DOHODNINA
Republiška uprava za javne prihodke, izpostave
HRASTNIK, TRBOVLJE, ZAGORJE
obveščajo občane, da poteka sprejem napovedi za odmero dohodnine za leto 1993 v rednem delovnem času - vsak delavnik
od 7.do 15. ure (sreda od 7.do 17. ure)
v prostorih izpostav:
HRASTNIK na Cesti 1. maja 56
TRBOVLJE na Ulici 1. junija 36
ZAGORJE v prostorih občine.
Sprejem napovedi bo po 8.3.1994 tudi v podaljšanem času in sicer:
od 8. do 12.3 od 7.do 18. ure, od 15. do 19.3. od 7.do 18. ure, od22. do 26.3. od 7.do 20. ure.
V soboto, 27.3. bodo sprejemali napoved od 8. do 18. ure, v nedeljo, 28.3. od 8. do 12. ure, od 29.do 31.3 pa od 7. do 20. ure.
Izognite se gneči zadnje dni v prostorih uprav in oddajte napovedi za dohodnino čimprej.
wmsmms nì alg ai
r e.

Ne čakajte zopet ponovne podražitve : velika izbira različnih : : modelov in barv vozil RENAULT
& po stari ceni.	-nT-XT AT ITT-
cuo	RENAULT
že od 1.337.400 SIT dalje
NOVO!
- TWIN GO S PLATNENO STREHO
1.421.545,00 + PLAT. STREHA 80.166,00 SIT - R-5 PIVE 1400 cmm 60KS, od 1.087.732,00 SIT
NAKUPNI POGOJI
- KREDITI za nova zozila ■ LEASING za nova vozila
RABLJENA VOZILA: (z garancijo)
*	R-5 CAMPUS 5V 1/93	- R-19 RT 1.8/4V8/92
44.000	km 988.680 SIT	66.000 km 1.594.950 SIT
*	CUO RN 1.4/3V5/91	1	- R-5 CAMPUS 5V 7/90
66.000	km 1.133.000 SIT	74.500 km 730.275 SIT
i s« AX11 TGE 490 |I	1" -R-5 CAMPUS 5V 9211
50.450 km 798.000 SIT	35.000 km 874.083 SIT
- R-5 CAMPUS 5V 1289	- CLIC RT 1.22/91
52.000	km 685.650 SIT	30.000 km 1.144.500 SIT
-R-5 CAMPUS 5V 3/90	-R-19RT 1.8 4V3/93
39.600 km 735.000 SIT :	12.000 km 2.028.000 SIT
LEGENDA: * DODATNA OPREMA
Prodaja: 0601/24-031, servis: 0601/21-525

-	AVTOLICARSTVO
-	AVTO VLEKA
-	RENTA CAR
-	MEŠALNICA LAKOV GLASURIT
Kržišnik Roman Selo 65, Zagorje, Tel: 0601/63 399
Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju:
* osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga
12ENTROMERKUR
TRUBARJEVA 1, 61000 LJUBLJANA
V NAJEM ODDAMO POSLOVNE PROSTORE V PRODAJALNI CENTROMERKUR, ULICA1. JUNIJA 36, TRBOVLJE.
Poslovni prostori so primerni za trgovinsko, proizvodno ali servisno dejavnost.
Informacije na tel.: 061/214 §§2 m 126 3120.
B
issili
iilil
•UVODNIK*
Na zborih občanov bo v naslednjih dneh tudi v Zasavju precej živo. Razmišljali bomo, pod kakšno kapo bi bilo boljše živeti. Pod staro, raztegnjeno, ali novo, sveže spleteno. Vendar: za novo kapo manjkajo pletilke, pa tudi volne je bolj malo. In zgodba se lahko tu tudi konča. Očitno je namreč, da so zbori občanov o novi lokalni samoupravi brez jasnih zakonskih rešitev o financiranju občin in ureditvi drugih, za ljudi še kako pomembnih, drobnarij metanje peska v oči. Slovenci smo spet nekaj časa zatopljeni v iskanje županov, pa razdelitev novih občinskih stolčkov in merjenju mišic med sosednjimi kraji. Na žalost si mišic ne bomo okrepili. Bomo pa dobili daljše nosove. In to na svoj, davkoplačevalski račun. Kajti vsi ti zbori in referendumi seveda ne bodo udarniška zadeva • v gnilem kapitalizmu se to pač pošteno plača.
PL*****

S.
11
■111
..)! yyUrty, Skujp,!	„b«.
odstopU nj*npr<
Bowvor iwwor3wH*rS>tìnS
T
V» TTt	p™*?** S» «» *
Včasih smučam hit'
NASLOVNICA: AD Uroš Klemen Foto: Tomo Brezovar
P
.»I i.


Ld-iJ
> : :|l ; . '

V ogledalu:Lojzka Koritnik
Zbori občanov Kmetijski kviz
Uspešna Steklarna Zasavske ceste
Prodaja trboveljskega premoženja
Alojz Deželak: "Kolinska bi pomagala Zasavju!"
Niravna v besedi Hiša na trdnih temeljih Brigita Bukovec in Igor Majcen Šahist Aljaž
Požar uničil hišo v Zagorju Vroči KAJ: Katja, Alenka, Jure Jursko Zasavje
Olimpiada v Zasavju (Rdeči Revir)
n
KOLEDAR
DOGAJANJ
22.	februarja - Revirska ljudska univerza iz Trbovelj je pripravljena, da začne izvajati program splošnega ekološkega izobraževanja. Za to pomlad pa načrtujejo še en projekt: brezposelnim pomagati pri psihosocialnih težavah.
23.	februarja - Redno letno popravilo se v trboveljski Cementarni vleče že od januarja. Ker je zalog tako cementa kot klinkerja še precej, peči nekaj časa še ne bodo prižgali. Sicer pa so lani prodali za več kot 300.000 ton cementa in 35.000 ton klinkerja.
24.	februarja - Zagorjani bodo po treh letih znova dobili muzejsko zbirko. Postavilijo bodo v Wcinbcrgerjevi hiši. Vsebine bo take, kot tista prej, le nekaj manj je bo, vse skupaj pa bo občino stalo 700.000 tolarjev.
24.februarja - In še ena vest ička z Revirske ljudske univerze, pomembna za tiste, ki končujejo osnovne šole. RLU bo - če bo dovolj kandidatov - v šolskem letu 94/95 izobraževala tudi za poklic monter električnih omrežij in instalacij. Potreb po teh kadrih je menda več kot dovolj.
24.	februarja - Zagorsko občinsko vodstvo tega dne obiščejo naj višji z Republiške uprave za ceste. Tema pogovora: obstoječa, še vedno dokaj neurejena zasavska cestna mreža in bodoči priključek na avtocesto nekje pri Trojanah. Po zagotovilih predstavnikov RUC oboje bo. Enkrat v prihodnosti.
25.	februarja - Bo poslovanje Rudnikov rjavega premoga polom doživelo že v kratkem? Tako se v teh dneh sprašuje vse več ljudi, tistih, ki vedo, da predlog državnega proračuna predvideva le polovico pričakovanjega v RRPS v letu 94; da se zaradi tega že vnaprej napoveduje za skoraj dve milijardi SIT izgub ob 2,4 milijarde lanske izgube in ob 3,5-letni blokadi v višini trimesečne realizacije. Država pa nič.
28. februarja - Zaradi neusklajene politike zasavskih občin odstopi predsednik Skupnosti revirskih občin Leopold Grošelj.
Polona Malovrh
SPET NOVI
MAREC
UJAG3J00 V
LOJZKA KORITNIK
Ko se je Lojzka Koritnik pri petdesetih upokojila, ji je bilo hudo. Trideset let je vzgajala šmarski mladi rod, kar naenkrat pa je njen dan ostal brez njih prazen. Potem so jo prišli prosit, da bi nadomeščala odsotno učiteljico iz Kostrevnice in dan je postal spet svetel.
Lojzka Koritnik se je rodila v Šmartnem, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo, nižjo gimnazijo v Litiji, učiteljišče in kasneje ob delu še pedagoško akademijo v Ljubljani. Kostrcvnica je bila Lojzkino prvo in po naklučju tudi zadnje delovno mesto. V Kostrevnici so se lani novembra zbrali mladi; dijaki, študentje, zaposleni. Tako kot Lojzka so radi dobre volje in z njeno pomočjo so hitro pripravili dve prireditvi: obletnico šole v decembru in pustno rajanje v februarju, kjer so prikazali tudi nekatere slovenske pustne običaje in navade. Zdaj se pripravljajo na 70-letnico gasilskega društva.
Lojzka se rada smeji in poje. Sedem let je pela v MePZ Zvon. Dolga leta je tudi sama vodila otroški PZ Zvonček na šmarski OS. Nastopi njenega zborčka so bili vedno nekaj posebnega, novega, ustvarjalnega in se jih zaradi izvirnosti še vedno spominjamo. Zdaj že četrto leto vodi MePZ Društva upokojencev Liti ja, ki šteje 42 članov. Najstarejši pevec je v 84. letu, veliko jc osemdesetletnikov, tisti med petdesetim in šestdesetim letom so v manjšini.
"Letos bo zbor praznoval desetletnico delovanja. Želimo, da bi do obletnice v zboru ostali tudi najstarejši pevci, ki pojejo od začetka. Večina jih je pela že pri drugih zborih v občini. Delo z njimi je zelo zanimivo, prijetno, zahteva pa veliko spoštljive prizadevnosti. Od malega so me vzgajali, daje starost spoštljiva stvar i n tako doživljam sedaj tudi delo z njimi. Poskušam, da bi jim bilo na vajah lepo, saj so vaje njihov čas za razvedrilo in duševno hrano. Rada bi uvedla skupinsko preprcvanje in petje starih pesmi, kijih nekateri še znajo, zapisane pa niso nikjer," pravi Lojzka.
Joža Konjar

Dan Civilne zaščite
Mednarodna organizacija civilne zaščite je bila ustanovljena 1. marca 1972. Njena generalna skupščina seje odločila, da ta dan postane svetovni dan CZ. Letošnje leto je pri nas še posebej pomembno za celoten sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, saj sta bila sprejeta zakona o varstvu pred požarom in gasilstvu, v postopku pa je zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
V	občinah dajejo velik poudarek dolžnostnirn enotam, poklicnim organizacijam in splošnim reševalnim službam. Prebivalce in okolje namreč ogrožajo številne naravne in druge nesreče, te nevarnosti pa zahtevajo stalno pozornost in načrtne priprave. Cilj je zmanjševanje števila naravnih in drugih nesreč, učinki pa so lahko dobri le z usposobljenimi in opremljenimi subjekti reševanja. Ob dnevu Civilne zaščite so v občinah svojim najzaslužnejšim kot vsako leto podelili priznanja. Odlikovanja podeljuje Republiški štab za civilno zaščito in imajo obeležje državnega odlikovanja.
V	Hrastniku bo seja štaba v prihodnjem tednu, pripravili bodo poročilo o delu v preteklosti in program dela za to leto, nekaterim članom pa bodo podelili priznanja.
O nagrajencih bomo pisali v eni od naslednjih številk.
Trboveljski štab je pripravil slovesnost 2. inarca na Kumu. Bronasti znak CZ sta prejela Gvido Burja in Stane Golob, saj sta veliko prispevala pri razvoju, krepitvi in praktičnem delovanju CZ. Srebrni znak pa je dobilo Gasilsko društvo iz Dobovca za večkratno požrtvovalnost pri zaščiti in reševanju ljudi in različnih dobrin.
Zagorjani so imeli slovesnost 3. marca. Zlati znak CZ je prejel Janez Groholjšek, poveljnik Občinske gasilske zveze in član štaba CZ za odgovorno in prizadevno delo pri izvajanju vseh akcij zaščite in reševanja v občini. Srebrni znak je pripadal Francu Brdniku iz Kisovca za dolgoletno in prizadevno delo. Srebrni znak je prejelo tudi Gasilsko društvo Senožeti, ki je zelo dejavno in uspešno, letos pa praznuje 60-letnico delovanja. Bronasti znak je bil izročen Antonu Potočniku iz Zagorja, ki kot član gasilskega društva že vrsto let deluje v vseh akcijah zaščite.
V Litiji bo slavnostna seja 18. marca. Dobili se bodo na gradu Bogenšpcrk. Zlati znak CZ bo prejel Janez Ambrož iz Šmartnega pri Litiji za dolgoletno delo v CZ in gasilski organizaciji. Bronasti znak bo dobila Anica Kotar iz Dol pri Litiji za dolgoletno delo v CZ in gasilstvu, pa tudi Jože Vehovec iz Kresnic
/L ..... ■
Zbori občanov
Na podlagi Zakona o referendumu za ustanovitev občin, ki daje volilccm posamezne krajevne skupnosti pravico izraziti voljo za ustanovitev svoje občine, so tudi župani vseh treh zasavskih občin sklicali zbore občanov.
Hrastnik
V	Hrastniku bodo zbori potekali takole: KS DOL - v ponedeljek, 7.3. ob 17. uri v kinodvorani Dol; KS RUDNIK - v torej, 8.3. ob 17. uri v Poslovni stavbi; KS STEKLARNA - v sredo. 9.3. ob 17. uri v Domu Ribiške družine Podkraj; KS BOBEN - v četrtek, 10.3. ob 17. uri v Zadružnem domu; KS PRAPRETNO - v četrtek, 10.3. ob 19. uri v Zadružnem domu;
KS KRNICE-ŠA VNA PEČ - v petek. 11.3. ob 17. uri v Domu KS; KS PODKRAJ - v petek. 11.3. ob 19. uri v prostorih bivše OŠ; KS MARNO - v soboto. 12.3. ob 17. uri v Domu KS; KS KOVK - v soboto. 12.3. ob 19. uri v Domu KS; KS TURJE-GORE - v nedeljo, 13.3. ob 10. uri v prostorih bivše OŠ.
Trbovlje
Tudi v Trbovljah bodo pričeli z zbori občanov v ponedeljek. Trboveljčani bodo zborovali takole:	KS IVAN KEŠE - v
ponedeljek. 7.3. ob 18. uri v dvorani SO Trbovlje. Leninov trg 4: KS FRANC FAKIN - v ponedeljek, 7.3. ob 18. uri v dvorani SO Trbovlje: KS ALOJZ HOHKRAUT - v sredo. 9.3. ob 16. uri v Tehnični srednji šoli Trbovlje, Šuštarjeva kolonija 7a; KS FR1C KERŠIČ - v sredo. 9.3. ob 18. uri v prostorih KS Fric Keršič. KS ZASAVJE - v četrtek. 10.3. ob 17. uri v sejni sobi KS Center; KS CENTER - v četrtek. 10.3. ob 17. uri v sejni sobi KS Center; KS FRANC SALAMON - v petek, 11.3. ob 18. uri v prostorih KS Franc Salamon; KS KLEK - v soboto, 12.3. ob 18. uri v Domu Tončke Čeč na Kleku; KS DOBOVEC - v nedeljo, 13.3. ob 9. uri v Domu KS; KS ČFiČE - v nedeljo, 13.3. ob 1 L uri v Gasilskem domu Čeče.
Zagorje
V	Zagorju je prvi zbor že bil. Sestali so se Kisovčani. Ostali pa bodo zborovali takole: KS FRANC FARČNIK - v petek,
4.3.	ob 18. uri v prostorih podjetja TE-VE Varnost; KS SENOŽETI - TIRNA - v soboto, 5.3. ob 18. uri v Gasilskem domu v Šentlambertu; KS RAVENSKA VAS - v nedeljo. 6.3. ob 10. uri v Gasilskem domu v Ravenski vasi; KS ŠENTGOTARD - v nedeljo, 6.3. ob 10. uri v OŠ Šentgotard;
KS JOŽE MARN - v torek, 8.3. ob 17. uri v stekleni DD; KS KOTREDEŽ - v sredo, 9.3. ob 18. uri v Gasilskem domu v Kotredežu; KS RUDNIK - TOPLICE - v četrtek, 10.3. ob 17. uri v OŠ Tone Okrogar; KS IZLAKE- v petek, 11.3. ob 18. uri v Zadružnem domu Izlake; KS PODKUM - v soboto, 12.3. ob 17. uri v prostorih KS Podkum; KS ČEMŠENIK - v nedeljo,
13.3.	ob 8.30 v dvorani Prosvetnega doma; KS MLINŠE -KOLOVRAT - v nedeljo. 13.3. ob 17. uri v Zadružnem domu na Mlinšah.
^	J)
za dolgoletno delo v CZ in KS. Plaketo bodo podelili KS Litija -Levi breg za razvoj civilne zaščite ter zaščite in reševanja na območju KS. V Litiji pa bodo podelili še spominski znak Zvest Sloveniji desetim fantom, ki so leta 1991 pobegnili iz JLA. Znak zvestobe
bodo prejeli Neli Anžel, Bojan Kastelic, Danilo Potokar, Mitja Strmec, Marko Pirc, Jože Kozlevčar, Boštjan Hauptman, Tonček Maren, Jernej Trebeč in Franc Kremžar.
Ivana Laharnar
ipm:
l€.incrt i i
Kmetijstvo kot gospodarska panoga doslej ni imelo posebnega pomena. Še posebej v zasavskih občinah. Ker je danes vse te/jc najti zaposlitev, mladi s podeželja iščejo dohodek tudi v kmetijstvu. Naše kmetije so majhne, zato je potrebno več iznajdljivosti in znanja, da mlad človek sploh vidi možnost zaslužka na domači kmetiji. Znanje in izkušnje pridobiva od staršev, v šoli. na predavanjih in tečajih, strokovnih ekskurzijah, delno pa tudi s takšno obliko, kot so kvizi. Letos bodo pripravili kvize Mladi in kmetijstvo za trboveljsko občino na Podmeji v lovski koči (sobota, 5. marca ob 18.00), v Hrastniku se bodo ekipe pomerile v Šavni peči (dom krajanov, sobota, 12.marec ob 18.00) in v Zagorju v Čemšeniku, v nedeljo, 13. marea ob IS.uri. V vsaki občini so že prijavljene po 4 ekipe, ki bodo pokazale svoje znanje na področju gnojenja, ribogojstva, turistične dejavnosti na kmetijah in živalim prilagojene reje.
N.G.
Vodovod v I* «iver ii.«»1«. i Vii*d
Ravenska vas (ali Sv. Urh) z zaselki leži med Zagorjem in Trbovljami.Tam vokrogfiO hišah prebiva 252 ljudi. Ravenska vasje v razvojnem zamahu na vseh področjih. Glavna naloga KS je že nekaj let dokončanje vodovodnega omrežja.
Že davnega leta 1952 so hoteli na vrhu hriba Bezgovec izvrtali globoko luknjo do takoimenovanega "zveznega rova" Trbovlje -Zagorje in črpati vodo v Ravensko vas, pa se ni izteklo. Leta 1989 je na pobudo pomlajenega vodstva KS in takratne OK ZSMS Zagorje stekla gradnja vodovoda. Krajani so se odločili za krajevni samoprispevek. Začeli so nabavljati cevi, trakove, instalacijske dele ter gradbeni material. Z delovnimi akcijami so kopali jarke, krajani so opravili precej udarniških ur, doslej že več kot
33.000	(povprečno na stanovanjsko hišo 4.125). Na omrežje bo priključenih preko 160 stanovanjskih in gospodarskih objektov, delno tudi v KS Selo in Bevško. Prvi dve leti so pomagali tudi brigadirji zvezne MDA. Do 27. aprila 1993 je bil položen primarni vodovod. Položili so kar 7.500 metrov cevi. Zgradili so tri rezervoarje z elektro opremo, dve črpalki in vezno instalacijo; vzporedno pa uredili in popravili še več cest in potov. V KS sta dela usklajevala Peter Maceri in Igor Bučevec.
Sedaj potekajo še zemeljska dela za priključke k objektom. Doslej je bilo položenih v omrežje okrog 1300 m vodovod nih cevi za priključke; vsaj toliko jih je treba še položiti. Naj večji cilj KS v letošnjem letu je jasen: da 1. maja priteče čista in zdrava pitna voda.
/ -,
F
. ..&>>&
Bo že držalo, da so zakoni napisani zato. da se kršijo. Vendar 1 se tudi zakoni med seboj razlikujejo. Eni so takšni, da se z njimi ni igrati. Med te gotovo ne sodi kakšen zakonček o cestnih predpisih. Ponavadi sc prekršek konča z denarno kaznijo, seveda, če te sploh dobijo.
Cesta na Tereziji v Trbovljah je zadnje čase malce čudna zadeva. Ustrezno podjetje jo je urejalo, popravljalo in tako naprej. Delo je končano, oziroma trenutno ga ni. Ostajajo pa ustrezni znaki, ki voznike vztrajno prepričujejo, da obstaja obvoz. Vendar se vozniki ne damo. Čemu bi iskali in sc vozili po obvozu, če lahko peljemo naravnost? Ko se voznik prebije mimo raznih opozoril in obvestil, daje cesta zaprta, se končno na lastne oči prepriča, da znaki lažejo. Pod starim Terezija rovom poskuša še zadnjič o zaprti cesti prepričati voznika cestna zapora, nekakšna na pol ceste postavljena ovira z velikim prometnim znakom na sredi. Le kaj pomeni ta znak? Sicer pa sploh ni pomembno. Cesta je prevozna in pika!
\.
*sW

a a è n
P®A»


Tu se poslavlja listo vprašanje, zaradi katerega so te vrstice sploh nastale. Kaj je na stvari? Možni sta dve razlagi. Prva je !ta. da vozniki delamo prekršek, ker se vozimo lam. kjer se ne ^i smeli. Ne upoštevamo prometnih znakov in to je verjetno prekršek, ki sc lahko kaznuje z denarno kaznijo. Lepo in prav. Vendar se kar sama po sebi vsiljuje še druga razlaga. Cestno podjetje enostavno ni odstranilo znakov, ko je končalo z delom.
Ta razlaga ima sicer malo majave noge, ker je takoj moč opaziti, da delo verjetno še ni končano. Torej, ali so ovire in znaki postavljeni na popolnoma prevozni cesti, ali pa delo še ni končano. Ne glede na to, kaj je na stvari, na pranger obešamo vse voznike, ki ne spoštujejo cestnih opozoril, zapovedi in prepovedi. Grajo zasluži tudi ustrezno podjetje, ki ne poskrbi ali za odstranitev znakov in ovire, ali za popolno zaprtje cest^^^^^

