek: C'e in ciascuno di essi una follia omicida, il bisogno di uccidere per sentirsi vivi, scampati alVagguato — V vsakem gori morilska strast, potreba po ubijanju, da bi ostali živi in se izognili skritim pogledom, ko je prav: ... d a bi čutili, da s OO'stali živi in da so ušli zasedi.
Gatto randaggio na str. 2 4 5 nii maček, temveč maček potepin, izraz z drugega sveta je nekako dvomljiv in bi bilo tudi v slovenščini bolje ostati pri množini, kot je v izvirniku: z drugih svetov — d'altri mondi. Hai avuto paura? je po smislu res prav: si se pomirila, toda bolj logičnO' bi bilo preprosto vprašanje: Te je bilo strah?... Non ci avrebbero lasciati andare pa je: naju ne bi pustili dalje, ne pa nama ne bi prizanesli, pri čemer lahko mislimo na najhujše, za kar pa v našem primeru ne gre.
Na str. 2 4 5 srečamo tržnico Coperto namesto pokrite tržnice pri cerkvi San Lorenzo, spodaj pa po besedah: Maciste, ti si ljudski krvnik, brez potrebe izpuščeno naslednje: sei un comunista a cui il Partito ha affidato un incarico di responsabilita, il maniscalco Corrado che stringe fra i ginocchi... torej, komunist si, ki mu je partija zaupala odgovorno nalogo, kovač  Corrado, ki stiska med svojimi koleni itd.
Na str. 2 4 7 spet srečamo tržnico Coperto, potlej pa prevajalec izpusti stavek: Osvaldo non avrebbe mendicato scuse; farse non avrebbe nemmeno detto... ne bo moledoval za opravičilo; morda jim ne bo niti povedal, (da mu je Ugo s silo razvezal jezik).
Na str. 2 48 je: Uauto... lo ritrovo distante, voliato Vangolo — za oglom je bil motor že precej daleč, ne pa da ga je avto skoraj dohitel, kot piše prevajalec.
In str. 2 4 9, Ko se Maciste smrtno zadet zgrudi in stopi Carlino k njemu — intravide in una nebbia la sna facda rantolante, kar je prevajalcu: je Carlino zagledal svoj lastni umirajoči obraz; ko je prav: je zagledal obraz Macista, ki je hropel v zadnjih trzljajih. In še: Carlino batteva gli occhi come davanti ad una apparizione, come sentendo d'improviso, su di se, una responsabilita a cui non era preparato: — m,ežikal je z očmi kakor pred prikaznijo, ki se je ni niti malo nadejal, ko je prav: kakor da bi se nenadoma čutil odgovornega za nekaj, na kar ni bil pripravljen.
Tako smo srečno pribredli do kraja poglavja. Plev, ki so po nekolikanj temeljitejšem rešetanju ostale na rešetu, je preveč, da bi mogli biti s prevodom povsem zadovoljni, čeprav je precej verjetno (ker sem za primerjavo izbral eno od najtežjih poglavij), da na ostalih tri sto osemdesetih straneh v tem sicer dobrem prevodu ni toliko spodrsljajev in napak.                       Niko Košir
181