Katarina Bebar
a
Ustanovitev IPS
Trbovlje - Sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora na območju občine Trbovlje so člani IS Trbovlje sprejeli že minuli teden na korespondenčni seji. Na 104. seji, kije bila v torek, je predsednik IS France Beravs obrazložil nujnost korespondenčne seje zaradi omejenih časovnih rokov, ki so sovpadali s časom počitnic.
Med enaindvajsetimi točkami dnevnega reda so največ pozornosti vzbujale naslednje: predlog javnega komunalnega podjetja Komunala Trbovlje o zaračunavanju akontacij ogrevanja oziromanajemu kratkoročnih likvidnostnih kreditov, odprodaje enote VVZ Tinkara v Bevškem, ideja o ustanovitvi javnega zavoda IPS (Informacijsko - pospeševalno - svetovalnega) centra ter potrditev dveh članov Sveta zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje. Uporabnike bosta tako predstavljala znanatrbovcljska kulturnika Gabrijela Rojšck in Marjan Zupan.
Podrobneje velja opozoriti na tri odločitve IS. Najprej glede pobude Komunale Trbovlje, da bi vsem odjemalcem toplotne energije zaračunaval i še akontacijo ogrevanja za tekoči mesec, izračunane na podlagi lanskoletne porabe. IS administrativnih ukrepov kot so akontacije ne podpira, prcdlagarajc strožje izterjevanje dolgov. Zanimiva je pripomba, da so vzpodbude, ki bi stimulirale redno plačevanje, več vredne kot akontacije. In so tudi možne. Morda bi porabniki več plačevali v mrtvih mesecih in s tem razbremenili stroške ogrevanja v zimskih konicah. Vse v mejah svoje porabe, jasno vedoč, da nikogar ne kreditiramo.
Vrtec Tinkara v Bevškem beleži nenehnem upad otrok v enoti, je pa tudi stroškovno naj dražji vrtec v Trbovljah. IS seje zato odločil, da seznani skupščino o odprodaji vrtcain pripadajočcgazemljišča. V ponovno pripravo predloga osnutka pa seje vrnil tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda IPS centra. Kljub temu, da je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti za ta projekt že nakazalo sredstva in da bo
treba ob polletju podati poročilo o realizaciji, je Izvršni svet Sekretariatu za družhcno-ekonomski razvoj naložil ponovno proučitev formalno pravne ureditve statusa centra.
Mateja Grošelj
Za šport premalo
Zagorje-"Športni klubi živijo v naj večji meri na račun navdušencev, ki naokoli iščejo denar za dejavnost," je bila na seji izvršnega sveta v Zagorju izrečena kritika skrbi zadružbene dejavnosti. Ob nenehnem krčenju proračunskih sredstev, pri čemer je država iz leta v leto bolj vztrajna, je za športne klube namenjenega vedno manj denarja. Razpravo o tem je sprožil Rokometni klub Zagorje, ki je zaradi premajhne dotacije, pa zaradi stroškov, ki jih ima s tekmovanjem ekip in igrami ter treningi v Liliji, odvisen v večini od samofinanciranja članov kluba.
Rokometni klub prejema iz proračuna 21.800 tolarjev na mesec, mesečne najemnine zadvorano v Litiji in na Izlakah, najemnine v času tekem in potni stroški zaradi vožnje izven kraja (doma namreč dvorane nimajo) jih veljajo najmanj 130.000 tolarjev. To so le najnujnejši stroški, ki sc jim ne morejo izogniti. Generalnega sponzorja nimajo. Klub s štiridesetletno tradicijo pa vendar vztraja pri svoji ljubiteljski dejavnosti, odrasli navdušenci paobsebi vzgajajo tudi mlajše generacije.
V izvršnem svetu so se odločili uspešnemu klubu pomagati pokriti stroške, ki jim jih povzroča litijska dvorana. Ob pripravi letošnjega proračuna bodo v Zagorju pripravili kriterije za financiranje posameznih panog glede na dejavnost in uspešnost ter s temi kriteriji nastopili pred republiko, da bi nekako le izboljšali finančno situacijo vseh aktivno delujočih športnih klubov v občini. Zal pa sc v Zagorju k vsaki proračunski postavki kot grožnja in neizpodbitno dejstvo kar do konca tega tisočletja postavlja petina vnaprej oddanega letnega proračunskega zneska za projekt, ki ima stalno ime -obveznice.
Seja izvršnega sveta je bila 1. marca, na dan Civilne zaščite. Ob tej priložnosti je Jože Ranzingcr, načelnik oddelka za obrambo, vsem članom občinske vlade, ki so tudi vključeni v to dejavnost, čestital in sc zahvalil za razumevanje, ki gaje IS imel ob reševanju mnogih in zahtevnih problemov.
Ivana Laharnar
Trinajst črnih gradenj
Hrastnik - Na 87. seji izvršnega sveta v Hrastniku so veliko časa namenili obravnavi osnutka odloka o gospodarskih javnih službah in načinu njihovega opravljanja. Obilo pobud članov IS bo preveril sekretariat, o tem se bodo člani IS pogovorili čez mesec dni. Sprejeli so sklep o pooblastilu KOP Hrastnik za opravljanje komunalnih dejavnosti in naložili KOP Hrastnik, da izdela program lastninskega preoblikovanja.
Obravnavali so tudi osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora v občini. V hraslniški občini so črnograditelji prijavili 13 črnih gradenj. Osem posegov akt legalizacije dopuščaš predhodno sanacijo, tri celo brez dodatnih del, dve pa akt legalizacije ne dopušča. In prav tu se lahko poj avij o težave, saj so čmograd i te Ij i morali ob prijavi črne gradnje položiti depozit, ki se ne vrne. Poleg tega pa je verjetno še nekaj črnih gradenj, ki niso prijavljene, zakonska določila pa so precej medla...
Člani IS so sc seznanili še z izvajanjem zakona o denacionalizaciji od decembra 1991 do 15. januarja 1994. Sprejeli so sklep o prenosu funkcionalnega zemljišča k poslovno - stanovanjskemu objektu "kegljišče" v Podkraju Steklarni Hrastnik in prenosu zemljišča in priznanju lastninske pravice objekta "kegljišče" na Logu Kegljaškemu klubu Hrastnik. Programu javnih del v občini so na seji dodali še pomoč pri raziskovanju arheološkega najdišča za Savo. Upajo, da bo na voljo dovolj denarja za vsa javna dela, ki sojih v občini načrtujejo.
Marko Planinc

lllilll!
O proračunu in zdravstvu
Zagorje - V sredo zvečer je bila v Zagorju skupna seja vseh zborov občinske skupščine. Poslanci so bili seznanjeni z aktivnostmi pri pripravi besedila Zakona o zagotavljanju sredstev za zapiranje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica . Vod ja skupine za pripravo tega zakona pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti prof. Slavka Janežiča je povedal, da so v besedilu upoštevane pripombe iz Zagorja. Skupščina je podprla stališča občinskega izvršnega sveta, ki je bil ves čas aktivno vključen pri pripravi besedila zakona ter sprejela zahtevo, da republiška vlada podpre varianto člena, po kateri bo javno podjetje.za zapiranje v vsaki izmed prizadetih občin.
Po dolgih in večkratnih razpravah v izvršnem svetu so bili v sredo z, osnutkom proračuna za to leto seznanjeni tudi poslanci. Posamezni poslanci so se izjasnjevali o tem, ali pripraviti odprt proračun, kjer naj bi bilevnešene dejanske potrebe porabnikov, pa s tem predviden vnaprejšnji primanjkljaj, ali pa proračun zapreti, pa zato vsakomur priškrniti doberšen delež sredstev. O proračunu bodo še razpravljali, ko bo izvršni svet na osnovi pripomb pripravil nov tekst in odgovore na pripombe.
Z velikim zanimanjem so poslanci pričakovali informacijo o razmerah in odnosih v zagorskem zdravstvenem domu, ki sobiledolgo temaragovorovin reševanj v občinski vladi in svetu tega zavoda, katerega ustanoviteljica je občinska skupščina. Poslanka Marinka Drakslerje predlagala, naj skupščina razveljavi vse sklepe izvršnega sveta v zvezi z zdravstvenim domom, saj bi po njenem morala o vsem najprej razpravljati skupščina, njene sklepe pa izvajati izvršni svet. Marinka Draksler je pred kratkim odstopila kot članica izvršnega sveta, njen odstop je skupščina v sredo sprejela. Zanimivo paje, da je ves čas sodelovala v razpravah in pri sprejemanju stališč v izvršnem" svetu, pa nikdar predlagala obratnega vrstnega reda razprave. Celo sama je zahtevala takojšnjo obravnavo in ukrepanje prav v izvršnem svetu, češ da bo vsaka zamujena ura pri reševanju medsebojnih odnosov v zdravstvenem domu usodna za paciente. Poslanci so menili, da je bila pot obravnave pravilna, stališča in usmeritve izvršnega sveta so v razpravi podpirali, na pobudo predsednika skupščine pa so sprejeli sklep, naj statutarno pravna komisijaoceni sklep, ki ga je delegatka predlagala. Skupščina pa je tudi podprla prizadevanja zdravstvenega doma glede priznanja okulistične ambulante v tem zavodu in pridobivanju sredstev za nabavo ultrazvočnega aparata. Izgubo v višini 28 miljonov tolarjev, kije nastala v lanskem letu, naj preveri Ministrstvo za zdravstvo in oceni, kaj ta izguba pomeni za ustanoviteljico.
Ivana Laharnar
J
Javna dela
Hrastnik - V občini nameravajo v letu 1994 opraviti precej zjavnimi deli. Na zadnji seji IS so sklenili, da se bodo zjavnimi deli lotili naslednjih nalog: vzdrževanje krajevnih in lokalnih, cest, sanacija divjih odlagališč, čiščenje in urejanje struge potoka Boben in Brnica, urejanje otroških igrišč, hortikulturna ureditev javnih površin, dela na plazovitih območjih, izdelava raziskovalnih nalog s področja razvoja turizma v občini ter fizična dela pri raziskovanju arheoloških najdb za Savo.
Za vzdrževanje krajevnih in lokalnih cest bodo zaposlili 6 delavcev. Delo naj bi pričeli aprila, trajalo bo osem mesecev. Sanacija di vjih odlagališč naj bi se pričela avgusta, za dva meseca pabi zaposlili pet delavcev. Za čiščenje in urejanje struge potoka Brnice in Bobna bo potrebno pet delavcev za dva meseca, pričetek dela pa naj bi bil maj. Aprila bodo pričeli z urejanjem otroških igrišč. Kar pet delavcev bo opravljalo to delo, osem delavcev bo potrebnih za hortikulturno ureditev javnih površin. Delo se bo opravljalo v aprilu in oktobru. Junija bo pet delavcev opravljalo vzdrževalna dela na plazovitih področjih. Že januarja pa sta dva Hrastničana pričela z izdelavo raziskovalnih nalog s področja turizma v občini. Delo bosta opravljala celo leto.
Za izvajanje javnih del bodo potrebovali v občini približno 7 milijonov tolarjev (za materialne stroške 6.270.000, za stimulacijo pa 734.000). Poleg teh javnih del seje IS SO Hrastnik odločil, da v letu 1994 podaljša že sprejeta programajavnih del: nudenje socialne pomoči in nege občanom Hrastnika ter pomoč otrokom z učnimi in vzgojnimi težavami. Izvajalec obeh programovjeCentcrza socialno delo Hrastnik, delo bo trajalo 12 mesecev. V izvajanje prvega programa bodo vključili sedem, vdrugega pa deset iskalcev zaposlitve.
K.G.
Denacionalizacij a
)
Hrastnik- Vdvehletihjebilopriupravnem organu za denacionalizacijo v Hrastniku vloženih kar 96 zahtevkov zaa denacionalizacijo nacionaliziranega premoženja. Od 75 zahtevkovza stanovanjske hiše, stanovanja, poslovne stavbe, poslovne prostore in stavbna zemljišča sojih zavrnili kar 17. Prosilci so bili namreč pravni nasledniki, ki niso upravičeni do lastninjenja stavbnih zemljišč po tem predpisu. Ugodili so 24 zahtevkom in vrnili 926 kvadratnih metrov poslovnih prostorov in 27.344 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč.
Od 15 zahtevkov na področju kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev so ugodili štirim zahtevkom in vrnili 7,3 hektarja kmetijskih zemljišč in 26,2 hektarja 'gozdov. Pred izdajo odločbe pa je že tudi postopek za vrnitev okrog 93 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov upravičencu Francu Rošu terokrogštiri hektarjekmetijskih zemljišč Župnijskemu uradu Dol.
Za vrnitev zasebnih gospodarskih podjetij in kapitala so prejeli 6 zahtevkov. Med njimi sta zahtevka za Steklarno in TKI, ki paše nista popolna zaradi reševanja vprašanja državljanstva včasupodržavljcnja. Ena izmed vlog pa zahteva tudi vrnitev trgovskega blaga v obliki odškodnine - obravnaval jo bo Odškodninski sklad. Z denacionalizacijo se na hrastniški občini ukvarja le en redno zaposlen delavec, zato v občini ocenjujejo, da je število rešenih zahtevkov zadovoljivo.
K.G.
Spet pomoč
Hrastnik - Zenska prostovoljna židovska organizacija iz ZDA Temple Emunah Social Action Committe iz Lexingtonaje v hrastniški begunski center poslala tono humanitarne pomoči. Podobna pošiljka, v kateri je hrana, šolske potrebščine in predivo, je iz Amerike namenjena tudi v Split, od koder naj bi jo prepeljali v Bosno. Begunke v Hrastniku so bile seveda najbolj vesele volne, otroci pa barvic.
M.G.
mm®.
Litijskih semaforjev ni več
Litija - V torek, 22. februarja so sneli edine semaforje na križišču pred mostom. Po petnajstih letih delovanja niso bili preveč koristni. Poglavitni vzrok, da je Litija dobila semaforje, je bila želja, da bi vozniki opravljali vozniške izpite v domačem kraju. Lilijani pa še vedno hodijo na izpite v Trbovlje ali Ljubljano. Semafor je malokdaj delal, v zadnjih letih pa nikoli. Ker so bili nevzdrževani. je obstajala nevarnost, da popadajo z drogov. Odstranili sojih, še preden seje zgodila kaka nesreča. Marjan Mali, načelnik Oddelka za urejanje prostora na litijski občini je povedal, da tega križišča s semaforji verjetno ne bodo kmalu uredili. Najprej bodo zgrajeni semaforji v križišču pred novo telovadnico. Želijo namreč zmanjšati hitrosti s katerimi pripeljejo vozniki iz Zasavja v Litijo.
J.K.
Laična nega na domu
Zagorje - Že nekaj let tečejo razgovori o nujnem organiziranju laične nege na domu. To je oblika pomoči posameznikom, ki niso vključeni v bolnišnico ali zavodsko oskrbo, pa zaradi bolezni potrebujejo stalno nego. Zdravstveni dom je usposobil delavko za ta dela, kije ljudi začela obiskovati že v lanskem decembru. Nega na domu je uvrščena v storitvene nadstandardc. Ker seje za (a paket zavarovalo zelo malo zavarovancev, so morali v zdravstvenem domu uvesti doplačila. Zdravstveni dom je predlagal, da polovico stroškov pokrijejo iz programa Zavoda za zdravstveno zavarovanje, polovico sredstev pa naj bi pokril občinski proračun. V letu 1994 bi za občinsko blagajno to pomenilo 360.000.00 tolaijev. V IS so pobudo načelno sprejeli, laično nego na domu pa bo občina sofinancirala odvisno od socialnega stanja posameznika. Kriterije bo določil Center za socialno delo.
Pomoči
potrebna
knjižnica
Trbovlje - Knjižnica Toneta Seliškarja ima že nekaj časa velike težave. Skupščina občine Trbovlje je pred kratkim imenovala za direktorico Aleksandro Nagode, ki je svoje delo začela opravljati 1. marca. Potrebna sredstva za nakup novih knjig so prejeli šele konec preteklega leta. Večino sredstev za nakup knjig je namenilo ministrstvo za kulturo, del padomača občina.Ministrstvo za kulturo je knjižnici namenilo tudi štiri računalnike, potrebna sredstva za instalacije pa mora odobriti in nakazati občina Trbovlje. Srečujejo se tudi s problemom prostora. Dosedanje police za knjige se šibijo in kupiti bo treba dodatne knjižne police. Za to pričakujejo denar predvsem iz občinske blagajne.
T.L.
Misijon v
V'
Cemšeniku
Čcmšcnik - Misijon je čas duhovne prenove, je priložnost zaživeli notranjo svobodo, je čas veselega oznanila o lepoti življenja, je čas utrjevanja upanja, je dogodek, ko Bog obiskuje družine, je čas. ko sc bolj zavemo, da je prav naša roka nekomu še posebej potrebna...
Prav zato v letu družine čemšeniški župnik Tone Humar vabi čemšeniške družine na misijon v Čemšeniku. Slovesen pričetek misijona bo danes ob 18.30. Misijonarji, salezijanski duhovniki Ciril Slapšak. Jože Pozdcrce in Janez Potočnik, bodo v teh dneh na posebnih srečanjih še posebej nagovorili šolarje, ministrante, mladino, pevce v župnijskih pevskih zborih, starše majhnih otrok, starše osnovnošolcev in srednješolcev, zakonce, cerkvene ključarje, neporočene in ovdovele, starejše in bolne. V torek in sredo, 8. in 9. marca, pa bodo misijonarji obiskovali težke bolnike/, župniji tudi po njihovih domovih.
T.S.
Zasavje - Lani ni bilo sezidanih niti pol toliko novih stanovanj kot leto prej. Še naj več sojih zgradili v Trbovljah in Hrastniku, v Zagorju oh Savi pa skoraj nič. Tudi letos se kdo ve kako zidava ne bo okrepila. V zagorski občini predvidevajo le graditev novega manjšega stanovanjskega poslopja, v katerem bo 15 stanovanj, spodaj pa poslovni prostori. Vendar bo to znano šele takrat, ko bodo objavljeni izidi republiškega natečaja za zidavo stanovanj. Nekaj več stanovanj so sezidali zasebni graditelji; natančnih podatkov ni. računajo pa, da jih je bilo vsaj 30.
M.V.
Čcnišenik - V sredo. 2. marca, je KO SKD Čcmšcnik pripravil informativno srečanje za krajane Čemšenika na temo lokalna samouprava. O tej
aktualni problematiki je spregovorila Nada Skuk, poslanka SKD v Državnem zboru. Pred tem pa je imel KO SKD Čcmšcnik svoj redni občni zbor.
T.S.
Trbovlje- V avli Delavskega doma Trbovlje je od 22. do 24. februarja potekala akcijska prodaja tekstilnih izdelkov v organizaciji TIM PRO. V akciji so sodelovala razna proizvodna in trgovska podjetja, ki so dajala kupcem za nakupljeno blago tudi 50 odstotkov popusta.
T.L.
Dobovec - Smučarski klub Kum - Dobovec je organiziral konce februarja petdnevno smučarsko šolo za začetnike in ostale. Cena za udeležbo na tem tečajuje bila 5.500,00 SIT. V ta znesek je bila všteta malica, čaj, vlečnica, vaditelj in zaključna tekma. Tečaj je potekal na smučiščih v Trolovniku.
M
ÙJ
o
o
1.-1. POLJUBI ME - Spin (5)
2-2. SIERRA MADRE-Vtki (5)
3,	- 3. ZANZIBAR - Čuki (2)
4,	-/.ZA LUNGO-Mesečniki (1)
5,	- 4. RADA BI - Sendi (2)

nn
m
		
1-1. ALL FOR LOVE - Bryan Adams, Rod Stewart, Sting (4)
2,	- 4. WITHOUT Y0U - Mariah Carey (2)
3,	- /. RIGHI IN THE NIGHT - Jam & Spoon feat.Plavka (1)
4,	- 5. WILL Y0U BE THERE - Heart (3)
5,	-2. IT’S ALRIGHT-East17(4)
*1

g Glasujem za:
Moj naslov:
I «* __________________________________________________________________________
I Glasovanje po dopisnicah na naslov: Rado Trbovlje, Trg svobode Ila, 61420 Trbovlje | I do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45.
I.L.

Uspešna Steklarna
Hrastnik - V Steklarni so z lanskim poslovanjem po besedah direktorja Stojana Binderja lahko zadovoljni: "Poslovanje smo sanirali tako, da smo podjetje spravili v povsem mime vode. V drugi polovici leta pa smo delali že z dobičkom. V dveh do treh letih se bo Steklarna dokončno preoblikovala v obliko, v kakršni bo firma poslovala v naslednjih letih. Mora postati tipičnaevropska firma s prodajo na zahodnoevropski, ameriški in kanadski trg, ki bo zajemal kar blizu 90 odstotkov proizvodnje."
Včeraj so v steklarskem gradu svoja prizadevanja predstavili tudi ministru za gospodarstvo Maksu Tajnikarju. Lansko leto so hrastniški steklarji zaključili boljše od pričakovanj (pozitivna ničla). Podjetje so uspeli sanirati brez odpuščanja delavcev. "Redno smo izplačevali tudi plače, ki realno niso padale, pa tudi regres smo uspeli izplačati," jezadovoljen Binder. V Steklarni je sedaj zaposlenih 950 ljudi, v hčerinskih firmah (Sinet, Forma H, Stedek in Stekart) pa še 150. Delavce so iz neprofitnih prerazporejali v profitne dejavnosti. V Steklarni nameravajo tudi zaposlovati - predvsem visoko kvalificirane kadre (predvsem z akademsko izobrazbo) in kvalificirane steklarje. "Končno smo formirali tudi vodstveno ekipo. Vpliv novih ljudi, ki so prišli v vrh podjetja, se izrazito čuti. S kadrovsko prenovo sem v celoti zadovoljen. V podjetju skušamo zadržati konstruktivne in kreativne ljudi, tudi upokojence. Operativne naloge pa prevzemajo novi, mlajši ljudje," pravi Binder.
Lani so izvozili tri četrtine proizvodnje. Na tujih trgih so prodali za okrog 28 milijonov nemških mark blaga. V primerjavi z letom 1992 je bil izvoz le malo večji, vendar kvalitetnejše veliko boljši. Predvsem zaradi tega, ker je bil v celoti plačan, kar se precej pozna pri likvidnosti podjetja. Letos nameravajo izvoz povečati za 1.0 do 20 odstotkov. Tako prodaja kot proizvodnja je bila večja od predvidene, za4 odstotke so povečali tudi ceno na kilogram svojih izdelkov v dolarjih. Letos nameravajo povečati proizvodnjo za več kot desetino.
Za dokončno ozdravitev podjetja si je vodstvo Steklarne poleg doseženih ciljev določilo še nekaj izzivov: produktivnost nameravajo povečati kar za tretjino, od letošnjega leta naj bi podjetje poslovalo brez finančne blokade, proizvodnjo nameravajo usmerjati v višje cenovne razrede in visoko kvaliteto izdelkov. Seveda bodo iskali tudi nove kupce in skušali svojo ponudbo popestrili z novimi izdelki. Še naprej nameravajo razvijati tri -osnovne programe (embalaža, namizni in razsvetljavni), ponovno nameravajo začeli proizvodnjo na linijah, ki sojih ustavili leta 1992 (vse za izvoz), letna proizvodnja naj bi dosegla več kot 30 tisoč ton. V tovarni bodo uvajali nove tehnologije in poskusili z avtomatsko proizvodnjo kelihov.
Spremembe v Steklarni Hrastnik pomenijo tudi lažje lastninsko preoblikovanje, podjetje naj bi postalo delniška družba z močno prisotnimi notranjimi delničarji, državnim solastništvom (skladi) in poslovnimi partnerji kot delničarji. Na področju razsvetljave namerava hrastniška Steklarna postati največja in najboljša v Evropi, na področju belega stekla pa med petimi največjimi v Evropi. Osnova za to so velike izkušnje steklarskih mojstrov in vrhunska steklarska tehnika, v namiznem programu pa bo potrebna seveda tudi primerna oprema. V Evropi sebo moč prebiti na steklarsko TOP 5 le z najsodobnejšo tehnologijo in proizvodi zgornjega kakovostnega (s tem pa tudi cenovnega) razreda.
Marko Planinc
Zbirali posebne odpadke
Hrastnik - Minuli petek in soboto je v Hrastniku potekala že sedma akcija zbiranja posebnih odpadkov. Komunalci so z dvajsetih zbirnih mest s premičnim zbiralnikom odpeljali 235 kg posebnih odpadkov, ki so nastala v gospodinjstvih. Največ. 91 kg so odtehtali akumulatorji in baterije, 55 kg je bilo lakov in ostankov barv, 40 kg pa je ostalo neporabljenih zdravil. Občani so predali tudi 27 kg neuporabne kozmetike in 22 kg škropiv.
M.G.
Sanacija črnih gradenj
Zagorje - V avli upravne zgradbe Skupščine občine bo mesce dni razgrnjen osnutek prostor-skih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega območja. V'tem času bo Sekretariat za okolje in prostor organiziral javno obravnavo tega osnutka. Seveda bodo vsi, ki jih črne gradnje tako ali drugače zadevajo, lahko povedali svoje pripombe in predloge, ali pisno na kraju razgrnitve ali pa neposredno pri Sekretariatu za okolje in prostor zagorske občine.
I.L.
Rejc o lastninskem preoblikovanju
Zagorje - V sredo, 9. marca (17.00) bo v DD Zagorje občni zbor OO S KD in GO SŽZ Zagorje ob Savi. Uro kasneje pripravljajo javno tribuno na temo lastninsko preoblikovanje in denacionali-
zacija. Gost večera bo Izidor Rejc. poslanec S KD v Državnem zboru, ki je predsednik parlamentarne Komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine in predsednik Sveta
Dražji pogreb
Zagorje - V skladu z rastjo drobnoprodajnih cen v drugi polovici lanskega leta so se pogrebne storitve v začetku tega meseca povišale za desetino. Javnemu komunalnemu podjetju prihodki tedejavnostine pokrivajo vseh stroškov. Najcenejši klasični pogreb po novem stane 64.039 tolarjev. V tej ceni so pogrebne storitve (delo v zvezi s pokojnikom. prevoz pokojnika in spremljevalca. uporaba poslovilnega objekta, izkop in zasip jame, odpiranje in zapiranje groba, pogrebno moštvo, organizacija pogreba, prvo čiščenje pogreba po pokopu, hladilnik) vredne
28.323.00	tolarjev, pogrebna oprema velja 32.667,00 tolarjev (krsta, vložek za krsto, tančica in blazina, plastična vrečka, copate, križ), davek pa 3.049,00 tolarjev. Najcenejši žarni pokop velja
61.689.00	tolarjev. Od tega pogrebne storitve 17.484.00, oprema 20.791,00, davek 1.914,00 in kremacija 21.500.00 tolarjev. Če pogreb traja več kot uro, zaračunajo še režijske ure. Za storitev ob praznikih in nedeljah se veljavne cene povečajo za 35 odstotkov. Nadomestilo za povečane stroške v času opravljanju cerkvenih svečanosti v cerkvi pa je vredno 8.264.00 tolarjev.
I.L

Program
Sklada
stavbnih
zemljišč
Trbovlje - Skupščina občina Trbovlje je sprejela sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Trbovlje za leto 1994. Ta znaša za leto 1994 0,429 tolarjev. Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč pa je na svoji 29. seji sprejel program Sklada stavbnih zemljišč občine Trbovljczaleto 1994, za katerega bodo imeli na voljo več kot 122 milijonovtolarjev: Znadomestili bodo zbrali skoraj 98 milijonov, z najemninami za zemljišče dva milijona, znadomestili za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1993 pa skoraj 23 milijonov.
Denar bodo namenili za odškodnine za zemljišče, objekte in rušitve, za pripravo dokumentacije za pridobitev in urejanje stavbnega zemljišča za gradnjo garaž in parkirišč, za pokritje Trbovcljščice na odseku tržnica - križišče Partizanska cesta, za izdelavo zazidalnega načrta za Cesto oktobrske revolucije, opremljanje stavbnega zemljišča na obrtni coni Neža, ureditev starega pokopališča v park, sanacijo plazov, ureditev vodovodov, sofinanciranje programov KS, modernizacijo lokalne ceste Podmeja - Vrhe in Šuštarjeve ceste, sanacijo prepusta na Lizo, plazu Loke in opornih zidov Kcršičeva cesta, za zazidalni načrt širšega območja ulice Franca Fakina (Ledenica), za novelacijo prostorske dokumentacije in za ureditev parkirnega platoja in avtobusne postaje pred pokopalščem.
Katarina Gavranovič
ETI - načrti razvoja
Zaradi doseženega tehničnega nivoja tovarno Elektroelement iz Izlak največji svetovni proizvajalci jemljejo resno. Lahko se enakovredno
dogovarjajo z vodilnimi proizvajalci v svetu na njihovem področju, kot so Siemens, ABB, Linder. Prav zato so njihovi cilji še toliko bolj pomembni.
Težišče razvojnega dela na področju elektrotehnike bo na stikalni tehniki. V proizvodnjo bodo začeli uvajati nov instalacijski odklopnik v proizvodnjo. Po podpisu pogodbe s Fanalom bodo v začetku marca začeli z redno proizvodnjo motorskega zaščitnega stikala MPC. Naj večji razvojni zalogaj bo intenziven razvoj dvo- in štiripolnih FI stikal. V novo ohišje zvončnega transformatorja bodo začeli vgrajevati spremenjeni transformator s sekundarno
napetostjo 12 V. Glede na zanimanje nekaterih partnerjev bodo razvijali novo družino vgradnih stikal, skušali povečati kakovost porcelanskih oziroma stealitnih osnov ter razvijati in uvajati vproizvodnjo popolnoma nov tip visokonapetostne varovalke za zaščito v celotnem področju, tako imenovane varovalke "g" karakteristike.
S skupnimi napori vseh, ki sodelujejo v procesu, bodo uspeli te cilje uresničiti. Upajo, da se bodo povzpeli za opazno stopnico višje k strateškemu cilju - postati eden najuglednejših in najuspešnejših proizvajalcev elektroinstalacijskih aparatov v Evropi.
K.B.
Poslovni govor
Ameriški otroci se retoričnih veščin učijo že v prvih razredih OŠ. Pred avditorijem svojih sošolcev in najmanj dvakrat letno pred starši "prikazujejo” svoje govorne sposobnosti. Umetnost predstavljanja misli načrtno pilijo vse nadaljnje šolanje in v svojem poklicu. Kako pa je s tem pri nas?
Ana Škof, ki je v nekem članku obravnavala retoriko v slovenskihšolahje pričetke govorništva našega naroda pripisala druženju pod lipo. Omenja Janeza Svetokriškega kot najznamenitejšega pridigarja in poudarja, da je bila v času francoske okupacije v Ljubljani ustanovljena univerza, na njej pa retorika obvezen predmet. Niti leoretičnili niti praktičnih retoričnih znanj sedanje slovenske fakultete ne poznajo. Kako naj torej novopečeni pedagogi prepričajo svoje učence, dajim verjamejo, saj tega ne zmorejo brez retoričnega znanja. Ali pa zmorejo le toliko, kolikor so jim govorniške sposobnosti prirojene. Zamislite si novinarje, ki ne obvladajo tovrstnih veščin ali pravnike, kjer j e obračanje besed še kako pomembno. Tega se zaenkrat zavedajo samo na teološki fakulteti, kjer tudi opažajo, kako porazno in votlo je izražanje študentov v prvem letniku. Kot kaže, nekatere naše fakultete že pripravljajo programe retorike, vse več je tudi seminarjev, ki usposabljajo direktorje ali druge vodilne v podjetjih, da bolj spretno in samozavestno nastopajo. V našem okolju takšna in podobna dodatna izobraževanja še vedno označujejo kot brezpomembno potrato denarja, pa vendar: nobenega dvoma ni, da mora igralec publiko prepričati o svoji vlogi. To pa si verjetno prizadevajo tudi politki, učitelji, zdravniki, poslovneži... "In zakaj bi bil njihov uspeh v božjih rokah?" se sprašuje Ana Škof.
Prve korake lahko naredile sami. V obliki igre pa lahko nekaj retorične vaje posredujete tudi svojim otrokom: naprimer iz besed dež, kamen, vrtnica, Miha - takoj sestavite zgodbo.
Pripravlja: Mateja Grošelj
■ ■ ■
POGLED
parketa
Propad
rimskega
cesarstva
Na četrtkovem borznem sestanku so brokerji razmišljali o tem, da se zaradi padca tečaja delnice Dadasa sicer ne bo zgodil propad Rimskega cesarstva, vendar se bo delniški trg kljub vsemu rahlo zamajal. Dadas je namreč začel pri nivoju okrog 235.000, 232.000 in
231.000	ter nazadnje 230.600 tolarjev. V petek smo doživeli še šok ob javni objavi revizijskega poročila o dogajanju glede poslovanja delniške družbe Dadas. Začasna zaustavitev trgovanjajebilapač logična posledica teh dogodkov in znak za alarm vsem lastnikom tega vrednostnega papirja.
Sicerpaje tudi prednostna delnica SKB banke dosegla 30-odstotno povečanje in je bilo zato potrebno javno obvestilo o poslovanju te delniške družbe. Tečaj preko 32.000 tolarjev je bil namreč več kot znaša dovoljeno povečanje. Poleg teh delnic pa smo doživeli še zvišanje tečaja delnice M KZ na skoraj 7.000 tolarjev, pa Probanke blizu
21.000	tolarjev, Nika je porasla skoraj do 103.000 tolarjev, Lek C do 12.800 tolarjev in SKB redna do 34.200 tolarjev.
Lahko rečemo, da so bili to resnično zlati časi za delnice in prej ali slej bo prišlo streznenje. Mogoče se bo to zgodilo že v tem tednu, vendar vam žal o tem ne bom mogel več poročati. Mojc področje dela bo v bodoče sicer še vedno povezano z borzo, vendar nič več direktno z borznim parketom.
Milan Povirk

M
Pisma, bralcev
bralcev o življe
sem ne objav na na največ 3fWp
JjrTTTTjJ
tekst ali pa objaviti daljšega, če cm preveč okrnili zanimivo vsebino.
Razprodaja
trgovin
Neslavno končuje nekoč dobro ter poslovno uspešno organizirano Trgovsko podjetje "Prvi junij" Trbovlje, ki je nekoč zaposlovalo 350 delavcev, letno pa je izučilo skoraj dvajset vajencev trgovske stroke. Pričelo se je že leta 1990, ko je šlo podjetje v sanacijo, kar pa bolnika ni ozdravilo. Pri sanaciji je bilo takrat največ političnih odločitev, manj pa poslovno strokovnih. Vodilne kadre je podjetju vsiljeval takratni IS občine,, skupaj s štabom iz "rdeče hiše". Ker je sanacija samo politično uspela, se je prava agonija za kolektiv šele pričela.
Začelo se je z nezakonitimi posli. Ustanovili so "baypass" firmo, nastajala so posamezna vodilna stremljenja po hitrem osebnem obogaten ju. Ker se je v letih 1990-92 nabralo že preveč nepravilnosti in nezakonitega poslovanja, o čemer so že vrane čivkale po trboveljski dolini, je končno tudi v to podjetje v letu 1993 prišla inšpekcija SDK, ki je za tri leta nazaj pregledala poslovanje	trgovcev.
Vodstvenemu kadru starega podjetja je začelo pod nosom smrdeti, zato so hitro reorganizirali stara dva tozda v novi samostojni DO: ABC TEHNOHIT in ABC AGROHIT. Staro DO ABC TP "Prvi junij" Trbovlje pa so izbrisali iz registra podjetij. Nezakonito poslovanje oškodovanja družbenega premoženja se ni dalo povsem izbrisati, saj je pregled SDK ugotovil veliko nezakonitega poslovanja. O tem so konkretno pisale Slovenske novice 11. januarja letos, poročal pa tudi Radio Slovenija.
V novo nastalem podjetju ABC TEHNOHIT Trbovlje se neposlovna dejanja nadaljujejo tudi po reviziji SDK. Ker to podjetje ne zna organizirati poslovno uspešnega trgovanja, kar je njegova glavna dejavnost,
se zatukajo k prodaji lastnih družbeno trgovskih lokalov, več so jih že oddali v najem. Najprej so v KS Kešetovo prodali dva lokala v "okrogli hiši", kjer je bila prej prodajalna Oblačila in Papirnica. Zatem so na "Škratovini" tretjino lokalov prodali, ostali dve tretjini pa oddali v najem. V tej zgradbi je bilo več kot 600 m2 prodajnih in skladiščnih kapacitet. V najem so oddali tudi pol skladišča v Bevškem ter tretjino lokalov paviljonskega tipa na Trgu revolucije. Nazadnje so oddali v najem še lastni trgovski lokal v zgradbi Elektrarne. S tem so si nakopali precejšnjo konkurenco za del Veleblagovnice.
Vse lepo in prav, če lokale prodajajo po zakoniti poti in s tem pokrivajo stare "pufe", ki naj bi jih zagrešilo staro vodstvo likvidiranega TP "Prvi junij". Ni pa prav do drugih delavcev, ki za oškodovano družbeno imovino niso nič krivi. V letih 1965-82 smo kljub nizkim plačam v kolektivu, katere so bile na predzadnjem mestu v občini Trbovlje, zgradili 2.570 m2 prodajnih in 3.210 m2 skladiščnih kapacitet. Za kolektiv je bilo to obdobje velikega odrekanja pri plačah. Več kot 150 sedanjih upokojencev ima na račun preteklih investicij sedaj nižje pokojnine. Prav zato nas upokojence danes boli, ko moramo vsak dan gledati, kako se vseto, karsmonekočstrudom zgradili, na hitro zapravlja ter prehaja v tuje roke. Na račun zapravljenega TP "Prvi junij" je moralo kar precej delavcev podjetje zapustiti, nekateri so na čakanju, sedaj zaposleni pa z negotovostjo gledajo v prihodnost.
Kar se je novega zgradilo, to danes tudi imajo. Če v preteklosti delavci kolektiva ne bi bil tako pridni, kot so bili, danes ne bi ostalo nič, saj so vse nekoč nacionalizirane lokale morali bivšim lastnikom že vrniti. Nekoč so vsak zaslužen dinar vlagali v nove trgovske lokale, da imajo
današnji managerji kaj prodajati ter oddajati v najem. Ne vem, če v občini lahko še kdo takšna dejanja zaustavi. Časa ni več veliko. Pa lep pozdrav.
Ivan Muhič, Trbovlje
Obisk iz Hrastnika
Na Izlakah že vrsto let uspešno deluje Dom za ostarele občane.
V	njem je trenutno skoraj 190 stanovalcev raznih kategorij. Se pravi, da je dom polno zaseden. Znano je, da je v Sloveniji že precej podobnih domov, a potrebe so vedno večje. V tem domu so oskrbovanci iz raznih krajev, med njimi jih je kar precej iz Hrastnika. To pomeni, da je tudi v Hrastniku nastala velika potreba po domu za starejše občane.
Veliko truda in vztrajnosti je bilo potrebno, da je vodilnim možem v občini uspelo doseči, da se bivši neizkoriščeni dijaški dom preuredi za nove namene.
V	tem letu v domu opravljajo vsa adaptacijska dela za nove potrebe in namene, žal pa so v zadnjem obdobju po Zasavju krožile različne nepreverjene govorice o poteku adaptacije te stavbe. Na željo Hrastničanov, ki stanujejo v Eberlovem domu na Izlakah, je vodstvo DSO povabilo pristojne iz občine Hrastrfik, da predstavijo novo stanje. Konec februarja sta se vabilu ljubeznivo odzvala predsednik občinske skupščine Hrastnik Leopold Grošelj in predsednik IS Stane Kirn. Vsem navzočim sta pojasn ila gospodarsko - pol itično situacijo občine in dejansko stanje prenove nekdanjega dijaškega doma. Med drugim sta povedala, da so sredstva za gradbena dela zagotovljena, odprto je še vprašanje sredstev za opremo.
Oba gosta sta povedala, da so bila finančna sredstva zbrana deloma iz proračuna, velik del sredstev je iz samoprispevka, ki so ga vrsto let plačevali občani Hrastnika. Del sredstev pa pričakujejo tudi iz republike Sloven ije. Pri tem sta gosta opozorila, da je občina naletela na polno razumevanje za pomoč pri kolektivih, na kar računajo tudi v bodoče. Menila sta, da so tako podani vsi pogoji, da bo dom popolnoma pripravljen za vselitev v mesecu oktobru in da je otvoritev planirana ravno v
času tedna upokojencev, ki ga praznujejo v Hrastniku.
Nekateri navzoči so povprašali o gospodarskem stanju svojih nekdanjih podjetij, kar sta gosta ljubeznivo pojasnila, z zaključkom, da vsa podjetja v občini poslujejo relativno uspešno. Govorila sta tudi o del ih, ki so bila izvršena v preteklem letu in navedla načrte za prihodnost. Navzoči obiskovalci so se gostoma zahvalili za obisk in izrazili željo, da bi tudi v bodoče kaj izvedeli o življenju in delu v občini.
Albin Dušak, stanovalec Eberlovega doma Izlake
Še o Mesečini
Oglašam se glede neljubega dogodka v klubu Mesečina. Gospe pišeta, da so bili grobo odstranjeni iz mojih prostorov, kljub temu, da niso storili ničesar. Nezaslišano je, da jih nekdo iz ljubega miru kar tako vrže ven.
Razlog je naslednji: ko je vaša družba sedla v pizzerijo in naročila hrano in pijačo, ste najprej najmanj desetkrat zavpili na kuharja kdaj bo pizza gotova. Potem ste tolkli z vso močjo po mizi, pa vas je natakarica nekajkrat namerno preslišala. Gostje sosednje mize so zahtevali od nje, naj vas utiša, ker niso prišli poslušat njihovega razgrajanja, ampak v miru nekaj pojesti. Natakarica vas je še dvakrat opozorila, da prenehate tolči po mizi, drugače boste morali zapustiti prostor. Nato ste, draga gospa, prišli kmeni všank in mi ukazali, češ "reci ti svojim redarjem, naj nas pustijo, mi se samo hecamo". Odgovorila sem vam, da ne vem, za kaj gre, in da grem vprašat. Ko so mi vse to povedali, kar danes opisujem, sem vas tudi jaz začela opazovati iz kuhinje. Pa ste še kar naprej veselo razgrajali in se posmehovali. Redarji so vas opazovali pred vrati jedilnice in ko ste zadnjikrat udarili po mizi, so intervenirali, za kar so tudi plačani. Predstavljajte si, drage gospe, da bi trideset ljudi naenkrat tolklo po mizi, vi pa bi hoteli samo nekaj pojesti.
Pišete tudi, da človek v tem Zasavju doživi za pusta prav vse, jaz pa dodam, da nekateri maske snamejo, nekaterim pa kar ostanejo.
Nataša Flere, lastnica kluba Mesečina

Markova
planina
Bo Skupnost revirskih občin shirala? Za Zasavce bi bila to verjetno škoda, za politike...
Odstop Leopolda Grošlja z mesta predsednika Skupnosti revirskih občin, ki je skoraj edina medobčinska institucija, kije ostala kot povezovalka zasavskih občin, je presenečenje le ob površnem spremljanju dogodkov v zasavskem prostoru. Že nekaj časa je očitno, da se vodilni občinski možje zasavskih občin niso najbolje ujeli. Kaj je vzrok temu? Lahko seveda ugibamo. Je to le generacijska razlika in različno gledanje na razvoj Zasavja in delo v občinah? Užaljenost zaradi različnih domnevnih dogodkov, ki jih ne znajo razjasniti v odkritem pogovoru? Nesposobnost mirnega pogovora in treznega premisleka? So na površju spet stare zamere? Vsakega po malem?
Zasavje je že v preteklosti težko tvorno sodelovalo pri skupnih projektih. Tudi partijska disciplina je pri izpeljavi dogovorjenih nalog marsikdaj odpovedala. Dogovore so v občinah (v nekaterih bolj, drugih manj) radi obšli v pravem olimpijskem slalomu. Nekoč sem še kot dopisnik Dela zapisal v komentarju o medobčinskem sodelovanju (včasih je bila to hvaležna komentatorska tema, ki si jo vedno lahko potegnil iz rokava), da medobčinske institucije rabimo, ne rabimo pa nesposobnih funkcionarjev. In bil lepo okrcan, saj so takrat te institucije vodili še profesionalni kadri. Danes sodelujejo v S RO vodilni občinski možje, ki so seveda v pivi vrsti občinski. Skupnost revirskih občin naj bi bila le pomoč pri hitrejšem reševanju skupnih problemov. In je očitno postala (ali tudi skupni problemi?) komu tudi odveč. Prejšnje zagorsko vodstvo je npr. javno razglašalo, da se namerava vezati na zahod (beri Domžale). Na tiste Domžale, kamor bi se priključili tudi novokomponirani izlaški Občinarji, če... Če bi na domžalski občini več kot trije vedeli, kje so te Izlake.
Sedanja občinska vodstva ne najdejo pravega skupnega imenovalca za tesnejše sodelovanje, čeprav bi bilo na nekaterih področjih to nujno. Npr. pri ureditvi kirurške ambulante, urejevanju zadev okrog medobčinskih institucij (inšpekcije itn.)...
Ograjevanje v svoje vrtičke je lahko kratkoročno sicer koristno, vendar je lahko tudi precej kratke sape. Še vedno so stvari, o katerih se je treba pogovoriti s sosedi. Čeprav si soseda marsikdaj ne moreš izbirati sam. Vendar velja tudi obratno. In zato bi bilo škoda, da bi morali skupne Zasavske probleme reševali z odstopi in na silo. I oliko politične modrosti in treznosti bi pa od vodilnih občinskih politikov le pričakovali. Pa naj gre za kuharje, ki so vse
skupaj zakuhali ali mojstra, kije dodalmalo preveč začimb.
Marko Planinc

Milanova
kost
Marsikdo dandanes ne more več brez kredita. Potrebuje ga za vrsto dobrin zlasti trajnejše rabe, nekateri pa tudi za golo preživetje. Tudi poraba limita na tekočih računih je neke vrste kredit. Če smo še predlani ugota vljali, da ljudje niso tako zelo vneti za najemanje bančnih kreditov, je bilo preteklo leto povsem drugačno. Krediti in limiti v LB Banki Trbovlje so porasli za 267 odstotkov. Največji porast je ugotovljen pri dolgoročnih potrošniških kreditih (789 odstotkov); kratkoročni so bili višji za 292 odstotkov.
Pričakovali bi, da so se ljudje odločali za cenejše kredite, praksa pa je potrdila, da so se ogrevali v največji meri za najdražje nedokumentirane kredite. Zanje je banka vsak mesec dala interesentom povprečno 29 milijonov tolarjev. Zanimivo pri vsem tem je vsekakor to, da so ljudje največ kreditov najeli za nakup osebnih vozil in šele na drugem ali tretjem mestu so preostale drage ali manj drage dobrine. Ker povpraševanje po teh kreditih tudi letos po vsej verjetnosti ne bo dosti manjše, se je banka odločila za bolj ugodne pogoje najemanja potrošniških kreditov.
Ob tem ne bo odveč zapisati še nekatere novosti v poslovanju te banke. Uvedba takoimenovanegaplastičnega denarja - kartice LB d.d., je zagotovo ukrep dolgoročnega pomena. Že do konca minulega leta je banka sklenila več kot 91 pogodb s prodajnimi mesti in izdala je nad 2500 plačilnih kartic. Manj znano je, da lahko imetniki kartic dobijo višje limite, tudi kredite za nakup avtomobilov. Vedno bolj zanimiva postaja kartica Magna, s katero je na Petrolovih čarpalkah vsak čas mogoče kupovati energente. Tudi uvedba nove storitve na bankomatu - poleg gotovine, lahko sedaj ljudje plačujejo storitve s položnicami, se je ljudem prikupila.
Svoj čas so Zasavci dostikrat ugotavljali, da težko pridejo do prave, hitre in popolne informacije o možnostih najemanja kreditov ali vlaganja denarja. Informiranje še ni bilo tako razvito kot danes. Informiranje občanov s pomočjo informacijskega ekrana se je pokazalo za koristno novost. Za zdaj lahko občani na najneposrednejši način pridejo do zaželjenih obvestil le v zagorski izpostavi. Urejen je kotiček, kjer lahko interesent v miru, stran od gneče pri okencih, v pogovoru z informatorjem dobi vsa obvestila, podpisuje pa tudi pogodbe o najemanju kreditov. Prostori v Trbovljah in Hrastniku takšnega nemotenega pristopa še ne omogočajo, vendar bo tudi to kmalu urejeno. In ne nazadnje; uvedba zelenega pasu se je izkazala za dobrodošlo novost in kulturen način poslovanja. Ljudje nimajo radi, da jim kdorkoli gleda pod prste, ko urejajo svoje denarne zadeve.
Milan Vidic


V zadnjih letih so v zasavskih občinah s pomočjo republiških in lastnih sredstev ter denarja občanov na cestnem področju veliko postorili. Seveda bodo tudi v prihodnje vztrajali naj republika ob gradnji avtocest vzpostavi realen odnos do regionalnega cestnega razvoja. Že nekaj časa so občine od Litije do Krškega dogovorjene, da bodo poskušale čimprej urediti magistralko ob Savi. Edini zadovoljivi odsek je pravzaprav le cesta med Zagorjem in Trbovljami. Še posebej ozko grlo je povezava med Ribčami in Litijo, med Trbovljami in Hrastnikom (ta odsek naj bi se začel graditi najprej) in med Hrastnikom ter Zidanim Mostom (to je največji gradbeni in finančni zalogaj). V zadnjem času je zelo aktualna tudi priključitev na avtocesto med Ljubljano in Celjem. Za Zasavca smo izkoristili obisk direktorja Republiške uprave za ceste Antona Šajna in njegovega namestnika Draga Boleta v Zagorju in direktorju Šajni zastavili nekaj aktualnih vprašanj.
Kaj lahko svetujete Zasavcem, kako do boljših cestnih povezav?
Zavedamo se, da so potrebe večje kot možnosti. Vedno pa moramo ostajati na realnih tleh. Po naših izkušnjah prevelike želje pomenijo to, daje potem vse narejeno slabo in površno. Občine naj bi imele trdne cilje in prioritetne programe, torej kaj je najpomembneje in kaj se da odložiti. S čim manj sredstvi skušamo čim več narediti. To je zame realnost. Občine lahko pripravijo tudi ustrezne podlage - prostorske, pridobitev zemljišč, lokacijsko dokumentacijo. Na ta način lažje pridejo pred cestno stroko s prošnjo za denar, ki je potreben za realizacijo programov. Če občine postavljajo le zahteve, ne najdejo pa v prostoru možnosti za razrešitev problemov, ki jih lahko same rešijo, se običajno reševanje problemov oddaljuje.
V Zagorju ste se z vodstvom dogovorili za podpis pisma o nameri, ki naj hi vsebovalo skupen program do leta 1997.
Na Republiški upravi za ceste in Ministrstvu za promet in zveze izhajamo iz tega, da moramo imeti program. Vsak večji poseg na cestah terja ustrezno tehnično rešitev, ustrezno uvrstitev v lokacijski plan, pripravitijc potrebno dokumentacijo in tako naprej. Ves ta postopek traja dve, tri, pa tudi več let. Sama gradnja je le posledica vsega. Vse skupaj je potrebno pripraviti, zato je program potreben. Dobro je, da imamo v republiki program usklajen z občinami, po katerem se bomo skupaj dogovorili, kaj bo kdo naredil. Končno občina predstavi svoje prioritetne naloge, republiška uprava poda svoje mnenje o tem, ali so te prioritete opredeljene tudi na republiški ravni in če vse lahko uskladimo, je delo veliko lažje.
Zasavje je v različne smeri Slovenije
dokaj zaprto, slepo črevo mu nekateri pravijo.
No, Zasavje ni zaprto', ampak je odprlo na več strani.
Slabo odprto.
Doslej sem si ogledal le cesto, po kateri sem sc pripeljal, nameravam si ogledati še druge. Zame je eden od ki jučnih problemov zasavska cesta, ki je zaradi težkih pogojev -ozka dolina, reka - tudi finančno zahteven projekt. Govorimo o cesti od Litije do Krškega. Skušali ga bomo rešiti tudi s pomočjo tujih sovlaganj v doglednem času.
Ali bo zasavski konec priključen na avtocesto?
Cesta med Ljubljano in Celjem je med
odseki avtocest v prvi prioriteti. Ni še rešen problem o izbiri najboljše trase. Avtocesta naj bi šla preko Trojan z daljšim ali krajšim predorom. Na tem področju pa je predviden priključek tako za smer proti Ljubljani kot za smer proti Celju.
Torej Zasavce za ta priključek ne bi smelo biti strah.
Gotovo, po strokovni plati Zasavja ne moremo izpustiti iz priključevanja na avtocesto.
Ali bo republika pomagala občinam graditi tudi lokalne ceste?
V preteklosti je bilo to financiranje tudi s strani republike, trenutno za vzdrževanje lokalnih cest v proračunu Ministrstva za promet in zveze ni denarja. Problem bo treba sistemsko rešiti, saj gre za okoli 10.000 kilometrov cest, za katere imajo v občinah zelo malo sredstev, jih je pa potrebno prav tako vzdrževati kot republiško cestno mrežo. Ta trenutek ne vem, kako sc bodo stvari razrešile, gotovo pa jih bo potrebno tudi v okviru lokalne samouprave ustrezno predvideti. Morda bo večji delež prešel na republiko.
Ivana Laharnar

POVPREČNA OBREMENITEV ZASAVSKIH CEST
(letno povprečje, preračunano na 24 ur).
LETO ODSEK''"\^^	1989	1990	1991	1992
Celje - Laško	6068	5919	5919	6511
Laško - Hrastnik	3500	2002	4700	4700
Hrastnik - Trbovlje	3502	4028	4372	3492
Trbovlje - Zagorje	2300	4001	3446	3719
Zagorje - Litija	1930	2644	2547	2802
Litija - Ljubljana	3589	4305	4305	5112
Zasavske ceste šteje Republiška uprava za ceste med obremenjene ceste (za najbolj obremenjene štejejo ceste z več kot 7500 vozili na dan).
Predsednik ISSO Trbovlje Franc Beravs pravi, da v njihovi občini ne razprodajajo občinskega premoženja: "Do razprodaje pride takrat, ko je nekdo prisiljen premoženje prodajati, da bi preživel. V Trbovljah smo prisiljeni prodajati premoženje, vendar nimamo obveznosti. Gre namreč za dezinvestiranje. To pomeni, da nam to premoženje ne prinaša dobička. Občina torej ne prodaja stvari, ki so ji nujne. Prodajamo objekte, ki pomenijo strošek za proračun. Ne prodajamo pa objektov ali infrastrukture, od katerih bi imeli prihodek."
Zakai prodaja
V trboveljski občini so se odločili, da bodo s prodajo občinskega premoženja večinoma pokrivali dolgoročne zadolženosti iz naslova obveznic. Občinsko premoženje je premoženje tistih zavodov, katerih ustanovitelj je občina. Sem spadajo osnovne šole. vrtci, zdravstveni dom, delavski dom, knjižnica, športni objekti, vsi poslovni prostori občine, nekaj zemljišč, nekaj gozdov, celotni toplovodni sistem, letni bazen, Volan in vsi infrastrukturni objekti. Tudi večinski lastnik komunale je občina (90-odstoten), ostalo je komunala dokapitalizirala z lastnimi prihodki. Za zdaj še niso ocenili celotnega občinskega premoženja. Vsa stanovanja, ki niso bila prodana, spadajo v občinsko premoženje. Teh je nekaj čez 800. V začetkuje bila prodaja slaba, v zadnjih mesecih, ko seje zakon iztekal, pa je bila zelo intenzivna. Prodali so več kot 50 odstotkov stanovanj. Volan so oktobra lani ocenili na 60 milijonov tolarjev. Trenutno oceno bodo morali revolarizirati z ustreznimi indeksi, ko bo prišlo do konkretne prodaje. Bazenje trenutno ocenjen na 150 milijonov tolarjev. Obveznosti do dolgoročne zadolženosti je več kot pa je vsota teh dveh objektov. Zato bodo morali iskati denar tudi drugod.
Skupščina občine je zadolžila za vodenje prodaje IS. Določi tekst licitacije, imenuje komisijo za izvedbo licitacije s predsednikom in tajnikom in potrdi prodajo tistemu kupcu, ki je na licitaciji uspel. Najbolj točen podatek o lastniku premoženja je zemljiška knjiga. Tako so v lasti občine zapisani npr. tudi deli objektov Tike, del gasilskega doma in celoten Volan.
Volan
Celoten avtoservis, prostori, kjer se opravljajo tehnični pregledi in prodajalna v Volanu so v zemljiški knjigi zapisani kot last občine. "Dokumenti iz starih arhivov iz leta 1968 kažejo, daje investicijo v celoti vodila občina," je dejal Franc Beravs. V teh prostorih so opravljala dejavnost različna podjetja, iz Celja ali Ljubljane. Ko so na občini ugotovili, da imajo premoženje, od katerega že od leta 1981 ne prejemajo nobenega plačila, so najprej Ponudili sedanjemu upravljalen Volana najemno pogodbo. Franc Berav pravi: "Lani smo Volanu ponudili objekt v odkup ali podpis najemnega razmerja. Za odkup v Volanu niso
bili zainteresirani. Občina je nato pripravila osnutek najemne pogodbe, ki smo jim ga predložili lani oktobra. Vendar A vtomotorCclje ni hotel podpisati najemne pogodbe."
Davnega 14. decembra 1981 sopredsedniki izvršnih svetov občin Trbovlje. Hrastnik in Zagorje ter predstavniki Zastava avta. Autocommerca in Volana podpisali samoupravni sporazum o zagotovitvi delovnih pogojev servisa Trbovlje. S podpisom sporazuma je Volan dobil kredit v višini 7 milijonov din za revitalizacijo servisa. Vse kreditne obveznosti so prešle na DO Zastava avto, Ljubljana. V 5. členu tega sporazuma piše, "da bo SO Trbovlje po izvedeni aktivnosti iz2. člena tega sporazuma prenesla vse poslovne prostore in zgradbo servisa v last DO Zastava. Ljubljana avto."
Franc Beravs je o tem sporazumu dejal: "Prišlo je do nekih sporazumov, ki nimajo nobene osnove v sklepih organov, ki bi odločali o brezplačnem prenosu. Potreben je naj višji sklep naj višjega organa odločanja v občini, to je skupščina občine. Teh sklepov pa ni. So le neki dogovori, ki so bili verjetno vodeni na nižjem nivoju za pripravo tega projekta. V Volanu se sklicujejo na to in zato ne plačujejo najemnine. Lahko bi šli na sodišče in izterjali najemnino, vendar smoseodločili za prodajo," je dejal Franc Beravs. Prodaje še niso izpeljali, čeprav je skupščina sklep o Volanu sprejela že v lanskem letu, ko ga je predlagala začasna upraviteljica proračuna. Volan je souporabnik občinskega premoženja. Ker občina ni prejemala najemnine, ga ni bila dolžna vzdrževati.
Objekt pa je vzdrževalo podjetje samo. V zadnjih štirih letih so za sanacijo objekta porabili iz tekočega dohodka 250.000 nemških mark, že od leta 1982 so izolirali strope, uredili kanalizacijo, stezo za tehnične preglede, nabavili tri vrata, asfaltirali parkirišče, zasteklili stavbo in zgradili salon. V Volanu menijo, da imajo prednostno pravico odkupa, vendar pa se bodo morali z občino dogovoriti o znižanju cene zaradi vlaganj v objekt. "Če bo občina prodala Volan, bodo najbolj prizadeti zaposleni, ki bodo ostali brez zaposlitve. Zaposlen ih je 27 ljudi," je dejal vodja poslovne enote Zdenko Klančar.
"Kupce se bo moral zavedati, da ta prostorni popolnoma prazen in se bo moral s sedanjim uporabnikom dogovoriti o novem najemnem razmerju ali urediti odkup še ostalega
dokapitaliziranega premoženja ali skleniti kakšne druge dogovore. Občina prodaja zaseden objekt. Potencialni kupci Volana so. ti pa poznajo pogoje. Občina naloge je, da izpelje licitacijo, ki mora biti pravno čisti postopek," pa nam je dejal Franc Beravs. Očitno bo okrog bivšega Volana še precej besed.
Bazen
V zadnjih desetih letih v mestni bazen niso vlagali nikakršnega denarja. Čebi hoteli bazen vzdrževati tako. da bi lahko s številom obiskovalcev, vstopnino in možnostmi vzporedne ponudbe dajal profit, bi bilo potrebno ogromno investirati. Zunanje površine bazena so zelo poškodovane. V zadnjih štirih letih, odkar občina upravlja z bazenom, v proračunu ni bilo sredstev za vlaganje in vzdrževanje bazena. Stroški ekipe (6 do 8 ljudi) in obratovanja so višji kot vsi prihodki. Že tri leta bazen prinaša izgubo. Ugotovili so, da proračun v naslednjih petih letih ne more investirati potrebnega denarja. "Neko podjetje izTrbovelj je pripravljeno objekt v celoti odkupiti. Kopalno sezono namerava razširiti iz treh mesecev na celo leto." nam je dejal Beravs.
Ostali objekti
To nista edina objekta, ki jih nameravajo prodati. V vrtcih se iz leta v leta zmanjšuje število otrok. Nekateri vrtci postajajo zelo dragi. Občina je glavni financer te dejavnosti. Če se število otrok drastično zmanjšuje, postane strošek na enega otroka nevzdržen. Občina pokriva kar 75 odstotkov vseh stroškov, ki nastajajo z varstvom predšolskih otrok. Samo četrtino pokrivajo starši. IS bo skupščini najprej predlagal prodajo vrtca v Bevškem, ki je napravljen v obliki montažne hiše. Premoženje, ustvarjeno na področju kulture, vzgoje in izobraževanja, nikoli neboprinašaloprihodka, bo le strošek proračuna. Sprejeli so tudi sklep za Kamnikarjevo hišo (doslej so bili dve licitaciji neuspešni), kjer so bili včasih poslovni prostori. Objekt je smiselno prodati, ker se vlaganja ne bi dovolj hitro povrnila. Na Dobovcu so prodali staro osnovno šolo, kjerje sedaj obratovalnica Piramide. Prihodke iz prodaje tega premoženja direktno odvajajo na osnovno šolo, kjer se financira reorganizacija OŠ. Ta uspešno poteka in rezultati se že kažejo na OŠ Tončke Čeč, kjer teče popolna osemletka. V preteklosti so že prodali Blančevo hišo pri OŠ Revirski borci,kijojekupila firma Pirceton. Tudi ti prihodki se stekajo na šolo za iste namene. Na Dobovcu predlagajo tudi prodajo hišniške hiše ob stari OŠ. Denar od te prodaje naj bi namenili za delo KS Dobovec.
Katarina Gavranovič
m
m
Aloj% Deželak:
Kolinska M pomagala Zasavju
Alojz Deželak, Zasavc in Trboveljčan, je generalni direktor Kolinske Ljubljana od leta 1982. Pod njegovim vodstvom se je v tovarni širil program prehrambene industrije in izboljšala se je organiziranost. Z osamosvojitvjo Slovenije je bila rast podjetja prekinjena, izgubilo je velik del premoženja, surovinskih virov in tržišč. In prav v takratnih, za podjetje kritičnih dneh, se je izkazala kakovost poslovanja in vodenja podjetja. S hitrim prilagajanjem novim razmeram se je poslovanje v zadnjem letu znova pomembno izboljšalo in povečuje se tudi fizični obseg proizvodnje. To je med drugim upoštevala Gospodarska zbornica Slovenije in Alojzu Deželaku podelila eno izmed svojih letošnjih nagrad.
Kakšno podjetje je bila Kolinska pred osamosvojitvijo Slovenije?
Dejstvo jc.dasmo bili jugoslovimska firma. Skoraj 80 odstotkov izdelkov smo prodajali na jugoslovanski trg. Ko smo izgubili ta trg, smo se 14 dni grdo gledali, nato pa smo si rekli, takšna so pač dejstva. In smo preživeli in naredili svoj projekt. V Kolinski ne tarnamo zaradi izgube jugoslovanskega trga; ta za nas ne obstaja več.
Koliko je Kolinsko stala osamosvojitev Slovenije?
Okrog 40 odstotkov realizacije. Če to primerjam z našimi plačami, so to dveletne plače. To smo zgubili s tem, ko smo se pravzaprav morali preorientirati.
Ste zaradi tega odpustili kaj delavcev?
Ja.Od 1600 jih je ostalo 830.
Kako ste to storili, enostavno ali ste zanje iskali ustrezne rešitve?
Praktično vse je bilo neboleče. Nekaterim smo dokupili leta in jih upokojili, druge prerazporedili. Naredili smo triletni plan in ga uresničili. Število zaposlenih se jezmajšalo v treh letih.
Zdaj sc vaša gospodarska krivulja spet dviga?
Ja. Tisti padec je bil boleč, zdaj ga popravljamo.
Se že približujete realizaciji, ki je bila takrat?
Še ne, ker delamo s pol manj ljudi.
Kakšni so cilji Kolinske?
Našciljje.dabi na veliko področjih osvojili čimveč trga. S tem ne mislimo, da bomo monopolisti, bomo pa na trgu izredno napadalni. Naša opredelitev je: čimvečji trg. Z novimi in obstoječimi artikli. Nekatere obvladamo 90-odstotno, nekatere 3-odstotno,
to je zelo različno. Želimo pa si trg osvojiti s kvaliteto, Ne bojimo se uvoza, toda želimo biti boljši od ostalih.
Kakšno je razmerje med slovenskim trgom in izvozom?
Včasih je bilo 80:20, zdaj prodamo v Sloveniji okoli 60 odstotkov, na tujem pa40 odstotkov: na Hrvaškem, dosti izvažamo v Švico, Avstrijo, Nemčijo, Rusijo, praktično po celem svetu.
Kakšni so pa vaši osebni cilji?
Moram reči, da sem dosegel že skoraj vse zastavljene cilje. Rad bi bil v družbi odlične Kolinske in svojih sodelavcev, ki res dobro delajo. In nagrada GZS ni le moja nagrada. To je nagrada celotnemu, odličnemu teamu, v katerem se dobro razumemo, dobro sodelujemo. Včasih je vsak sedel za svojo mizo, zdaj delamo bolj skupaj. Koordinacija in izpeljava - to se mi zdi, daje bil moj osebni cilj. Uresničenje v Kolinski.
V Zasjivjc sc ne bi vrnili?
Na Zasavje me vežejo zelo lepi spomini, rad se tudi vračam. Meni je zdaj težje, težko bi sc začel ukvarjati z recimo " kugcllogtirji" ali neko drugo novo stvarjo. Težko je preskakovati iz ene branže v drugo. Ker v Zasavju ni panoge, podobne Kolinski, je malo verjetno, da bi našel kaj primernega. Čeprav moram priznati, daje v Zasavje zelo luštno iti.
Zassivje ste zapustili že pred dvajsetimi leti.
Ja.
In ste bili pomočnik republiškega ministra, predno ste prišli na Kolinsko.
Ja.
Kako stese odločili za to, da ste zapustili politično funkcijo?
gsafiHC
Marsikdaj je to stvar okoliščin. Bil sem na listi kadrovanja, po kateri so me nekoč poklicali in mi rekli, da bom pač pomočnik ministra za tržišče in cene. Tako sem to tudi poslal.
Ampak takoj, ko seje dalo, ste iz politike odšli nazaj v gospodarstvo?
Torej, nikoli se nisem pretirano ukvarjal s politiko. Moram reči, da sem se tudi na komiteju za tržišče in cene ukvarjal s strokovnimi zadevami, s cenami, naložbami, inšpekcijami... Skratka, vedno v gospodarskih krogih in ne političnih.
Glede na to, da pravite, da je luštno iti v Zasavje, me zanima, kako Zasavje sodite, s čim ga primerjate?
Zasavja ne poznam pretirano dobro. Vendar mislim, da imaZasavje v tem trenutku velike težave, ne najdem pa čarobne formule, kako bi jih rešili.
Pa bi Kolinska našla kakšne primerne zadeve?
Seveda, na vsak način. Slovenija je zdaj drugačna kot pred leti. Treba je vedeti, da nima nobene dobre embalažne industrije, ki jo potrebujemo in moramo uvažati embalažo, recimo: brezkrajni trakovi in podobno. Treba pa je narediti čuda stvari. Kaj vem, en tak
ffi
"nor", ampak dober predlog je povezan z majonezo. Mi zdaj vsajajcazanjo uvažamo, nekdo bi lahko tudi to proizvajal. Veliko programov bi se dalo uresničiti!
Ali ponujate tudi strokovno pomoč?
Kolinska ima veliko znanja. Vsekakor bi s tem znanjem in svetovanjem lahko marsikomu pomagali.
Bi lahko ocenili trenutno slovensko gospodarsko politiko?
Takole:	z vlado ali svojimi
predpostavljenimi nisi nikoli zadovoljen. Mislim pa, da vlada zdaj že več ve, kot so morda vedele prejšnje vlade. Prepričan sem, da nas v marsikdaj pravilno usmerjajo. Da pa nismo zadovoljni z vsemi predlogi, ki jih dajejo, je popolnoma normalno. Namreč, Slovenije ne moremo prenesti čisto na ztthod. Zaradi tega mora vlada prisluhniti predvsem stroki. Ne sme le prepisovati predpisov, pretehtali mora, če so primerni tudi za Slovenijo. Moje mnenje je, da smo v specifičnem položaju. Ne moremo primerjali našega kmeta, ki ima dva ali tri hektare zemlje z nemškim kmetom naBavarskem, ki ima 50 ali 100 hektarjev.
Mar se vam ne zdi, da bi s preveliko zaščito našega kmeta imeli tudi vi dražje surovine?
Kmete je treba organizirati in prestrukturirati. Ne more namreč vsegadelati sam. Torej, nimam recepta, vendar mislim, da mora biti kmet drugače organiziran, bodisi preko zadruge bodisi preko nekega sistema, recimo naročniškega... Dejstvo je, da mora imeti kmet več zemlje. Dva hektarja sla res neumnost.
Ali pa se specializirati, da bo zemljo lahko izkoristil?
Takole bom rekel: slovenski kmetje klen, deloven in se bo zelo hitro "pobral", prej kot vse ostalo. Saj, končno smo Slovenci zrastli na repi in krompirju...
... narodni heroj je pa kontrahantar...
...ja,Martin Krpan, tamle imam Batičevega Martina Krptma.
Privatizacija in lastninjenje sta prinesli precej negotovosti.
Kolinska bo v mesecu do dveh popolnoma olastninjena. Nekatere manjše zadeve, ki so posledica še vedno nekaterih birokratskih spon, bodo kmalu odstranjene in v tem trenutku ne vidimo kakšnih posebnih težav glede privatizacije.
Boste razpisali delnice?
Verjetno. Kolinska bo vsekakor slovenska firma.
Obstaja že od leta 1908, še danes imamo polno njenih pesmaric v slovenskem jeziku iz zgodnjih obdobij. V tem trenutku ni potrebe, da bi se vezali s kakšnimi tujci.
Bo tudi vaša delnica takšna, kot je bila pred drugo vojno?
Zanimivo je, da smo na Dunaju našli delnico, eno lepših med vrednostnimi papirji, ki smo jo tudi fotokopirali. Delnico iz leta 1926 smo besedno popravili, medtem ko bo slikovno enaka. Na naši delnici so štiri stvari, na katere so že takrat opozarjali: polje, tovarna, borza in ladja, ki je bila takrat pojem izvoza.
Rekli ste, da ste polovico delavcev odpustili. Ste imeli s sindikatom kakšne probleme?
Ne, nobenih. Selekcijo smo naredili na podlagi ugotovitve, koliko ljudi je za našo proizvodnjo preveč. V treh letih smo številko znižali brez ostrih rezov, postopno. S lem smo povečali produktivnost in na solidni ravni zadržali plače. Lahko bi se odločili tudi drugače: da bi nas bilo še vedno 1600, imeli pa bi za polovico nižje plače. Lahko bi imeli še manj ljudi, vendar smo jih zaposlili z novimi programi. Naredili smo na primer španski program bonbonov in tam zaposlili 50 ljudi.
Pravite, da imate s sindikatom dobre od noše?
Mislim, da nas razumejo, jasno pa je, da sedimo vsak na svoji strani mize: delodajalci in sindikatarji. Toda s pametni m dialogom se tudi s sindikatom dobro dela.
Pred leti so v Klanu dejali, da dajo za reklamo približno toliko, kot za razvoj. Kakšno je pri vas razmerje?
Tudi pri nas je podobno razmerje. Sicer je vaše vprašanje dokaj provokativno, vendar
gssfisC
naj poudarim, da damo dovolj na razvoj in se lastnega razvoja tudi zavedamo.
No, to je namreč povezano z naslednjim vprašanjem: rokometni klub Kolinska Slovan je samo še Slovan.
Odgovor je naslednji: ni artikla v trgovini, ki bi bil označen kot Kolinska. Nastopajo Knorr, Tommy, otroška hrana Baby, Tališ, Kolloy's, Čunga Lunga. Kolinska je le firma, ki združuje artikle, pod tem naslovom na trgu ne nastopamo. Odločili smo se, da ne bomo reklamirali Kolinske, ampak posamezne izdelke. Včasih niti ne napišemo, kdo ga proizvaja. Kolinska nam v tem trenutku kot ime ne pomeni nič. Seveda bomo pa športnikom še vedno dajali nekaj denarja.
Koliko času ostane direktorju podjetja z 830 zaposlenimi?
Zelo malo. Vsako jutro se ob kopici dela znova zgrozim, skozi ves dan semna različnih pogovorih. Nekateri so bolj pametni, drugi manj, eni.so obvezujoči, drugi spet drugačni... Skratka, rajši bi videl, če bi na ta odgovor odgovorila moja žena, ki bi lahko zagotovila, da praktično nisem skoraj nič doma.
Stane Šterbucl Foto: Tomo Brezovar
Za prostor pod soncem
Društvo psoriatikov Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1979. Namenjeno je bolnikom, ki bolujejo za psoriazo, slovensko imenovano luskavica. V društvu je okoli 30 tisoč bolnikov z luskavico. Gre za številne bolnike, ki jih vsakodnevno ogroža in pesti kronična, več ali manj dedno pogojena, nenalezljiva in neozdravljiva kožna bolezen, ki bistveno posega vdnevni način življenja prizadetega. Takšen človek potrebuje precej časa za nego in zdravljenje, veliko sredstev, ne more opravlja ti vsakršnega dela, jezaznamovan v družbi, ki se ga pogosto izogiblje.
Na žalost se tudi nekateri odgovorni za zdravje in dostojno življenje državljanov in zdravi sprenevedajo, da društvo obstaja.
Pa vendar deluje že petnajst let. Z organizacijo podružnic po regijah so delo društva še popestrili. Delo podružnice še ni zaživelo v Zasavju in Posavju, kar pa ne pomeni, da tu ne žive ljudje z luskavico. Po podružnicah organizirajo strokovna predavanja dermatologa, enkrat letno sc zberejo na konferenci. Organizirajo družabna srečanja članov. Na teh srečanjih se pogovorijo o težavah bolezni in naučijo se živeti z boleznijo. Pripravljajo brošuro o luskavici. Bojujejo se za slovensko zdravilišče ob morju, ker morje in sonce pripomoreta pri zdravljenju te bolezni.
Društvo pokriva svoje stroške iz plačane članarine članov. Finančna sredstva zbirajo preko sponzorjev. Dogovarjajo se tudi z Loterijo Slovenije, ki namenja del dobička v humanitarne namene. Še naprej si bodo prizadevali, da bo luskavica v zdravstveni zakonodaji sestavni del obveznega programa pri izvajanju vseh oblik zdravljenja in upoštevana pri zagotavljanju enakih osnovnih socialnovarstvenih pogojev vseh državljanov republike Slovenije. Imajo svoje društveno glasilo Za prostor pod soncem, ki ga prejama vsak registriran član društva. Preko glasila člane obveščajo o sodobnih načinih zdravljenja bolezni.
Tu imajo največ zaslug priznani dermatologi: prim. spec. dr. Jože Arzenšek, dr. Dušan Rems in prof. dr. Stjepan Bunta.
Delo društva po podružnicah v Zasavju še ni zaživelo, nameravajo pa jo čimprej ustanoviti. Upajo, da jim bo uspelo zbrati zadostno število zainteresiranih članov za podružnico, katera bi imela svoj sedež v Trbovljah. Število obolelih' za luskavico v Zasavju ni zanemarljivo, saj je z ozirom na število prebivalstva v vseh treh občinah bistveno več obolelih, kot v ostalih predelih naše mlade države. Kako postanete član Društva psoriatikov Slovenije? Izpolniti morate pristopno izjavo. Nanjo napišite ime in priimek, točen naslov s poštno številko, rojstne podatke, poklic, izjavo paje potrebno tudi podpisati in poslati na naslov: Gajšek Marija, Novi Log 12, 61430 Hrastnik.
M.G.
V^-	_	.... ................^
^ preženimo J
iiitžlliSi
Trbovlje - PD Trbovlje bo pripravilo v torek, 15. marca ob 18.00 uri planinsko predavanje, ki bo v predavalnici DD Trbovlje. Franc Hribernik iz Ruš bo predaval na temo 3 x M = Matterhorn, Monta Rossa in MontBlanc (Švica, Francija).
Trbovlje - Društvo invalidov Trbovlje bo v pomladi zopet organiziralo izlete za svoje člane. Danes so odšli v neznano.
Trbovlje - PD Trbovlje bo imelo letno konverenco v nedeljo, 6. marca ob 10.30 uri v doma na Mrzlici.
Dol pri Hrastniku - PD Dol pri Hrastniku vabi na občni zbor, ki bo v nedeljo, 6. marca ob 10. uri v Gorah.

DU Zagorje
Zagorje - V DU delajo trikrat tedensko po štiri ure. Pobirajo članarino, ukvarjajosez vzajmeno samopomočjo, delavsko samopomočjo in vodijo blagajno bifeja. V društvoje včlanjenih 3720 članov. Člani v društvu iščejo predvsem pravno pomoč. Vsako leto se v društvo včlani od sto do dvesto novih članov. Okrog stojih vsako leto umre. Vsem, ki niso seznanjeni z njihovim delom, so na razpolago v njihovi pisarni med uradnimi urami.
L. Z.
Pesmi
upokojencev
Zagorje - Prejšnji teden so se na sedežu DU Zagorje sestali pooblaščeni člani DU Hrastnika. Trbovelj in Zagorja. Zbrali so se z namenom, da nadaljujejo s pripravami za izdajo zbirke pesmi upokojencev, ki sojih napisali v zadnjem obdobju. Zbrali so okoli 140 pesmi številnih avtorjev. Dogovorili so se o nakladi, kako bodo izdajo financirali, kakšna bo oblika, velikost in način vezave, kako bodo pokrivali stroške tiskanja... Po vsej verjetnosti bo zbirka zagledala luč sveta sredi leta.
T.L.
Sestanek
PD
Hrastnik - Pred kratkim so se sestali v društvenih prostorih PD Hrastnik predstavniki zasavskih in posavskih PD. Delovnega pogovora seje udeležila večina društev tega območja. Dogovorili so se, da bosta zasavske planinske vodnike pri PZD predstavljala dva vodnika. Potrdili so predloge za podelitev častnih znakov PZS. Pomembnoje bilo vprašanje glede obdavčevanja določenih storitev, ki jih izvajajo planinska društva, kar velja od letošnjega leta dalje. Podpredsednik PZS Stanonik je povedal, da niso obdavčene dejavnosti, ki se opravljajo prostovoljno in se z določenimi povrnitvami nadomešča le dejanske stroške. Ni pa še rešeno vprašanje obdavčitev gospodarskega dela dejavnosti društev. Vse kaže, da bodo določene obdavčitve ostale, vendar odgovora na zastavljena vprašan ja pristojnim držav-
nim oblastem, PZS še ni prejela. Pogovarjali so se tudi o novem statutu PZS. Sprejeli so vrsto pripomb na predlagane spremembe statuta PZS. Predvsem gre za vprašanje lastninjenja, za lastništvo nad planinskimi kočami in domovi, gozdovi, pašniki in drugim zemljiščem. Naslednji delovni pogovorpredstavnikov teh društev bodo pripravili v koči na Grarni pri Krškem.
T.L.
DIS
Ljubljana -NasejiUODruštva izgnancev Slovenije so se sestali člani, ki so obravnavali Spomenico za dosego moralnega zadoščanja in vojne odškodnine izgnancem -naslovljeno predsedniku Republike Slovenije, Državnemu zboru in Vladi RS, predlog novih pravil za organiziranje in delovanje KO DIS in predlog poslovnika za delo Častnega razsodišča DIS in zaključni račun DIS za leto 1993. Spregovorili so še o pobudah svojih članov.
R.M.
Planinski
ples
Dol pri Hrastniku - Preteklo soboto so na Dolu priredili tradicionalni planinski ples, ki vedno privabi številne Dolane. Igrali so Zasavci, poskrbeli pa so za bogat izbor jedi in srečelov. V tem tednu so dolski planinci razdelili tudi 250 izvodov glasila Naš planinec, ki vabi na leni občni zbor v Gorah. Vsebuje še celoletni program izletov in izvleček iz zaključnega računa.
F.M.
Zlato-
poročenca
Trbovlje - Februarja sta obletnico zlate poroke praznovala zakonca Elizabeta in Jože Adler -PepiizBevškega. Elizabetajebila rojena 26.10.1921. Jože pa 25.12.1919. Jože seje upokojil L januarja 1969 in od takrat je član DUTrbovlje. Predstavniki društva so zlatoporočenca še posebej počastili in jima izročili pisno priznanje. Zlatoporočenka je gospodinjila in skrbela za mladi rod. Pepi paje vso dobo rudaril v jami rudnika Trbovlje.
T.L.
m

mmm

11111111II
Mladim
Zasavcem

lili!
'
Skupina Hiša
Dekleta so spraševala, kako je nastalo ime Hiša. Eden izmed njih je povedal, da so izbirali ime s štirimi črkami. Nekdo se je oglasil: "Samo da ne bo kdo predlagal besede hiša..." Pa je ostala prav ta beseda za ime njihove skupine.
Tomaž, 7.b
Imajo dobro glasbo, zato sem vesel, da so prišli na našo šolo.
Amos, 6.a Igrali so pop glasbo, blues, rock... Vmes so tudi kaj povedali, razložili. Zelo so zabavni.
Maja, 6.a Super so, ker imajo dobro glasbo in so full luštkani.
Natalija, 7.a
Všeč mi je bila priredba narodne pesmi.
Vesna, 8.b
Nekatere skupine mislijo, da so odlični, ker imajo tuje ime. Fantje iz Hiše dokazujejo, da to ne drži.
Alenka, 8.a
V
Sola smučanja na Rogli
Vsak dan smo se ob 7. uri zbrali pred šolo. Prvi dan smo bili otovorjeni s smučmi in nahrbtniki. Vse ostale dni pa smo imeli samo nahrbtnike, ker smo smuči puščali kar v avtobusu. Na avtobusu smo se na različne načine zabavali, da pot sploh ni bila dolga. Prvi dan smo se razdelili v skupine. Bila sem v
te///?
Osliček bi rad čimprej do korenja. Pomagajte mu.
drugi skupini. Učil nas je tovariš Tine Koncilja. Naučili smo se veliko novega. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno. Prvi dan je bilo sončno, vse ostale dni pa megleno in mrzlo. Najbolj gosta megla je bila zadnji dan. Morali smo se držati skupaj, da se ne bi izgubili. Videla sem tudi smučarja, ki si je poškodoval nogo. Vsi zagorski smučarji smo k sreči preživeli brez poškodb.
Lucija Kreže, 5.b, OŠ Ivan Skvarča, Zagorje
v
Čarovnica
Za pusta je prišla velika čarovnica, ki bila je najboljša maškara.
V ritmu je plesala, na zabavi kraljevala.
Je kurente pregnala in zimo poklicala.
Katarina Piki, 5.a, OŠ
Trbovlje
Zimski športni dan
V četrtek zjutraj smo se nekateri učenci odšli kopat v Hrastnik. Peljali smo se z avtobusom. Najprej smo se slekli in oprhali. Šele nato smo šli v vodo. Otrok je bilo ogromno. Zraven pa so bile še učiteljice. Strogo smo se morali držati navodil. Prepovedano je bilo skakati v vodo in se igrati z žogo. S prijateljicami sem se kopala v vodi. Ploščice okrog bazena so bile mokre in gladke, ?ato je
veliko učencev tam padlo. Po končanem plavanju smo vsi odšli v garderobe. Pred kabinami je bila velika vrsta. Potem pa smo si šli sušit lase. Čeprav sem imela še malo mokre lase, sem odšla ven. Avtobus nasjeodpeljal nazaj v Zagorje.
Ajda Medvešek, 5.c, OŠ
Ivan Skvarča
Kako so včasih praznovali pusta
Oče mi je pripovedoval, kako so praznovali pusta. Mati ga je oblekla v kavboja. Imel je leseno pištolo, ki mu jo je izdelal oče. Na glavi je imel klobuk, oblečen je bil v črne kavbojke. Po njega so prišli prijatelji, ki so bili že vsi namaskirani. Skupaj so odšli po hišah. Hodili so od hiše do hiše. Pri vsaki hiši so nekaj dobili, bonbone, krofe ali denar. Tako so se zabavali in pozabili na uro. Pri vsaki hiši so zapeli: "Jaz sem kavboj Jimy." Urajebila že deset in oče ga je že dolgo iskal. Ker ga ni našel, je odšel domov. Ko je prišel domov, sta bila oba z mamo zelo jezna nanj. Od takrat ni šel nikoli več v maškare.
Branko Sebasu, 5.c, Hrastnik
Bioenergija
Zgodilo se je v šestem razredu. Šolo smo imeli popoldan. Mami me je vprašala, kaj imamo na urniku. Hitro sem začel z naštevanjem:	matematika,
slovenski jezik, zemljepis, zgodovina in bioenergija.
Sašo Bovhan, 6.d
zw:
Kako je biti mlad in brezposelen, nam je bilo prihranjeno. Zato se tudi ne moremo postaviti v kožo tistih, ki to so. Med njimi je tudi Karmen Verdonik iz Spodnjega Hotiča. Pri dvaindvajsetih je trenutno brez zaposlitve. Vendar tokrat ne želim pisati o njeni brezposelnosti, temveč o pesništvu. Odkar je Karmen Verdonik lani v samozaložbi izdala pesniško zbirko To, kar čutim, jo je spoznalo mnogo ljudi. .Nastopa na številnih literarnih večerih in sodeluje v litijski litararni skupini.
"Svojo prvo pesem sem prebrala v prvem razredu osnovne šole, žal pascmjo izgubila. V šoli sem veliko pisala. Mojc obnove in spisi so bili velikokrat napisani v rimah, zato so se razlikovali od spisov drugih otrok. V puberteti sem začela zapisovati tudi čustva. Pesmi, ki so v zbirki, so nastajale od mojega petnajstega leta naprej, intenzivneje pa v zadnjih dveh letih," pripoveduje Karmen. "V svojih pesmih zapišem vse tisto, kar je v meni!"
Karmen veliko razmišlja. O sebi, o ljudeh, o okolju, v katerem živi. O naravi in živalih jo je poučeval oče, ki jo je tudi vzpodbujal pri pisanju. V pesmih želi ljudi opozoriti na tisto, kar bi mogoče hoteli povedati sami, pa tega nikoli ne povedo. Iz nje pesmi kar vrejo, nastajajo vedno nove in nove. V šoli je bila vedno upornica, zato
so pesmi nastajale tudi iz uporništva. Bila je zelo svojeglava, zato sije tudi pridobila veliko izkušenj, kijih drugače ne hi imela. "Sem na odru, sem igralka, vendar ves čas v istih barvah!"
Se vcdnojc upornica in svojeglava, kljub temu, daje že bogatejša za toliko izkušenj. "Vedno moram iti do skrajnosti. Hotela sem živeli tako, kot drugi. Ni šlo. To nisem bila več jaz. Zalo se ne skušam več spremeniti. Le prilagajam sc, če sc da. Vedno meje privlačilo življenje, kije bolj svobodno, le z nekaj obveznostmi, ki ne obremenjujejo." Nekoč je Karmen zapisala: "Ne bi rada živela po stihu: Živel je mož, imel je psa..." In tega se drži.
Noči in dopoldnevi so tisti, ko nastajajo pesmi. Ob popoldnevih in večerih premišljuje in išče teme. Rada brska po
Ena polovica se spet vrača in tuli: pregnan.
Druga vstaja in še naprej kliče: ljubezen.
Pristopim in primem dlan, da bi lahko pregnan za vedno izginil v veter.
Karmen Verodnik
Pregnan
ljudeh in jih proučuje. Veliko ji pove mimika na obrazu ljudi. Njeni načrti za prihodnost so jasni: zaposliti se in pisati. Delala bi rada kaj v zvezi s književnostjo ali knjigami. S pisanjem je pa že tako zasvojena. Piše pesmi, krajšo prozo, uživa ob grafitih, lotila se je tudi daljšega proznega dela. Za izdajo pripravlja svojo drugo pesniško zbirko. Čakajo trdo delo, poiskati mora sponzorje.
Trpi skupaj s tistimi, ki jim delajo krivico zato, ker so bili tudi do nje večkrat krivični. Tudi vojna je ena od krivic, ki se dogaja ljudem. Zato lahko čuti tudi z njimi.
Joža Konjar
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič
Darja Svetina, ki jo bralci Zasavca že poznajo, je ob svoji novi pošiljki pesmi o sebi napisala tole: "Rojena sem na Koroškem, sedaj pa že štiri leta živim na Izlakah, kjer sem trenutno tudi zaposlena. Pesmi pišem že od osnovne šole, vendar bolj za svojo dušo in sprostitev v prenapetosti današnjega časa. Leto dni so objavljali moje pesmi v prilogi koroškega Viharnika. Zanimam se za prirodoslovne in zdravstvene vede ter veliko berem, če mi ob družini čas to dopušča."
Darja Svetina
SREČA JE...
Kaj je sreča?
Je to prva izrečena beseda, ki jo otrok spregovori; je to prvi pogled slepca, ki ozdravi;
ali je to prva ljubezen,
ki lahko tudi boli,
če jo v cvetju zatrejo vsi?
Je sreča res takšna, kot si jo vsak želi?
Je to res izpolnitev vseh želja, je to upanje v boljše dni...
Vs....................	■■■■	-------------------- J
wŽŠ:y:W:-v'-:^:w$:::-:::::::;:;::::::::::::::::::::::x::::;:;:::::::::;::-:;;':':^:::/
ZABEL^O
Hrastnik Trbovlje
Ekološka bralna značka na
zasavskih šolah ni v navadi. Uvedli sojo zeleni stražarji na dolski šoli, ki so zbrali ustrezne knjige na šolski in matični knjižnici v Hrastniku. Opravi jo vsakdo, ki prebere vsaj eno knjigo, ki je povezana z ekologijo in jo posreduje svojim sošolcem. Mentorica je učiteljica Nada Krajnc.
Knjižnica je organizirala v počitniških dneh predvajanje videofilmov vsak dan ob 11. uri. Predstav seje udeležilo veliko šolarjev.
Člani skupine Hiša iz Trbovelj so imeli 18. februarja na šoli Dol učno uro zabavne glasbe. Poslušali so jih učenci od 4. do 8. razreda.
F.M.
Trboveljski šolarji so se 23. februarja (med zimskimi počitnicami) v DD Zagorje srečali s pesnico, pisateljico in igralko Svetlano Makarovič. Srečanje je organizirala Zveza prijateljev mladine.
Koncert Društva upokojencev Trbovlje je bil 25. februarja v Domu Svobode. Nastopili so ŽPZ pod vodstvom Nande Guček, MPZ pod vodstvom Alberta Ivančiča ter Vokalno instrumentalna skupina (VIS) s pevskim tercetom in orkestrom. Peli in igrali so narodne, domoljubne, umetne in zabavne pesmi. Nastop je sodil v okvir februarskih kulturnih prireditev v organizaciji ZKO Trbovlje.
Tretja predstava za lutkovni abonmaje bila 28. februarja v DD Trbovlje. Z delom Čudna pošiljka seje predstavila lutkovna skupina Koki iz VVZ Brežice.
Trboveljske mažoretke pod vodstvom voditeljice in koreografinje so letošnje zimske počitnice pridno izkoristile. Za nekaj dni so odšle v Portorož, kjer so vadile nove programe za bodoče nastope. Pripravile so tudi nastop ter predstavile Trbovlje kot kraj in občino.
T.L.
Zagorje
V 17. filmskem gledališču, ki je
bil 1. marca v DD Zagorje, so si obiskovalci lahko ogledali ameriški thriller leta 1993 Na ognjeni črti. Osrednji lik filmaje agent varnostne službe Frank, kije žrtvoval vsesvoje življenje, da seje lahko predal poklicu. Njegova kariera sc izteka, vendar ga teži spomin na neuspelo obrambo predsednika J.F.Kcnnedyja leta 1963, kjer ni prestregel krogle namenjene predsedniku. 30 let kasneje, ko predsednik ZDA pričenja volilno kampanjo in je predsednikovo življenje ponovno ogroženo, je Frank eden od agentov, ^ ki skrbijo za varnost predsednika. ~ Frank želi poravnati dolg iz O! preteklosti, zaščita je izredno ■■= zahtevna, saj ima pri tem opraviti s ^ profesionalim morilcem, ai V 1)1) Zagorje jc bilo 26. o februarja glasbeno srečanje pobratenih zborov MPZ Loški glas
iz Kisovca pod vodstvom dirigenta Igorja Beuermanna in pobratenega zbora Fran Venturini iz Domja pri Trstu, ki ga vodi Ivan Tavčar. Peli so umetne in narodne pesmi. Koncert je povezoval in tudi pel operni pevec Ladko Korošec.
Slikarski koloniji Izlake staob 30. letnici čestitala tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in minister za kulturo Sergij Pelhan.
Prosvetno društvo na Mlinšah pripravlja igro Deseti brat, v kateri nastopa 17 igralcev. Igro režira Liza Pokorn.
Pesnik Jurij Hudolin je imel ta teden v ŠKUC-u literarni večer. Predstavil je svojo zadnjo zbirko Bestiie.
D.H.
Litija
Otvoritev razstave slik in plastik Dunje Mantel iz Litije je bila 24. februarja vrestavracijiMona Lisa v Litiji. Razstavojeodprl litijski župan Mirko Kaplja. V kulturnem programu je sodelovala pesnica Karmen Verdenik in glasbenik Evgen Malis. Razstava bo na ogled še ves marec.
V eseloigro Utopljenca, ki jo igra gledališka skupina GEOSS iz Vač, so med nastopanjem po litijski občini 26. februarja zaigrali še v litijski dvorani na Stavbah.
Mamina metulja Sanjain Dejan sta nastopila v torkovi uri pravljic, ki sta bili v litijski in šmarski knjižnici.
J.K.
Trbovlje: 6. marca ob 11. uri bo Lovski pevski zbor iz Trbovelj pripravil samostojni koncert v Čečah. Z izbranim programom narodnih, domoljubnih, lovskih in umetnih pesmi bodo nastopili pod vodstvom dirigenta Viktorja Dolarja v gasilskem prosvetnem domu na Katarini.
Trbovlje: V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja
razstavljajo dijakinje trbovelj-ske gimnazije devet del v raznih slikarskih tehnikah. Razstava bo odprta mesec dni.
Trbovlje: Slikar Vinko Hrovarič iz Hrastnika razstavlja v poslovni stavbi RSH na Šuštarjevi 42 v Trbovljah.
Trbovlje: V gostišču Planina na Planskem vrhu razstavljata slikarja - brata Milo in Emil Škrbec.
Trbovlje: Slikarka Ivanka Uršič razstavlja svoja dela v poslovni stavbi Razvojnega inženiringa v Doljnem Lazniku.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Zagorje: 4. marca ob 19. uri si lahko ogledate predpremiero
ameriški akcijski film Uničevalec.
Hrastnik
Knjižne novosti: L Werner. H.: Konji; 2. Makarovič, S.: Kokoška Emilija; 3. Ojsteršek, M.: Veliki ugankarski slovar; 4. Christie, A.: Potnica iz Frankfurta; 5. Bon, G.: Pot hrepenenja; 6. Wildc, O.: Človeška duša v socializmu; 7. Strniša, G.: Razbojniki z Marsa; 8. Dražumerič, M.: Dolenjska in Bela Krajina; 9. Miklavčič - Predan, N.: Štirje letni časi vkuhinjizosnovami vegetarjanstva, 10. Lorcncon, R.: Elektronski elementi in vezja.
Zagorje
Knjižne novosti: L Smeh med taborniki; 2. Trinkaus, V.: Upanje;
3.	Runyon, B.B.: Starši, ki preveč ljubijo; 4. Recke, G.: Sodobna domača peka; 5. Poberaj, T.: Pot do sreče in zdravja; 6. Lainšček, F.: Kijoje megla prinesla; 7. Pavlovič, Z.: Psihološke pravice otroka; 8. Knjiga duhovnih zakladov; 9. Crichton.M.: Vzhajajoče sonce; 10. Chevalicr, J.: Slovar simbolov.
Litija
Knjižne novosti: 1. Aljažev zbornik; 2. Bambi; 3. Cerkev, kultura in politika 1890-1941;
4.	London; 5. Paris; 6. Prva pomoč na cesti; 7. Robin Hood; 8. Rome; 9. Beckett, K.A.: Fuksije; 10.Bogataj M.: Lepota velike praznine.
z

/r
V nedeljo je bilo že na vlaku moč opa/.iti, da se v prestolnici dogaja nekaj nenavadnega. Neobvladljiva masa polpijanih metalcev se je pomešala z običajnimi potniki in z alkoholom proslavljala nastop ameriške skupine Nirvana v hali Tivoli. Precej neprijetno za ostale smrtnike, a nič več kot to. Metalci so bili izjemno miroljubno razpoloženi.
Hala Tivoli, 19:00. Zapornice na obeh koncih ploščadi pred vhodom, policije kot listja in trave ter rahlo vzkipljivi redarji. Rigorozni varnostni ukrepi in on-otipavanja na vhodu se niso mogli primerjati z nobenim koncertom doslej. V desetih minutah some pretipali trikrat. Če bi bil moj svetovni nazor obarvan bolj roza, bi se počutil bajno. Tako pa nisem. Ko vsemu temu prištejem še tradicionalne zaplete z novinarskimi akreditivi, me še danes mine volja do življenja.
Ali veste, kaj je to akreditiv? Ne? Ah, ne sekirajte se. Tudi Igor Vidmar ne ve, čeprav bi moral. Človek, katerega ego popolnoma zasenči več regij naenkrat, se je tudi tokrat izkazal. Ob prvem naključnem srečanju se mu lahko vsi skupaj lepo zahvalimo za izjemno razumevanje, ustrežljivost in dobro voljo.
Dovolj nakladanja o (ne)prija-znosti organizatoija.Zapredskupi-no so Seatlovci pripeljali s seboj kolege, ki slišijo na irne Melvins. Baje so njihovi vzorniki. Čudni vzorniki. Prav nič me niso navdušili. Njihova glasbaje ideal-
na za odpravljanje prebavnih motenj ali preizkus čvrstosti plomb v ustih. Žaganje na kvadrat. Fantje so se v Ljubljani izkazali kot povprečni garažni bend. V pozitivnem smislu je izstopal le bobnar, ki se je (najbrž edini med njimi) svoje obrti dobro izučil. Melvinsi so mučili zvočnike približno pol ure, čemur je sledila daljša pavza.
Po manjši preureditvi scene je končno napočil trenutek, zaradi katerega seje v Ljubljano privalila ogromna množica glasbenih zanesenjakov. Nirvana. Beseda že sama po sebi pove dovolj. Publika je ponorela. V uri in pol seje sprostilo toliko energije, da bi z njo lahko mirne duše poslali raketo na Alfa Couturi in nazaj. Izverzirani zvoki Grungea so se mešali z vonjem po kanabisu, alkoholu in ostalih porokih moderne družbe. Fantje iz Seatl-
lea so zaigrali praktično vse boljše komade, ki so jih do današnjega dne posneli na treh albumih. Come as You are, Smells Like Teen Špirit, Ali Apoligies. Rape me... Sodelovanje publike je bilo več kot zadovoljivo. Večina med njimi je lebdela, khm, no, mogoče tudi divjala na višjem nivoju dojemanja. Nirvano is noi only music, it's a stale of mind too! Najbolj prijetno je presenečal Chris Novoselic, ki je komade povezoval večinoma v kolikor toliko znosni hrvaščini. Fant. izgleda, še ni čisto pozabil svojega dubrovniškega porekla. V zahvalo za vsako kolikor toliko slovansko zvenečo besedo je občinstvo doživljalo verbalne orgazme. Koncert Nirvaneje bil vsekakor dober, škoda samo, da so ga kvarili organizatorji in predskupina.
Tomi Pucelj
I I [// puoqttAM/
m
. Q K) v
TRBOVLJE - DELAVSKI
DOM
4.-7. TRIJE MUŠKETIRJI
(pust.), pet., ned., pon. ob 17. in 19. uri.
8.-10. ČEZ DRN IN STRN
(kom.), tor., čet. ob 17. in 19. uri, sre. ob 19. uri.
11. OČKA V KRILU (kom ), pet. ob 17. in 19. uri.
ZAGORJE - DELAVSKI DOM
4.-8. NESKONČEN DAN
(kom.), pet., sob., ned. ob 17. uri, pon., tor. ob 19. uri.
4.	UNIČEVALEC (akc.), pet. ob 19. uri.
5.	ALADIN (ris.), sob. ob 10. uri.
5.-6. TATOVI TELES (fant ).
sob., ned. ob 19. uri.
9.-10. ŽLAHTA (kom.), sre., čet. ob 19. uri.
11. NA OGNJENI ČRTI
(akc.), pet. ob 19. uri.
KINO HRASTNIK '
4. SMRTONOSNO OROŽJE
3 (akc.), pet. ob 17. uri.
4.-6. NA OGNJENI ČRTI (akc.), pet. ob 19. uri. sob., ned. ob 17. in 19. uri.
9.-11. NESKONČEN DAN
(kom.), sre., čet. ob 19. uri, pet. ob 17. uri.
11. MESTO RADOSTI
(drama), pet. ob 19. uri.
KINO DOL PRI HRASTNIKU
5.	SMRTONOSNO OROŽJE
3 (akc.), sob, ob 18. uri._
KINO IZLAKE
6.	NESKONČEN DAN (kom.), ned. ob 19.15. uri.
osovraieo dan. Zagotovo
Nesk
oncen svižčev
d
an

vendar se boste ne glede na
Brrrrrrr!/bUC,,li
Scenarij, po katerem bi
. _______
remenarjev v od Bog:
SSS	s
< * „ , . .. .,,
čist« vsakič pokvari vremenarjev v od Boga	Moutv Pvthona naročili, naj	King napisal grozljivko,
poMldjeno mesto*. PiiMMI	..p», -..rij » Z...	Brook« parodij». Ad»,«
BiHMdrrayjeameriškig!. vedri., ,0 se bo »toa kmal» «as»»,. V »vod» s,e bili (seveda)poli,lf»l,briller.je, Trontelj, človek, katere»,» »n,ak»ila ponjladl Hnhi Kako ,,apr,&,,l, d. »1 predslavljajle kh™ £iv>o navadna M lahko južnoameriški ra.Mce.val.» ,ul»,»d„e„a»„ve; naj-,lj osovr.J.en da» Zdaj „ komedija. N» ja, »e ravno
srus-sr
k	LrrreS: sst ti
it


Najprej so tu plakati. Krasno narejeni, celo umetniški, vabijo na koncert skupine Hiša v dvorano Svobode 1. Obeta se prijeten večer unplugged rocka. Pred vhodom v dvorano v soboto nekaj pred osmo uro zvečer je moč opaziti večjo gužvo kot na zadnjem koncertu. Nestrpno pričakujemo začetek. Ko stopimo v dvorano, nas čaka prvo presenečenje. Stoli so postavljeni polkrožno, na sredini je oder s tremi kitarami, bobni in klaviaturami. Dvorana se počasi polni. Ploskanje pospremi glasbenike na oder. Koncert se lahko začne.
Ledene ceste nas zapeljejo v svet glasbe. Vsi inštrumenti se zlivajo v eno samo melodijo, v en sam ritem. Sledi uglasbitev Zupanovega besedila God bless you. Nato so na vrsti tudi orglice v skladbi Nočna vožnja. Folk uživa. Fantje igrajo in igrajo. Bas igra njihov gost -znani Nino De Glcria. Poleg drugih skladb smo slišali posrečeno verzijo Sijaj, sijaj sončece in prekrasno balado Downby theriver. In pet čez pol deseto je bil koncert končan. No, skoraj končan. Glasne ovacije in ploskanje so prepričale brata Guček, ki sta nosilna stebra Hiše in ostale glasbenike, da se vrnejo na sceno in odigrajo še kakšno poslastico. Najprej trio kitar, nato še bobni in klaviature. Slep si, kadar ljubiš in Likeahuricaneso počasi zaključevale večer. Več kot sto obiskovalcev pa bi verjetno še poslušali glasbo, ki jo v Sloveniji primanjkuje.
Koncert Hiše je bil obenem tudi nekakšna predhodnica njihove nove in obenem prve kasete, ki jo lahko pričakujemo v kratkem.
Glede na njihovo glasbo bi si upal trditi, da se bo dobro prodajala in našla svoj krog poslušalcev širom Slovenije. Zvok Hiše je sveža popestritev domače glasbene scene, izvirna besedila in tehnična dovršenost igranja nudijo še poseben užitek ob poslušanju. Držim pesti za uspeh skupine Hiša in upam, da se bo ta številka Zasavca dobro prodajala, da si prislužim nazaj tistih tristopetdeset tolarčkov vstopnine za koncert.
Jure Nagode
Tone Košmrlj, šef skupine Pop design (za tiste, ki ne veste), skupaj s tonskim tehnikom Juretom Tonijem v svojem stanovanju ureja in sestavlja snemalni studio Manhattan. Mogoče bodo Pop designovci naslednjo kaseto posneli kar pri Tončilu doma in j im ne bo treba odleteti v Ameriko. Bodo fantje vsaj malo prihranili.
Marko Vozelj (Čuki) z avtomobili res nima sreče. Medtem, ko je prejšnjega jeklenega konjička "razbil sam", je sedanjega izgubil na drugačen način. Eden izmed ljubiteljev športnih avtomobilov se je z Markovim lepotcem odpeljal iz diskoteke Eldorado in tako je Marko ostal brez svoje ljubezni.
Mogoče seje neznanec le zmotil in zamenjal svojega npr. fička za boljšo stvar.
Helena Blagne je malo zavila iz dosedanje glasbene poti in tako se sedaj z vsem srcem posvetila klasiki, katere se uči pri operni pevki Kseniji Vidali. kije baje s Heleninim delom zelo zadovoljna. Oboževalci, Helena vas bo sedaj
presenetila s klasiko, toda njen dekolte bo ostal še vedno enak, če ne še boljši.
Vas zanima, kje je pevka Romana Krajnčan spoznala svojegamoža Lojzeta? Preprosto, spoznala sta se v avtobusu in to je bila ljubezen na prvi pogled, ki še vedno traja. Zanimivo, ni kaj.
S.G.


ližlllliillil

—j
Avtobusue
Nekega lepega sobotnega dopoldneva sem šel k prijatelju praznovat rojstni dan. Ker je Zagorje pač zelo oddaljeno mesto, sem moral v Kisovcu uporabiti javno prevozno sredstvo -lokalni avtobus. Kadar moram ob sobotah na avtobus, me najbolj veseli to, da lahko kot plačilo uporabim dijaško mesečno vozovnico. Vendar...
Odprla so se vrata, z radostnim srcem sem pokazal mesečno vozovnico, napravil še dva koraka, nato pa meje ustavil gromki voznikov glas, kije povedal, da mesečna ob sobotah ne velja več. Požrl sem slino ter plačal za kratko vožnjo do Zagorja. Cena se mi sploh ni zdela nizka.
Vendar to niso vse ugodnosti, ki so jih deležni dijaki oz. študenti. Ko dijaki (ki se ne šolajo v Zasavju) z vlakom zapustijo Ljubljano in njen poceni mestni prevoz, ter se pripeljejo v Zagorje, jih tu čaka tragedija. Ker avtobus ni počakal vlaka, na železniški postaji ostane manjša ali večja skupina premraženih in lačnih potnikov. Ob naših predragih in preljubih "avtobusaijih" nas čaka res še lepa prihodnost.
Boštjan Uran
Make tarski krožek
Na Srednji strojni šoli v Trbovljah smo kot dodatno aktivnost uvedli maketarski krožek. Namen tega krožka je, da bi se ljubitelji izdelovanja maket seznanili s postopki izdelave maket in spoznali lastnosti vojaških ali civilnih letal. V ta krožek ste vabljeni vsi ljubitelji izdelovanja maket in vsi, ki vas zanima letalska tehnologija. Krožek poteka vsak drugi torek od 17. do 19. ure.
Peter Žarn
Spet Beltinska banda
No, pa se je le končal ligaški del naše GSBL. Letos se je v prvem delu tekmovanja med seboj pomerilo trinajst ekip. Torej kar tri več kot lani. saj so sc gimnazijcem pridružili še Veterani (ekipo sestavljajo profesorji, v njej pa je tudi nekaj "neprofesorjev") ter -1;kipa ekonomcev, ki pa so že med potekom lige izrazili željo, da bi v prihodnje lahko sodelovali z dvema ekipama. V play-off se je uvrstilo osem ekip. Prevladujejo četrti letniki, saj so se vse tri ekipe uvrstile v nadaljnje tekmovanje, ki se bo, mimogrede, pričelo v soboto, 5. marca.
Sedaj pa k razpredelnici. Prvo mesto je tako kot lani na koncu, osvojila ekipa Beltinškc bande (3.a), najbolj so se jim približali že omenjeni Veterani, ki so izgubili le dve tekmi, v njihovih vrstah pa igrajo nekateri odlični bivši košarkarji, med katerimi velja omeniti predvsem Savška in Vengusta. Na tretjem mestu je ekipa 3T4VO (4.a), lanski 'runner up', nato
pa si od četrtega mesta dalje sledijo: Ekonomci, Oskar's boys (4.c), Bad blue boys (4.b), Piceki (3.b) ter Trottcrs (2.a). Pari četrtfinala so torej:
Beltinska banda : Trotters Veterani : Piceki 3T4VO : Bad blue boys Oskar's boys : Ekonomci.
V naši ligi igrajo dobri in manj dobri igralci. Kvaliteta se v GSBL odraža predvsem po številu doseženih točk. Tu je prepričljivo zmagal Igor Kmetič (Bad blue boys) s 307 doseženimi točkami. Sledita mu Robi Čop (Kanal 10) z 248 točkami ter Dejan Vidergar (3T4VO), kije dosegel 227 točk.
Četrtfinale, polfinale in finale se igra na dve dobljeni tekmi oziroma po načelu 'best of three'. Najuspešnejša ekipa bo postala prvak GSBL za šolsko leto 1993/94. Katera ekipa bo osvojila naslov, bomo videli čez približno mesec dni.
Marko Herman
Adulinosi i in obžalovanje
Stroški, stroški, pa še enkrat stroški. In z njimi povezan denar. Uh, kakšne težave. Že sedaj se srečujemo s praznim žepom, oziroma s pomanjkanjem denarja. "Zakaj," boste vprašali. Kot vsako leto bomo tudi letos dijaki Ekonomske šole iz Trbovelj organizirali maturantski ples. Seveda smo bili sprva vsi navdušeni. Le kako ne bi bili, ko pa smo tri leta opazovali četrte letnike in komaj čakali, da bomo na njihovem mestu. "Končno," smo rekli na začetku šolskega leta. Nismo pa vedeli, da se bomo srečali s finančnimi težavami. Večina izmed nas do sedaj ni poznala "pravih" denarnih težav. Saj poznate tisto: "Oči, mami, jaz bi nekaj tolarčkov." In dobiš jih. Toda, naj sedaj rečem: "Oči, daj tisoč, dva tisoč mark." Ne! Denar pa rabimo - plačati moramo dvorano, ansambel... Kam sedaj? V podjetje, seveda. In tako smo napisali prošnjo, jo razmnožili in... Vsepovsod nas lahko vidite: v velikih tovarnah, pa tudi v majhnih trgovinicah. Moram reči, daje kljub gospodarski stiski zelo malo tistih, ki nas zavrnejo in odklonijo kakršnokoli pomoč. To doživimo večinoma tam (ne vedno), kjer podjetje slabo posluje; torej so plače majhne, zaposleni nezadovoljni. Ti potem slabo voljo stresajo na nas, ki nič hudega sluteč pridemo k njim. Takšno podjetje res ne more uspeti.
Moj namen ni pridigati. Vsak dela tako. kot se mu zdi. daje prav. Hvaležni pa smo vsem. ki ste (ali boste) na kakršenkoli način pokazali
dobro voljo in nam pomagali. V prihodnjih dneh vas bo verjetno obiskalo kar nekaj maturantov, ki bodo prodajali značke. Tudi prodaja le-teh je eden izmed prihodkov. Zato ne tarnajte, da ni denarja. Odpovejte se škatlici cigaret. Pljuča vam bodo hvaležna, mi pa prav tako. Sedaj smo v najlepših letih. Spomnite se vaše mladosti, ko boste odvezali mošnjo. Pa Hemingwayevih besed se spomnite: "Mladost imamo zato, da delamo neumnosti in starost, da te neumnosti obžalujemo."
Mateja Leskovšek

-rTp
te 333 0601/26 228

: : : : :
1aX'
Vsak dan PROGRAM MAJ
Od ponedeljka do petka od 6h - I9h; sobota, nedelja, prazniki od 8h - I9h.
Najboljša špornika Slovenije za preteklo leto sta ob vseh najnovejših uspehih naših alpskih smučarjev in smučark kar nekako utonila v pozabo in bosta imela na naslednjem izboru precejšnjo konkurenco. Mi smo se z njima pogovarjali na proglasitvi najboljšega športnika Zasavja in oba sta prav prijetna sogovornika.
Finale v Helsinkih?
Brhka, ne ravno visoka atletinja Brigita Bukovec je bila po mnenju športnih novinarjev najboljša slovenska športnica v lanskem letu. "Tega priznanja sem bila zelo vesela in mi je dodatna vzpodbuda za delo. Največji dosežek lanskega leta sem dosegla na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu, ko sem končno premagala mejo 13 sekund in osvojila 10. mesto. Žal sem le za osem stotink zgrešila nastop v finalu," je dejala v uvodu simpatična Ljubljančanka. Njena specialna disciplina je tek na 100 m z ovirami, rekord, dosežen na naj večji lanski prireditvi kraljice športov, pa znaša 12 sekund in 98 stotink.
Brigita in Igor v hrastniškem bazenu.
Najpomembnejši letošnji preizkušnji v atletiki bosta marca in septembra. Najprej bo na vrsti dvoransko evropsko prvenstvo v Parizu, nato pa še prvenstvo stare celine v Helsinkih. "Za obe tekmovanji se zares intenzivno pripravljam. Dvoransko prvenstvo bo lep test pripravljenosti, glavni cilj pa je seveda nastop v glavnem mestu Finske. Tokrat ne bom tekla na rezultat, temveč na uvrstitev. Moja želja je nastop v finalu."
Brigita Bukovec se bo letos udeleževala tudi največjih mitingov, saj bo njena disciplina -tek na visokih ovirah znova štela za Grand Prix. Brigita se še posebej veseli nastopa na
najbolj znanem svetovnem atletskem mitingu v Zuerichu, kjer je kot prva Slovenka pred polno tribuno nastopila žc lani. "Toje posebno doživetje. Kot si vsak športnik želi nastopati na olimpijskih igrah, je miting Weltklasse nekaj posebnega za atlete. Doživetja s stadiona Letzigrund so zares izjemna. Na mednarodnih mitingih pa želim v močni konkurenci doseči čim boljše rezu Hate in mejo državnega rekorda pomakniti še za nekaj stotink."
Pod vodstvom trenerja Jureta Kastelica vadi dvakrat dnevno. Začne ob 10.30 uri in konča opoldan. Po kosilu in počitku je pričetek popoldanskega treninga ob 17. uri. Drugi trening je daljši in traja do 20. ure. Za regeneracijo telesa gre zvečer večkrat še v savno. Že z njenega urnika je vidno, da se z atletiko ukvarja pravzaprav poklicno. In kako je z denarjem? "Moram reči, da šobila prejšnja leta boljša. Že d ve leti se zatika v klubu. Upam, da bo kmalu bolje. Veliko si obetam od akcije Podarim - dobim, ki je že drugič namenjena vsem vrhunskim športnikom." Ob koncu še zapišimo, da se še ne 24-letna Brigita Bukovec s športom ukvarja že celih 18 let. Najprej je bila telovadka, h kraljici športov pa je presedlala, ko je dopolnila 13 let.
Sašo Fabjan
Igor preko Darjana
Igorja poznam že izpred kakšnih deset let in moram priznati, da sc je temeljito spremenil. Iz drobnega, tihega in vase zaprtega fanta je postal odločen mož, ki ve, kje je njegovo mesto. V plavanem "maratonu" na 1500 metrov prosto (za nepoučene je to 60 dolžin v malem in 30 dolžin v velikem bazenu ) je lan i osvojil tretje mesto na evropskem prvenstvu. V mlajših kategorijah seje vedno držal nekje zadaj in vbazenu vztrajno premagoval nove in nove kilometre. Nenadoma se je pojavil Igor Majcen, kot ga poznamo danes. In kje je njegova skrivnost? "Enostavno. Vedno sem si razlagal, da treninge akumuliram. Da, karkoli napravim, mi bo enkrat koristilo. In takrat bodo prišli tudi rezultati. Seveda je potrebno dovolj dolgo vztrajati. Mogoče sem imel malo smole, ker sem bil konstitucijsko bolj šibak, zamudil sem s treningom za moč, kar je seveda vplivalo, da sem boljše rezultate dosegel kasneje."
Igor, ki bo letos dopolnil 25 let, ima brata Naceta in sestro Uršulo, ki je Nacetova dvojčica, se svoj ih mladinskih let spominja kot obdobje, ko je bil takorekoč z vsako stvarjo zadovoljen.
Brigita in Igor znata zaplesati.
Seveda je sedaj, ko seje povzpel med najboljše v Evropi, še toliko bolj. "Kako ne bi bil, ampak imam še cilje, kijih nisem uresničil. Kolajna s SPali OI in pa popraviti rekord Darjana Petriča v velikem bazenu."
Igorje eden redkih vrhunskih športnikov, ki poleg vsakodnevnega treninga tudi pridno študira. Trenutno je absolvent prve stopnje računalništva na ljubljanski Univerzi. Igorjev brat Nace se ukvarja tudi s pravimi maratoni, vendar Igorja to ne zanima. "V morju me motijo valovi in slana voda, poleg tega imam premalo maščobnega tkiva za takšne aktivnosti." Plavanjeje zelo specifičen šport in nekdo z dobrimi telesnimi predispozicijami je lahko v tem šporu uspešen z relativno malo napora. Malo manj nadaijenim ostanejo garaške discipline, kjer je pomembna le volja. Se ima igorza talentiranega plavalca? "Recimo, da se imam za pridnega, vendar moram povedati, da je tudi biti priden neke vrste talent. Ali moraš biti talent fiziološko ali pa psihološko. Mislim, da sem jaz te druge sorte."
In kaj meni o slovenskem plavanju? "Vse preveč jih odneha, ko se morajo iz mladinske konkurence preseliti v člansko. Takrat plavalci nimajo več pravih motivov, ki si jih je težko postaviti, saj je ta prehod najtežji. Treba je vlagatPveliko energije, da se iz tega izkoplješ in prideš v vrh. Druga stvar, ki mogoče vpliva na to je ta. da se vedno preveč popušča pri normah za nastop na mladinskem EP, tako da veliko plavalcev s tem zadovolji svoje ambicije in potem enostavno prenehalo."
Barbara Kus
anko Klanca
lllllli
M
Šahist Aljaž
Aljaž Dušak, 12-letni Trboveljčan, ki igra šah pri Šahovskem klubu Rudar, seje pred dnevi udeležil šahovskega državnega prvenstva v Mariboru. Osvojil je peto mesto, kar je tako njegov osebni kot klubski uspeh. Trener Uroš Zalokar je povedal: "Aljažev rezultat je kljub pričakovanjem presenečenje, saj v klubu ne beležimo takšen uspeh skoraj deset let nazaj. Mislim, da je Aljaž zelo perspektiven, talentiran, vse kaže, da se bo tudi izobraževanje na Srednji šahovski šoli v Trbovljah s pridom uporabljalo še naprej." Aljaž Dušak obiskuje 6. razred OŠ Revirski borci v Trbovljah, kjer
je odličen učenec. Šah je začel igrati doma z očetom, nadaljeval v šahovskem klubu pod mentorstvom Uroša Zalokarja, ki dela po navodilih Republiškega šahovskega treneija Iztoka Jelena. Zalokar celo misli, da lahko Aljaž poseže v sam vrh pionirskega šaha, če bo vsaj uro dnevno posvetil šahu.
P.R.
tastih
Rokomet
Končno v gosteh
Velika Nedelja Goldstar 17:18(6:9)
Velika Nedelja, športna dvorana, gledalcev 200, sodnika Požešnik (Celje) In Repenšek (Rečica).
Velika	Nedelja:
Kovačec, Mesareč A., Zorli 8, Trofenik, Ivanuša, Kumer 3, Bezjak 2, Sok, Novak 3, Gaberc, Mesareč
I. 1.
Goldstar: Krt, Andrejič K Maček 6, Spende 5, Kogovšek T. 3, Verbajs, Kolar 2, Kogovšek B., Mandelj,	Peternel,
Doblekar.
Kočno smodočakali tudi zmago v gosteh in to po 18 kolih. Domači so imeli
zadnji napad in možnost izenačiti, vendar je Doblekar uspel ubraniti strel Zorlija in na kocnu le zagotovil zmago gostom. Sicer smo gledali slabo predstavo. Lilijani od šestih strelov s 7 metrov niso zadeli nobenkrat, to bi jih lahko stalo celo zmago. Razpoložena sta bila le Maček in povratnik Spende, medtem ko je Andrejič popolnoma iz forme.
S.K.
Pričakovan
poraz
Andor Jadran Omnikom Rudar 27:22 (13:9)
Hrpelje, modra dvorana, gledalcev 800, sodnika Tomič (Ce) in Skubic (Lj).
Andor:	Valenčič,
Blanuša 1, Miklavec, Ražern 3, Čermelj 1, Božeglav, Sardoč. Jovičič
4.	Šiškovič 3. Likavec 11, Ibša 4, Uršič.
Omnikom: Lipovšek, Šikovec, Medved 7,
5.	Deržič 2, Podbregar, Vrbnjak. Kosec2,I.Deržič 2, Senčar 1, Mašič 2, Voglar 6, Senica.
Trboveljčani, ki morajo na vsak način do konca lige na gostovanjih osvojiti še kakšno točko, da vsaj delno ublažijo poraz doma proti Slovanu, so odšli na Primorsko visoko motivirani. Vendar so kljub temu izgubili s precejšnjo razliko, čeprav bi se tekma lahko razvijala povsem drugače. Po začetnih dveh izenačujočih zadetkih Nedžada Mašiča so se domači s	hitrimi
protinapadi, ki jih je kot po pravilu uspešno zakjučeval najboljši strelec lige Jani Likavec. odlepili od gostov in do konca polčasa vodili s po štirimi goli razlike. Pred odmorom je na parket hrpeljske dvorane stopil vse boljši vratar Oinnikorna Uroš Senica. Ubranil je nekaj žog. kar so Trboveljčani izkoristili in v 40. minuti so se domačim približali na dva gola. Na žalost je, tokrat sicer povprečen, Valenčič strel ubranil. Likavec paje v protinapadu znova povečal razliko na tri zadetke. Omnikomovci so potem izgubili nekaj elana in po lepi igri pustili obe točki gostiteljem.
B.K.
Nepotreben
poraz
DOL TKI Hrastnik -Pomurka 16:18 (9:7)
Hrastnik, športna dvorana na Togu, gledalcev 150, sodnika Cirk ve n čič (Ljubljana ) in Tomšič (Domžale).
DOL TKI: Potočan, Rau.šl 3, Špajzer 2, Fajdiga 5, Krajnc 1, Fabjan 1, Plevnik, Moljk 3, Oblak,
Tauš, Lipovšek 1, Štrbucelj.
Pomurka: B. Vereš. D. Buzeti 2, Vereš A. Husar
2.	Škraban 6. Bedekovič. Buzeti 2. Buzeti S., Buzeti B.. Okreša 4, Petek 1, Lovenjak 1.
Gostitelji so zamudili izredno priložnost, da bi si z zmago proti bivšem prvoligašu i/. Bakovcev, še izboljšali, točkovni saldo. Pretežni del enakovrednega in kvalitetnega srečanja proti favoriziranim gostom, so gostitelji držali igro čvrsto v rokah. Z odlično igro v obrambi so vodili s prednostjo enega do treh zadetkov, vse do 42 minute, ko so gostje najprej izenačili na 12:12 in nato celo povedli z dvema goloma prednosti. Domači so še zbrali moči in izenačili na 14:14, nato pa
z nekaj zaporednimi napakami v napadu zapravili vse možnosti za uspeh in na koncu upravičeno ostali praznih rok. Fajdiga, Moljk in Fabjan pri gostiteljih ter Škraban. Petek in Okreša pri gostih so bili najboljši posamezniki izenačenih, borbenih, vendar športno zelo korektnih ekip.
J.P.
Bolje po odmoru
Dobova - Zagorje 25:17(15:8)
Leskovec, športna dvorana, gledalcev 50, sodnika	Pristan
(Šepmeter) in Jager ( Celje ).
Dobova:	Marcela,
Lavec, Kekič 1, Mijačinovič 7, Ogorevc, Žibert 5, Glaser 8. Kranjc
Naj rokometaš Zasavja
Zasavc in Grema d.o.o. izbirata najboljšega rokometaša in strelca Zasavja. V preteklem kolu sta se najbolj izkazala Borut Maček (spet) in Uroš Senica.
Ocene: Goldstar ( 18.kolo): 5Maček,3 Spende, l Kolar.
Omnikom (18. kolo): 5 Senica, 3 Voglar, 1 S. Dcržič.
Skupno - ocene: 44 Andrejič, 41 Maček, 29 Voglar, 28 Medved, 26 Doblekar, 24 Kosec, 23 Lipovšek. 17 Senčar, 13 Senica, 12 Ulčar, Kolar in Spende. 11 I. Deržič in S.Deržič. 7 Kos, 5 Krt, 3 Jug. Peternel in Mašič, 1 Špclič in Kogovšek.
Strelci: 98 Medved (OR), 88 Andrejič (GL), 86 Maček (G L). 80 Moljk (TKI), 76 Žibret (Z), 75 Voglar (OR), 68 Zahrastnik (RP). 63 Kosec (OR), 58 T. Kolander (RP), 57 A. Ule (Z), 53 Šeško (TKI). 51 D. Kolander, 48 Kirn (Z), 47 Lipovšek (TKI). 45 R. Ule (Z), 44 Fajdiga (TKI), 44 Spende (GL), 40 Kolar (GL), 39 Potočnik (RP), 39 I. Deržič (OR), 37 Senčar (OR), 36 Krajnc (TKI), 36 Špajzer (TKI) itn.
»SMS do.o. Zagorje
FitnesCenter
FTMSS, SAVNA, MASAŽA, MASAŽA PSOn CBLUIM, AEROBIKA, BIO BAR
-J

4, Pavkovič, Voglar, Kuhar.
Zagorje: Šuštar,R.Ule 4, Dečman, A. Ule 1, Petek, Frelih 2, Kirn 7, T. Ule 3.
Cilj Zagorjanov pred tekmo s favoriziranim tekmecem je bil kar najdražje prodati svojo kožo. Tojimje tudi uspelo, saj je bil poraz nižji kot proti Krškemu in Pomurki. Priložnost za še ugodnejši razplet so zapravili v prvem delu, ko tudi iz najlepših položajev niso uspeli zatresti mreže. Po odmoru so zaigrali mnogo bolje, se nasprotniku približali tudi na štiri zadetke razlike in drugi polčas izgubili za vsega gol. Čeprav v povprečju trenirajo mnogo manj od nasprotnikov, imajo še vedno dovolj moči. Po seriji težkih tekem bodo v soboto igrali z zadnjo Radgono in imajo torej lepo priložnost za tretji spomladanski par točk.
S.F.
Zmaga na "tujem"
Krog - Kadcčcpapir 19:21 (9:11)
Murska	Sabota,
športna	dvorana,
gledalcev 400, sodnika Juratovec (Lj), Puntarič (Logatec).
Krog: Roškar, D.Kol-manko 1, A.Kolmako 3, Varga 4, Lukač 3,
T.Kolmanko, Hegeduš, Kovačič 3. Babič, Šermek 1, Titan 4. Hanc.
Radečcpapir: Skušek, Belak 1, Potočnik 1, Rizmal 4. Rus. Zahrastnik 6, D.Kolander 3, T.Kolander 2. Strnad, Sotlar 4, Mitič, Planinc.
Tekma je bila bila ostra in na trenuke tudi groba, vendar so gostje iz Radeč tokrat zasluženeo osvojili obe točki. Za Radečane se je najbolje izkazal Rok Zahrastnik s 6 zadetki, dobro pa sta igrala tudi Rizmal in Sotlar.
F.K.
Košarka
Poraz
Interier Krško - Litija 99:89 (53:49)
Dvorana OŠ Leskovec, gledalcev 250, sodnika Lindič in Jeršan (oba LJ).
Interier: Bordelins 37. Popovič 12, Lučcv 21, Krajcar 17, Leskovar 8, Hočevar 2. Vavpotič 2.
Litija: Merčon 11, Pavliha 3, Peterlin 15, Polanec 15, Bošnjak 29. Dcležan 11, Soršak 2, Šiško 3.
Tekma ni odločala več o ničemer, to se jc poznalo predvsem v obrambah, kar se vidi po visokem rezultatu. Gostje brez prave borbenosti, z boljšim skokom, domači pa so si zmago zagotovili z večjo željo in borbenostjo ter z odličnim strelcem Bordclinsom, ki ga Lilijani niso mogli zaustaviti. Lilijani so tako osvojili 2. mesto v rdeči skupini in se
.......- ........................
Naj košarkar Zasavja
Zasavc v sodelovanju s tenis parkom As Litija izbira naj košarkarja Zasavja. V
preteklem kolu seje pri Litijanih najbolj izkazal Bošnjak, pri Zagorjanih pa Kofol.
Ocene
Litija (24. kolo): 5 Bošnjak, 3 Peterlin, 1 Šiško;
Zagorje (23.kolo): 5 Kofol, 3 Bassin, 1 Koren. Skupno: 76 Šiško. 62 Bassin, 36 Koren in Bošnjak, 27 Kofol, 26 Dcležan in Peterlin, 23 Košnik. 17JocovičinČop, lóOmahne, ISTurbič, 10 Merčon, 8 Polanec, 5 Soršak in Murn, 4 Krofi, 2 Pavliha. 1 Mirtič, Kovač in Kranjc.
Strelci: 474 Bassin,422 Bošnjak,265 Dcležan. 253 Peterlin, 252Turbič, 247 Polanec, 238 Koren, 223 Jocovič. 196 Šiško. 165 Čop. 157 Omahne, 121 Kofol, 101 Košnik. 95 Merčon, itn.
TENIS V DVORANI v Litiji
Telefon: 061/883-817
....	— J/
KOŠARKA
Člani:	Mascom
Lenart - Ipoz Rudar 79:77 (37:44)
SMUČANJE
Veleslalom za cicibanke in cicibane -Golte: - cicibanke: l. Volaj Špela, 13. Zakonjšek Jas mina (obe Kum), 16. Renko Maja (Zagorje), 31. Eberlinc Maruša (Trbovlje), 34. Drnovšek Ines (Zagorje); -cicibani: 5. Potrpin Nejc (Kum), 8. Šumer Marko (Zagorje), 12. Bebar Primož (Kum), 21. Cilenšek Nejc, 31. Majdič Tomaž (oba Zagorje), 45. Gumzej Gašper, 49. Jene Gašper (oba Trbovlje), 50. Dolanc Tomo, 52. KotarMatic, 61. Leskovšek Jernej (vsi Zagorje), 62. Martinčič Borut (Kum), 63. Lenart Rok,
(Trbovlje), 64. Mež.narič Nejc, 65. Oberč Goran (oba Zagorje), 66. Leskovšek Denis (Kum), 68. Podbregar Dejan (Zagorje)
ŠAH
Državno prvenstvo Maribor - deklice do 12 let: 1. Mavko Leja 8.5.14. Anžur Renata 5 T (Zagorje); - fantje do 14 let: 1. Cvitanič Jurij 8,22. Zaletel Aleš 4t (Zagorje); - fantje do 16 let: 1. Šoln Primož 7.5. 29. Goršek Robi 4t(Zagorje);-fantje do 12 let: 1. Kobe Tadej 8.5, 5. Dušak Aljaž 6 (Trbovlje), 22. Anžur Domen 4.5l (Zagorje).
Velika nagrada optimizma: 1. Zdravko Gašpernik 7.5 (ljubljana),
17. Uroš Zalokar 6. 50. Novak Andrej 4.5, 64. Bajda Rado 4. 80. Dušak Aljaž 3t (vsi Trbovlje).
KEGLJANJE
Področna liga - vzhod:
Elektrakna Dravograd -EHO Hrastnik 6:2 (5071:4997), Tomše 843 (1), Drame Z. 863 (1). Rancinger 786	(0),
Jazbinšek 845 (0), Šeško 820 (0), Drame J. 840 (0).
Korotan Prevalje -Rudnik Hrastnik 5:3 (5164:5093), Laznik 892 (1), Klančišar 840 (1). Tanšek 832 (1), Mustafič 864 (0). Medvešek 869 (0), Železnik 787 (0).
Trim liga Zagorja: Prva liga: Fitnes Panda -TE-VE Varnost 2:0
(1177:1124), S1Z -GM Kisovec 2:0 (1178:1069), Piramida II-IGM 2:0 (1112:780), Piramida I - ETI EE I 2:0 (1250:1200). Trenutni vrstni red: 1. Piramida I 14 (5863). 2. TE-VE Varnost 14(5771),
3.	SIZ 13 (5801), 4. ETI EE I 13 točk (5752), sledijo Fitnes Panda. Piramida II. GM Kisovec in IGM.
Druga liga: Upokojenci - Udarnik 2:0(988:924). Rudnik - ETI EE II 2:0 (1103:1021). Končni vrstni red II lige: 1. JKP 12.2. Rudnik 11, 3. Upokojenci 5. 4. ETI EE II 4. 5. Udarnik 3 točk.
Ekipi JKPin Rudnik sta seuvrstili v zaključno tekmovanje za prehodni pokal, ki ga brani ekipa TE-VE Varnost.
bodo pomerili s Kraškim Zidarjem za uvrstitev v 1 A ligo 94/95 - imajo prednost dveh tekem doma.
S.K.
Znova točki
Zagorje - Slovenska Bistrica 73:71 (33:40)
Zagorje, OS Ivan Skvarča, gledalcev 70, sodnika Tomas (Novo Mesto), Rom (Vrhnika).
Zagorje: Murn. Bassin 16. Turbič 15, Leskovšek, Mlakar, Krofi 2. Kofol 10. Koren 13, Čop 9, Poznič, Omahne 8.
Slovenska Bistrica: Sckol 4, Kozar 22. Rahle 8, Brumec 11, Šljivar 4, Čovič 16, Relog, Dedič 6.
Gostje iz Slovenske Bistrice so po doseženih rezultatih v prvem delu bili resnejši nasprotnik za domačo ekipo. Začetek je bil izjemno grob, gostje so Luki Bassinu popolnoma onemogočili organizacijo igre in preprečili vsak njegov poskus za prodor ali met na koš. Z meti sta

f-	'	...
Strelec jeseni
Nogometni klubi Zasavja se že vneto pripravlj ajo na pričetek spomladanskega dela nogometne sezone. Mi pa smo malce skočili nazaj in za nekaj besed povprašali Tomaža Barbka, vodilnega na Zasavčevi lestvici strelcev. V desetih tekmah jesenskega dela, kolikor jih je odigral, je dosegel 12 zadetkov. Zaradi izključitve v zadnjem kolu v Mengšu ga prvih pet tekem ne bo v litijski vrsti in tako imata zasledovalca možnost, da ga ujameta. Največ zadetkov na eni tekmi je dosegel v tekmi s kisovško Svobodo, štiri in proti Brdom tri. Tomaž pravi, da gre največja zasluga za njegov povratek na igrišče in v Litijo Tonetu Vrhovcu in Dušanu Razboršku, ki sta mu pomagala takrat, ko mu je bilo najtežje
in je hotel obesiti nogometne čevlje na klin.
Tomaž, je lestivca strelcev realna?
Če je realna, je težko reči. Dejstvo pa je, daje v drugi ligi sigurno težje doseči zadetek, kakor v tretji. Tako ima Holešek veliko težje delo kot Agatič in jaz.
Vemo, da si uspešen tudi v malem nogometu, igraš za ekipo Inženiring Šarbek in si tudi tam uspešen strelec. Kakšna je primerjava med velikim in malim nogometom?
Kvaliteta velikega nogometa je na višjem nivoju, vsekakor gaje težje igrati. Mali nogomet pa je dobro dopolnilo velikega. Napoved pred spomladanskim delom sezone? Litija je kar precej pri dnu in potrebno bo dobro igrati, da ne pridemo v krog ekip. ki se borijo za obstanek v ligi.
Tvoji načrti?
Sigurno bom odigral ta
del sezone v Liliji do konca, potem pa bomo videli. Ambicije po igranju so še in sigurno ne bom prenehal.
Tomaž je študent Filozofske fakultete, smer sociologija in zgodovina. Njegov poklic po študiju naj bi bil profesor. Torej gre po poti svoje mame. ki je tudi v pedagoškem poklicu. Če bo tako dober profesor kot strelce, bodo učenci z njim gotovo zadovoljni.
Stane Kokalj
uspevala samo Brane Omahne in Boris Koren, obramba je bila učinkovita. Nekaj minut pred koncem polčasa so si gostje priborili prednost sedmih točk. Drugi polčas - druga slika v domačih vrstah. V obrambi soigrah conski presing in popolnem onemogočili visokega Čoviča, da bi prišel do meta. Trojka Bassin, Čop, Kofol je njihove napake kaznovala s protinapadi. Razlika je hitro narasla na dvanajst točk. Štiri minute pred koncem tekmeje popustila koncentracija in vse skupaj se je obrnilo. Po izenačenju na 71:71 je zadnji napad je uspešno realiziral Luka Bassin in novi dve točki sta ostali doma.
D.G.
Kegljanje
Odločilna
zmaga
Donit - Dadas Rudar 3:5 (5244:5274)
Eržen-Gantar 859:875, B.Jerše-Goljuf 878:834, Jesih-Burja 911:900. F. Jerše-Mažgon 880:872, Šemrl-Stoklas 912:937, Turinek-Novak 804:856.
Trboveljski kegljači so v dvoboju z neposrednim tekmecemdoscgli izjemno pomembno zmago, s katero so si skoraj zanesljivo priborili obstanek v prvi ligi. Gostom sicer ni najbolje kazalo, saj so domačini vodili s 3:1. V zadnjem paru je Robi Novak premagal Turineka, bržčas odločilno točko pa
je z izjemno igro priigral Uroš Stoklas. ki je bil v nadvse kakovostnem obračunu uspešnejši od najboljšega domačina
Šemrla. Obe moštvi sta dosegli po tri posamične zmage, več kegljev pa so podrliTrboveljčani in tako dosegli zmago, s katero so ohranili prvoligaški status.
S.F.
Tesen poraz
Slovenj Gradec -Rudar 5:3 (2354:2312)
Ermenc - Hočevar 373:387, Vcrhovnik -Mlakar401:387, Repenšek - Sobočan 387:396, Oder -Lopan 404:364. Černič -Tušek 399:380. Gerb -Podlesnik 390:398.
Trbovcijčanke so v zelo izenačenem srečanju tesno izgubile. V vsakemparuje bil izid 1:1. končnega zmagovalca pa je odločila visoka zmaga najboljše posameznice	tekme
Odrove. V gostujoči vrsti nobena igralka ni presegla meje 400 podrtih kegljev, najboljši izid pa je znova dosegla	mlada
Podlesnikova.
S.F.
Nogomet
V nedeljo začetek
Zasavje -/V nedeljo ob 15. uri bodo znova oživela nogometna igrišča in to je dokončen znak, da se zima počasi umika pomladi. Z drugim delom prvenstva
bodo začeli tako prvo kot drngoligaši. Zasavje nima predstavnika v elitni ligi, zato bo zanimanje usmerjeno v drugoligaški boj. kjer tekmujejo tudi Zagorjani in Trboveljčani. Oba kluba bosta drugi del prvenstva začela s spremenjenim nazivom. ETI Elektroelement je znova postal NK Zagorje, Oria Rudar pa NK Rudar. Jesenski del prvenstva so Zagorjani končali na devetem, Trboveljčani pa na enajstem mestu. Obe ekipi staosvojilipo 14točk in sta deset točk za kočevskim Gajem (bivši Avtobum) ter osem za Korotanom iz Prevalj in Turniščem. Cilj obeh ekip je izboljšati dosedanjo uvrstitev. Kako so Žibre-tovi in Sivkovi varovanci pripravljeni, bomo videli že v nedeljskem uvodnem kolu. Zagorjani bodo doma igrali z Vevčami. Trboveljčani pa bodo gostovali v Domžalah. Jeseni sta se obe tekmi končali neodločeno (0:0 v Vevčah in 1:1 v Trbovljah). In kako bo v nedeljo?
S.F.

fr
NOGOMET
Zagorje: 6.3. ob 15.00 Zagorje - Vevče (2.liga) - igrišče Proletarca
ROKOMET
Litija: 5.3. ob 18.00 Goldstar - Frustai ( 1 .liga) - športna dvorana
Trbovlje: 5.3. ob 17.00Omnikom Rudar - Gorenje (l.liga) -
dvorana OŠ
Litija: 5.3. ob 16.00 Zagorje - Radgona (2. liga) - športna dvorana Hrastnik: 5.3. ob 19.00 Dol TKI - Polet (2.liga) -dvorana na Logu
PLAVANJE
Trbovlje: 5. in 12.3. ob 9.30 in 16.30 Ekipno prvenstvo Slovenije za mlajše deklice in dečke -bazen Cementarne.
TENIS
Litija: 5.3. ob 10.00 dvoboj Zasavc - Radio Trbovlje, ob 15.00
Medijske Toplice -Medeja (zimska liga), ob 20.00 Nočni turnir dvojic (skupna starost para nad 50 in nad 70 let) - tenis park AS.
KEGLJANJE
Trbovlje: 5.3. ob 16.00 Dadas Rudar -Brest (L liga)
MALI
NOGOMET
Litija: 5.3. ob 8.00 Liga malega nogometa - športna dvorana

Prava drama se je odvijala 26. februarja v zgodnjih jutranjih urah na Trboveljski cesti vZagorju, ko je zagorelo v starejši stanovanjski hiši. Ogenj je hišo tako uničil, da življenje v njej ne bo več mogoče in tako so ostale brez strehe nad glavo tri družine. Do požara je verjetno prišlo zaradi nepravilno pozidanega dimnika tik ob nosilnem tramu ostrešja.
Stanovalka, ki je živela v zgornjem nadstropju hiše, je ob našem obisku pripovedovala: "Žeko sva z možem v poznih večernih urah prišla domov, je bil v stanovanju nenavaden vonj. Možje pregledal stanovanje in podstrešje. Tudi okrog dimnika ni bilo nič videti. Potem meje okrog pete ure zjutraj iz spanca prebudil pok. Strop seje stresel. Z možem sva odhitela ven pogledat, kaj se dogaja. Videla sva grozovit prizor. Ostrešje hiše je bilo že povsem v plamenih, na strop spalnice pa seje zrušil goreč nosilni tram in tako vnel še stanovanjske prostore. Maloje manjkalo, pa bi bilo po nas. V šoku sem začela klicati brata, ki je imel sobo na podstrešju, vendar odziva ni bilo. Stopnice na podstrešje pa so bile že v plamenih. Na srečo je brat to noč prespal v mamini sobi v pritličju hiše, saj je bila ona v zdravilišču."
Drugega stanovalca paje zbudilo ropotanje: "Vstal sem in se odpravil, da bi zavaroval avto pred točo, saj je bilo pokanje podobno padanju toče. Vendar, ko sem prišel iz stanovanja, sem videl strešno opeko, ki je padala iz pogorjenega ostrešja. Stekel sem do starejšega, 80-letnega, soseda in tolkel po vratih, da se je zbudil. Vsi skupaj smo odšli do sosedov preko ceste, v tem času pa so prišli že tudi policisti."
Ogenj je neusmiljeno uničeval hišo, kije stara skoraj sto let in je bila predelana v stanovanjsko hišo iz skednja. Popolnomaje uničen inventar v zgornjih delih hiše. Tako je eni izmed stanovalk uspelo rešiti le dva predalnika, kjer sta imela z možem razne dokumente, na srečo tudi zavarovalno polico hiše. Zgorelo je kompletno pohištvo, televizija, pralni stroj, hladilnik, od velike skrinje je ostal le majhen kupzvcrižene in scvrene pločevine. Požar so pogasili zagorski gasilci, ki jim velja pohvala tudi za nesebično pomoč pri reševanju preostalega inventarja.
Sevedaje še vprašanje, zakaj je zagorelo. Hiša je stara in prav gotovo ni delana po predpisih in varnostnih zahtevah sedanjega časa. Precej stvari je bilo lesenih. Alije bil vzrok požara to, kot je povedala ena od stanovalk, da starejši stanovalec že nekaj časa ni pustil dimnikarjem, da bi omedli dimnik, češ da gaje sam. In ravno pri tem dimniku, hiša je imela namreč dva, seje vse skupaj začelo. Vzrokov za tragedijo paje seveda lahko več.
S potrtimi in šokiranimi stanovalci pogorjenc hiše sem se pogovarjal, ko so čakali ogled zavarovalniških agentov, saj je bila hiša zavarovana. Vendar, kaj je odškodnina v primerjavi z delom in trudom, ki so ga vse življenje vlagali v svoj dom, ki je bil v nekaj minutah podoben
požganemu nemškemu bunkerju. Najhuje, pravijo da je zvečer, ko nimajo kje spati. Enkrat.so tu. drugič tam. Sorodniki j im sicer pomagajo, vendarje lastna streha nad glavo nekaj povsem drugega. Najtcžjejih še čaka, kajti treba bo zgraditi ali si kako drugače pridobiti drug bivalni prostor, ki ga v današnjih časih le redkokdo najde, saj stanovanja ne ležijo na cesti in čakajo, da jih bo kdo pobral.
Gregor Naglav
Gospodarsko poslopje v plamenih
Brezje - 28. februarja ob 15.50 uri je zagorelo na gospodarskem poslopju na Brezniku 4, last V.I. V požaru je zgorelo ostrešje, seno in puhalnik. Škode jc za približno milijon tolarjev. Vzrok tragičnega dogodka komisija še raziskuje.
Stare tablice in vozniške potečejo
V skladu z določili Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (UL RS M/91 ) prenehajo veljati stari obrazci prometnih in
Siam "ob°24 M ur'6 re9'S,'Ske ,ab"C' ^ 25'
se vedno kar 1600 voznikov. To pomeni, da bodo morale delavke v občinskem upravnem organu za notranje zadeve morale v do poteka roka zamenjati še 1600 obrazcev vozniških dovoljenj, kar je več kot v celotnem lanskem letu. V letu 1993 so zamenjali 1300 vozniških dovoljenj. Podobno je tudi v drugih občinah.
Zato seveda ni odveč opozorilo voznikom, da stara vozniška dovoljenja, prometna dovoljenja in registrske tablice (z jugoslovanskimi oznakami) zamenjajo čimprej, saj bodo na občini v zadnjih tednih težko zagotovili normalen potek dela in pravočasne zamenjave vseh dovo^enj in tablic.	J


Tomo
Promet
Spodnji Loti - 23. februarja se je zgodila prometna nesreča na Spodnjem Logu. Voznik N.O. iz Kamnika je prehiteval avto, ki gaje vozila V.A. iz Ljubljane. Ko sta bili vozili vzporedno na cesti, je avto N.O. zaneslo v desno, nato je bočno trčil v avto, ki ga je prehiteval, potem pa ga je odneslo na levo po travnati brežini, kjer se je prevrnil na streho. N.O. je bil pri nesreči poškodovan, vendar je sam poiskal zdravniško pomoč.
Litija - 23. februarja je vozil voznik K.S. iz Moravč v smeri Gabrovka - Litija. Ob 15.30 je pripeljal z neprimerno hitrostjo do zoženega dela ceste, kjer seje tudi srečeval z drugim vozilom. Pri zaviranju ga je zaneslo in je trčil v avto T.Z. iz Gabrske gore. Škodeje bilo za 100.000, prehitrega voznika pa so prijavili sodniku za prekrške.
Hrastnik - 24.2.1994 ob 6.30 uri je D.B. iz Hrastnika vozil avtobus po regionalni cesti od Marnega proti Dolu. Na Cesti VDV brigade na Dolu seje srečeval z nasproti vozečim voznikom tovornega avtomobila. D.B. se je z avtobusom umikal desno, pri tem pa zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal preblizu desnemu robu ceste in z desno stranjo avtobusa oplazil po betonski ograji. Policisti so na kraju podali predlog sodniku za prekrške. Na avtobusu je nastala materialna škoda za 50.000 SIT.
Litija - 26. februarja ob 10.45 uri je D.S. iz
Zagorja je vozil v smeri proti Ljubljani in v Verneku zapeljal preblizu desnega roba vozišča. Začelo gaje zanašati. Prevrnil seje na levo stran vozišča. V nesreči sta bila poškodovana otroka v vozilu.
Trbovlje, 26. februarja ob 00.35 uri je D.V.
na Vodenski cesti pri spodnjem Petrolu z osebnim vozilom izsilil prednost vozniku A.K. Vozili sta silovoto trčili. V nezgodi sta dve osebi dobili sled poškodbe in odpeljali soju v zdravstveni dom, materialna škoda paje velika, saj sUi vozili uničeni.
Odnesel buteljke
Radeče - K.L iz Radeč je 24.2. telefonsko obvestil policijsko postajo, da mu je neznan storilec vlomil v vikend v Gorah. Policisti in kriminalisti so na kraju ugotovili, da je neznan storilec na vikendu razbil okensko steklo, zlezel v notranjost ter ukradel več predmetov in nekaj buteljčnega vina. S kaznivim dejanjem je K.I. oškodovan za najmanj 10.000 SIT. Policisti storilca še iščejo.
Ragrajal je
Hrastnik - PP je bila 25. februarja zaprošena za intervencijo, ker je K.A. iz Hrastnika v stanovanju razgrajal. Policisti so ugotovili, daje K.A. doma v pijanem stanju razgrajal in pretepal K.I. Ker so upravičeno pričakovali, da bo s prekrškom v pijanem stanju nadaljeval, so ga pridržali v prostoru za pridržanje do izlreznitve.
Našel je bombo
Šmartno - Mladoletni O.A. je 27. februarja v dopoldanskem času v gozdu nad Šmartnim našel bombo M-38, ki je izvirala še iz druge svetovne vojne. Bombo so izročili delavcem CZ iz. Ljubljane.
Nogometaši brez dresov
Jevnica - Neznanci so 21. februarja iz. vrvi pred Športnim društvom v Jevnici sneli 20 kompletov dresov nogometnega društva. Dresi so se sušili. Neznancev še niso našli.
Stanovalci prijeli vlomilca
Trbovlje - G.B .je 25. februarja okrog tretje ure zjutraj vlomil v MR market pri domu upokojencev. V notranjost je prišel skozi mrežo kompresorske postaje in iz delikatese pobral večjo količino mesnih
Zapora podaljšana
Hrastnik - Cesta Hrastnik - Zidani Most je že nekaj mesecev zaprta zaradi sanacije plazu in opornega zidu ob železniški progi na odseku od Šavne peči do Suhadola. Po besedah izvajalca, ljubljanskega Gradisa, so popolno zaporo spremenili v delno za prebivalce okoliških krajev, saj se s lega področja Zasavja veliko krajanov vozi na delo v Hrastnik in Trbovlje, pa Indi v Radeče. Včeraj so izvajalci gradbenih del končali s betoniranjem obložite stene. Delna zapora ceste bo veljala vsaj tri tedne v marcu. Dela so podaljšali zaradi hudega mraza v februarju, tako da ni bilo možno izvajanje gradbenih del. Pri dokončanju gradbenih del bo delno oviran tudi železniški promet zaradi nadgradnjeobložnega zidu ob progi. Urejanje tega dela prometnice so za svoja dela izkoristili tudi gradbinci GPTegrad za obnovitev telefonske linije med Radečami in Trbovljami.
R.Š.
izdelkov. Na delu pa so ga zalotili občani, ga prijeli in poklicali policijo. Ker gre za tujca, so ga izročili preiskovalnemu sodniku, ki inu je odredil pripor.
Prijeli dolgoprstneža
Trbovlje - Delavci policijske postaje Trbovlje so v sodelovanju s tamkajšnjimi kriminalisti odkrili storilca, ki je od 23. januarja lani do 4. februarja letos petnajstkar vlomil na območju Trbovelj. F.G. je z. izvijačem in lomljenjem vrat pri ključavnici vlamljal v stanovanjske hiše, vikende in kradel tehnične predmete, prehrambene artikle, opremo za gospodinjstvo, plinske jeklenke. Nakradel je blaga v skupni vrednosti 300 tisoč tolarjev. Pri obravnavi so mu večino predmetov zasegli in vrnili lastnikom. Ker gre za osebo, ki podobna dejanja ni storila prvič, mu bo odrejena zaporna kazen, (najverjetneje gaje prevzel članek o naših zaporih, ki smo ga objavili v Zasavcu!)
Iz stoenke kocka
Trbovlje - B.H. seje 23. februarja zglasil na policijski postaji in prijavil, da mu je neznanec med 22. in 23. februarjem ukradel osebno vozilo Zastava 101, katero je lastnik pustil pred odlagališčem odpadnega materiala na Neži. Policisti so ugotovili, daje lastnik vozilo zapustil že pred mesecem dni, delavci Dinosa pa so ga, misleč, da ga je zapustil, razrezali in stlačili v kocko. Smola pa taka.
Ukradli "petko"
Litija - Preko noči na 23. februar so ukradli avto Renault 5 bele barve z reg. štev. LJ G 7-598. Avto je bil parkiran pred blokom na Trgu na Stavbah 1 v Litiji.



Sprejem naših olimpijcev v Ljubljani po vrnitvi iz Norveške je bil, kakor bi dejal Igor Bergant, fenomenalen. Večtisočglava množica ljubiteljev zimskih športov, novinarjev in otrok iz vrtca ter ostalih navijačev, je pričakala olimpijsko reprezentanco pred Magistratom. Ulice vse tja do Čopove so bile zaprte za promet in tudi za naključne mimoidoče dobesedno neprehodne.
Pred prihodom športnikov so množici lajšali nestrpno pričakovanje muzikantje, bolj znani kot Avia band. Vsaka informacija, kje se trenutno nahajajo povratniki iz Lillchamerja (prišli so na Brnik, izstopili so iz letala, ne - še eden je na letalu, vkrcavajo se v avtobus, so že
W'/~ „ ^
I
....
• « £

v avtobusu, šoferje speljal, je že prestavil v drugo...), je doživela silne ovacije vse večje in večje množice. Organizatorjem tega sprejema je šlo na roko tudi vreme. Čeprav sonca ni bilo, nikogar ni ravno zeblo. Ko pa sta zapeljala pred magistrat dva avtobusa olimpijcev, je završalo; navijanje, skandiranje je bilo enakovredno tistemu iz Kranjske gore ali Pohorja. Nad množico so vihrale zastave in kraljevali transparenti. Na enemu izmed njih je ljubitelj smučanja razlagal pomen mariborskega časopisa Vroči kaj - Katja, Alenka, Jure. (Začetnice njihovih imen.) Vedno nasmejani " vroči KA J " in ostali so se prebili čez množico, kije še vedno vzklikala njihova imena. Ko so bili vsi športniki in funkcionarj i zbrani na odru je sledilo že kar obvezno in nadvse dolgočasno govorjenje "nekaterih vidnih političnih oseb". Edina misel, ki se človeku utrne ob njih poslušanju je, da vsi po vrsti zavidajo našim športnikom, saj naredijo več za promocijo Slovenije v svetu, kot vsi naši politiki skupaj.
Reka, spontano narejena iz tisoče in tisoče človeških glav, rok, nog in teles, je trenutek kasneje še enkrat podoživljala trenutke, ko so slovenski "bronasti trojčki" peljali po zasneženi strmini kolajnam nasproti. Navijanje je bilo zraven takšno, kot bi na ekranih predvajali neposreden prenos in ne vsem znanega posnetka. Tudi športnikom so prireditelji dali besedo. Vsi po vrsti so bili bolj redkobesedni, kakor da še niso zbrali vseh vtisov sreče in
uspehov izOI. Zameriti gre odgovornim, da so največ časa posvetili dobitnikom kolajn. To je sicer normalno, vendar so se tudi mnogi drugi (Ravtar, Kunc, Meglič, biatlonci) tudi dobro izkazali. Vendar je pač tako. Na olimpiadi štejejo le medalje. In bronast lesk pomeni za majhno Slovenijo veliko več kot zlato za marsikateri večji narod. Še izjava, ki je ušla prijateljici: "Če bi naši smučarji podobno kot Norvežani slavili trojno zmago, bi cela Slovenija doživela orgazem." Tudi s tremi bronastimi medaljami ni bila daleč od tega. (Khmm.)
Jure Nagode Foto: Tomo Brezovar

Naš domači Rudarski pevski zbor Loški glas je pred dvema letoma uspešno praznoval 65-letnico obstoja. Veliko se je med tem časom zgodilo. Menjavali so se pevci in dirigenti. Ves čas pa se je zbor zavedal kulturnega poslanstva in celih 67 let zgledno deluje za našo slovensko pevsko kulturo. Vsa ta leta je veliko nastopal po naši Sloveniji, pa tudi čez mejo na gostovanjih. Vedno s sigurnimi, dobro naštudiranimi programi, ki so bili povsod sprejeti s simpatijami in priznanji. Toliko let neprekinjenega delovanja ni kar tako' Koliko truda, odpovedi in žrtvovanja pevcev, zlasti pa dirigentov je treba, da se to kulturno poslanstvo ohranja.
Pred sedemnajstimi leti je prišlo do pobratenja zborov Fran Venturini in Loškega glasa. To pobratenje smo podpisali v Domin pri Trstu in pri nas v Zagorj u ob Sa vi. Od takrat velikokrat nastopamo skupaj. Peli smo v Kisovcu. Kobaridu, v Italiji, večkrat v Ljubljani, večkrat v Novem mestu, Čatežu, večkrat v Šmarjeških Toplicah, Pleterjih, Kostanjevici na Krki, na Svetem Gregorju na Dolenjskem, v Izoli, Muljavi, Dolenji vasi pri Ribnici, Medvodah in tako naprej. Letos pa pri nas v Zagorju. Zbor Fran Venturini vodi priznani, izredno talentirani glasbenik - dirigent, sodelavec radia Koper, moj in naš prijatelj Ivan Tavčar. Rudarskemu zboru Loški glas pa dirigira mladi dirigent Igor Beuermann. Oba zbora druži veselje do pevske umetnosti in spoštovanje do zborovskih skladateljev, domačih in tujih. Dobro se poznamo in smo veseli skupnih nastopov. Smo
Zamejski pevci in Loški glas na odru v Zagorju.
zavedni Slovenci in se veselimo uspehov obeh pobratenih zborov.
Na pevskem srečanju pobratenih zborov, kije bilo 26. februaija v DD Zagorje smobili priča pravemu kulturnemu dogodku, kjer smo vsi doživeli nekaj lepega. Upam, da je tudi obiskovalce prevzela naša lepo zapeta umetna in narodna pesem, kije res naša, slovenska, brez spakovanja in "moderne" nadutosti!
Ladko Korošec
Pelung
Od letališča do hotela v centru mesta smo z avtobusom prišli v pol ure. Tudi kasneje, ko smo se iz enega dela mesta vozili na drugi konec, nismo porabili več kot uro časa. Zato nismo imeli občutka, da smo v mestu, kjer dela in živi 12 milijonov prebivalcev.
Mesto nima izrazitega centra, pač pa imajo posamezni kvarti večje trgovske objekte, večje tržnice in druge objekte, kjer se zbira množica ljudi. Povsod po mestu srečamo velike množice. Peking je eno štirih večjih mest, kamor so povabili tuje investitorje, s tem pa sprožili velike spremembe v gradbenem, poslovnem, sociološkem in drugih pomenih. Še pred sedmhni leti tu ni bilo objekta nad petimi nadstropji, sedaj smo videli ogromno takih, ki štejejo dvajset, trideset nadstropij in še vedno jih gradijo. V večini so to hoteli in trgovski objekti, usluge in blago v njih pa so namenjeni tujcem, kajti le oni zmorejo tolikšne cene. Z vožnjo po Pekingu smo dobili vtis, da je cel Peking eno veliko gradbišče. Rušijo cele kvatre starega mesta z majhnimi hišicami in ulicami, s templi vred. Mesto je na novo prepleteno s cestnimi povezavami, dvonivojskimi križišči, ki omogočajo hitre prehode. Skozi Peking ne teče nobena reka, je pa v mestu precej lepo urejenih prekopov, ki ga prepletajo. Ta del Kitajske ima izrazito suho klimo, kontinentalno podnebje, oktobra je bila temperatura vsak dan 33°C. Dežuje zelo redko. Pozimi piha veter iz tisoče kilometrov oddaljene puščave Gobi. Zrak je suh, poln prašnih delcev in zelo hladen. Voda v mestnih kanalih kar za tri mesece zamrzne.
Voda iz pekinškega vodovoda ni pitna, saj vsebuje preveč škodljivih peščenih zrnc. Kljub temu pa Kitajci popijejo veliko tekočine, v

Stari del Pekinga.
večini čaj, pa tudi pivo. Zelo se bojijo izsušitve. Ob vetrovnem vremenu smo videli na cestah mnogo Kitajk, ki so imele glavo oblečeno v tančico, podobno najlonski nogavici. Kljub vremenu je tam veliko parkov in zelenja. Peking je postal zelen predvsem v zadnjem času, ko je izšla odredba, da mora vsak meščan Pekinga vsako leto posaditi eno drevo in zanj tudi skrbeti. To kontrolirajo. Sicer je bivanje v Pekingu zelo omejeno. Za prihod tja morajo imeli Kitajci dovoljenje. Tudi karte za vlak dobijo z dovoljenjem. Da pridejo do njih. čakajo v dolgih vrstah, kdaj pa kdaj čakajoč nanje v vrsti tudi prespijo. Karte za tujce so izjema, imajo svoje vhode na postaji, dražje vlake. Peking se hitro spreminja, morda prehitro. Upam, da bodo pustili nekaj Pekinga v stari obliki. Sicer po videzu ubogega, pa za tujce vedno zanimivega.
Marjan Skok



Nas je strah preteklosti in kaj vemo o
njej?
V prejšnji številki Zasavca je bilo poudarjeno, da so terciarni skladi geološko zelo zanimivi zaradi fosilnih ostankov. Videli smo, da so se za geološke najdbe v Zasavju zanimali predvsem avstrijski geologi. Iz tega časa so znana znanstveno - strokovna dela ter imena, ki so in še slovijo v geološki znanosti.
Zaradi zamotane geološke zgradbe in predvsem potrebe po premogu se geološke raziskave niso končale že prejšnje stoletje, ampak se nadaljujejo tudi v današnjih dneh. Današnje raziskave niso tako zanimive širšemu krogu ljudi zaradi povsem strokovnih raziskav (ne poljudno - znanstvenih), lokacije z novimi in neznanimi fosili pa so dokaj redke. Sicer pa je zanimanje za fosilne ostanke veliko manjše kot v prejšnjih časih. In kje so vzroki za to?!
Sledi protivprašanjc. ali še kdo išče. zhira in klasificira fosile, ki jih lahko najdemo v lapornih krovinskih plasteh oligocenske starosti? Ali še kdo zhira, opisuje in klasificira
ostanke rib. katerih ostanki šc niso izginili i/. laporja? Ali je kdo kdaj prebral kaj o morskih školjkah, koralah, o ostankih zobov morskega psa, polžih. Vse to je iz mlajših miocenskih plasti. Sedaj pa se vprašajmo, zakaj tako. saj vendar z lahkoto najdemo obilo teh fosilov v kamnolomu Cementarne v Retju. izdankih pod Retjem, v Lakonci, Vaslah, Novem Dolu itd. Razlogi so povsem strokovni. Danes so zanimivi (strokovnjakom) fosili, ki jih vidimo samo z mikroskopom (mikrofosili), ki zelo veliko povedo, vendar jih je potrebno povečati od nekaj 10x do več 1000 x.Toje širšem krogu ljudi sicer nedostopno, vendar to še ne pomeni, da se ne bi spoznali s tistim, kar se da videti s prostim očesom. In to je zelo zanimivo in
poučno. Strokovno se ti fosili imenujejo makrofosili. Zato se bomo vrnili k ostankom rib, školjk, polžev in rastlin, katerih ostanke mnogokrat lažje najdemo.
Skoraj stoletje je moralo preteči, da smo lahko slišali o novem odkritju fosilnih rib (M. Paunovič in sodelavci. 1986) in sicer v Podčetrtku in Beli cerkvi. Povsem isto je / najdbami ribjih fosilov iz Trbovelj, Zagorja, Laškega in Mozirja, ki jih je opisal že D. Gorjanovič - Krambcrgher (J. Andjelkovič. 1989). Zopet je bilo potrebno stoletje, da so našli novo. še neopisano lokacijo s številnimi fosilnimi ostanki rastlin (Mihajlovič in
Jungwirth. 1988). To je lokacija Novi Dol pri Hrastniku, kjer sem že leta 1976 zbral več primerkov fosilov.
Potem, ko že imamo podatke o fosilnih ribah, rastlinah, nekaj ostankov mehkužcev in celo kopenskih sesalcev, se lahko lotimo rekonstrukcije videza osrednjega dela Zasavja med Laškim in Zagorjem pred 33 in 30 milijoni let. Težko vas bo prepričati v tedanji videz teh krajev, ker takšne kraje danes najdemo le še okoli ekvatorja in na t.i. eksotičnih otokih. Vsekakor pa bi prišli na račun strastni turisti, katerim ne bi bilo treba z vso "kramo" potovali nekaj sto kilometrov, temveč le nekaj sto metrov. Imeli bi kaj videti in doživeti! Pa poglejmo.
V oligocenu smo. Povsod so močvirja, nizke obale plitvega tropskega morja, posejanega z neštetimi otočki obraslih z dišečimi grmi in drevesi. Tukaj bi zelo uživali ribiči iz Zasavja, danes navajeni na dieto onesnažene Save in nekaj bajerjev. V plitvem morju so plavale navadne sardelice, tune, pa tudi danes delikatesne ribe kot npr. kovač (dalmatinsko "sanpjero” ali "Sv. Peter"). Naokoli so paradirane jate skuš. pod kamni, ali pa v morskih pečinah, so se skrivale ribe kačjega videza. Tiho in negibno so v zasedi čakali morski psi ter še nekatere ribe arhaičnega videza. Tudi lovci bi prišli na svoj račun, vendar bi morali biti precej pogumni in loviti v skupinah, kajti tedanje zveri niso bile za podcenjevanje. V tedanjih gostih močvirjih je živel velik sesalec (že omenjen v 1. delu), podoben divji svinji, znamenitega imena Anthractherium illyricum. Verjetno bi se morali tudi današnji lovci, oboroženi s sodobnim orožjem, kar precej potruditi za uplcmbo takšne zveri. Vsekakor bi v tem okolju uživali ljubitelji narave. Lahko bi občudovali dišeče rastline lepega videza, velika drevesa z zračnimi koreninami, močvirske ciprese, okoli njih so rasile magnolije, dišali cimentosi, v ozadju pa so se v vetru zibali veliki evkaliptusi. Idiličnost je včasih samo na kratko prekinilo rjovenje kakega roparja ali grmenje vulkana.
Zdaj si zastavimo vprašanje, kako so nam pri vsem tem pomagali fosili. Začnimo z ribami. Fosilni ostanki rib imajo velik ekološki pomen pri rekonstrukciji pogojev, v katerih so živele. Življensko okolje (biotop) je strogo diktirano s pogoji kot so kemična sestava morske vode. temperatura, pritisk ter energija gibanja vode. Kakšni so bili ti pogoji, veliko govori oblika ribe. kar spet pomeni, da lahko iz tega razberemo o mestu in načinu življenja ribe. Vemo. da ploščate ribe žive na dnu, položene na eno stran (danes npr. morski list), kačasto obliko imajo ribe, ki plavajo med kamenjem pri dnu ali plitvini, torpedska oblika pa je značilna za ribe, ki prosto plavajo po odprtem morju, proti valovom in morskim tokovom. Ko pogledamo fosilne ostanke rib v oligocenskih plasteh, ugotovimo, da so v glavnem živele v plitvem morju (neritik), nekaj pa na odprtem morju (pelagijal). Samo ena vrsta je bivala v globljem morju. Ribji "inventar" kaže tudi na mešanje slane in sladke vode. Zelo važno pa je to, da vrste najdenih rib kažejo na zmerno tropsko toplo podnebje. V usedlinah oligocenske starosti (krovinski laporji) je bilo določeno 20 rodov rib s 33 vrstami, od katerih pa ni niti ena vrsta preživela do današnjih dni. Vendar to ne pomeni, da danes ne živijo predstavniki rodov, kateri so živeli tudi v oligocenu.
Enio Jungwirth
"Kam pa greva?" me je vprašala prijateljica, ko sva se bližali Šmarjeti. "Zavij desno," sem rekla brez premisleka, "greva na Svibno." Avto sva pustili pri gostišču Jež in se peš napotili naprej. Pri prvem označenem odcepu sva zavili levo. Sonce je sijalo, kot da ni zima. Le gole veje in travniki puste zelenorjave barve z belimi zaplatami so pričali, da pomladi še ni.
Po krajšem vzponu sva se ustavili: cerkvice na vrhovih, hiše v hribih, v dolini pa papirniški dimnik, izkaterega sejekljub nedeljskemu dopoldnevu kadilo. Ne maram tovarn, čeprav vem, da morajo ljudje od nečesa živeti. So kot vsiljivke, ki motijo vaško idiliko. Hodili sva dolgo. Nikjer več nobenega smerokaza, sin pa mi je zatrjeval, da napraviš dva ovinka in še malo, pa si na Svibnem. Cesta je peljala skozi gozd. Ni je bilo ne konca ne kraja. Nenadoma sva zagledali vzpetino, ob njo pa prislonjeno cerkev in hiše, ki so me spominjale na grozd. Vse skupaj je bilo videti kot pozabljena vas v notranjosti
Po prvem obisku na Svibnem sva se odločili, da bova šli eno od naslednjih nedelj na Podkum. "Tistih šestnajst kilometrovtja In nazaj bova že zmogli," sva razmišljali. Na Svibnem so nama svetovali, da je bolje, če se zapeljeva do gostilne Celestina in od tam pešačiva, ker pot le ni tako kratka, kot bi použil malico. Ubogali sva jih.
Dolina Sopote je bila brez sonca neprijazna. Ko pa sva pri križišču, kjer je na smerokazu pisalo: Radeče, Šmartno, Podkum zavili desno, so se sence nenadoma umaknile: "Ali ni tako kot v tisti nadaljevanki o gozdarski hišici?" sem se razveselila. Hoja je bila prijetna. Od časa do časa naju je prehitel kakšen avto. "Če želita, se lahko peljeta z mano," naju je vljudno povabil uglajen mlad moški. "Hvala," sem rekla, "pešačiva, ker radi pešačiva." "To je pa zelo lepo," naju je pohvalil in se poslovil. V nasprotno smer je pripeljala Lada niva. Voznik je salutiral, pomežiknil z lučmi in naju mimogrede oprgšil.
Ko sva po petih kilometrih prišli v vas, so naju oblajali psi, sicer pa nisva srečali nikogar. Povzpeli sva se do cerkve. Boža je hodila pred menoj:"Joj,sajnires!"jevzkliknila,kojeprišlana vaško pokopališče. Le kaj se je zgodilo? Pa se je tudi meni zdelo kot fatamorgana. Kamniške Alpe so nenadoma vstale pred menoj. Človek k;ir težko verjame, od kod vse lahko vidiš te naše vršace. Slovenije je v resnici komaj za ped.
Sprehodili sva se po vasi, naredili nekaj posnetkov in se ustavili v Čopovi gostilni. Ura je bila že nekaj debelih minut čez eno, na vratih pa je pisalo, da ob enih zapirajo. "Dober dan, bi nama lahko skuhali kavo in čaj?" sva pomolili nosova skozi vrata. "Kar naprej," naju je povabila prijazna gospa. "Saj smo še tu. Oprostile neredu, domači smo pravkar kosili." Ko nama je postregla, sem jo vprašala po Iji. "Pred mnogo leti je bila moja učenka," sem povedala. "A res?" je rekla in mimogrede naročila fantiču, ki je vstopil, naj gre po mamo. Ija je prihitela. Veselo sva si planili v objem. Še vedno je taka kot takrat, ko sem jo nazadnje videla: žive, temne oči, kratki lasje in širok nasmeh. Obujali sva spomine in čas je prehitro tekel.
Španije. Radovednost naju jegnalanaprej. "Tole bo Podkum. Verjetno sva zgrešili kakšen odcep. Predolgo hodiva. Ne more biti Svibno," sva razmišljali. Kum svaimeli lik pred seboj. Prispeli sva v vas. "Kje pa sva?" sva vprašali prvega človeka, ki nama je prekrižal pot. "Na Svibnem," sejenasmehnil. "Ali so tiste razvaline ostanki svibenškega gradu?" sem pokazala z roko. "Tilko je." "In tista cerkev na drugi strani...?" "...je cerkev svetega Janeza," je dodal. Vzpet ina na senčni strani je bila pokrita s snegom, razvaline gradu pa so, ožarjene s soncem, prav izzivale. "Morava se povzpeti," sem rekla, "vrtoglavica gor ali dol!" Nekaj časa je šlo. Ko pa seje začelo s snegom sprijeto kamenje na stezi nevarno krušiti, svasi premislili. "Spomladi se bova vrnili," je rekla prijateljica.
V gostilni, ki so jo nedavno odprli, so nama rekli, da imajo v vasi Društvo pipčarjev, kar pa ne pomeni nič grozljivega. Moški se zbirajo, igrajo karte, poskrbijo za kakšno veselico. Morda pestujejo spomine na čas, ko so bili svobodni kot ptički na veji. Veliko ljudi s Svibnegahodi nadelo v dolino. Prosti čas preživljajo daleč od hrupa. "V dvajsetih minutah sem prišel dol," sva slišali reči moškega za šankom. Kum s pretvornikom in cerkvijo je res tako blizu, dabi ga kar prijel. Kadar ne boste vedeli, kam bi, jo mtihnite na Svibno. Če vas bo zamikalo, da bi ostali nekaj dni, ne bo težav. V vasi se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom. Kar v gostilni vprašajte!
Manja Goleč
Vstopil je moški. Ija gaje povabila k mizi in predstavila. Bilje podkumski župnik. "No," sem rekla, "videla se še nisva. Po telefonu sva se pa že slišala. Sem mati tistega Borisa, ki je hodil k vam prebirat zapiske o kumljanskih najdenčkih." "O, Borisa pa dobro poznam," je rekel, "pa tudi vas sem že videl." "Nemogoče," sem zmajala z glavo. "Ja, ja. Pred kakšno uro. Saj sem pozdravil." "Pa menda niste bili v tisti nivi?" "Kajpada, v nivi." "Naglo vozite," sem dodala. "Ko pa nikoli nima časa," gaje opravičevala Ija, "šest far ima čez." Nekaj časa smo kramljali o zgodovini Podkuma. Ko smo ženske ostale same, je Ija zaupala, daji jebilo sprva zelo dolgčas v teh krajih. Zdelo seji je, da še ptiči ne pojo in mir jo je dušil. Zdaj pa ne bi šla več v dolino. Poleg gostilne imajo Čopovi lepo urejeno trgovino, pri njih je moč kupiti plinske jeklenke, enkrat tedensko pride frizerka, ki v Čopovi hiši lepša vaščane. Poleg tega imajo še zemljo. Gospodarje avtoprevoznik. Pa za tri otroke je treba skrbeti. Najstarejšo, ki hodi v ekonomsko šolo, vozijo v dolino, sicer bi zamujala pouk. Ija si želi, da bi na Podkumu odprli dislocirani oddelek glasbene šole. Dolina le ni tako blizu.
Pozimi so dnevi kratki, zato sva se morali posloviti. Pa bova še šli na Podkum. Poleti, ko bodo travniki dišali. Ija je obljubila, da naju bo popeljala po okolici. Srečno, kumljanski hribi z mirom, nebeškim razgledom in čistim zrakom.
Manja Goleč



Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate | - le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, . I Cesta 20.julijii 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male I | oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | ■ Brezplačno objavljamo Iemale oglase za nakup ali prodajo osebnih ■ * stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge ' I omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA IN PARCELE
V TRBOVLJAH zamenjamo za večje stanovanje garsonjero 25 m2 v pritličju, centralno ogrevanje z
balkonom. Tel.: 61-425 dopoldan. 25-495 popoldan.
PRODAM počitniško prikolico, adria 330 SLB. letnik 1984, rabljeno samo dve sezoni, ne potrebuje registracije in je za tri osebe. Tel.:
24-423.
ODDAMO v najem poslovni prostor v izmeri 70 m2. primeren za gostinski lokal v središču Trbovelj. Tel.: 26-097.
ODDAM prostore 60 m2. za gostinski lokal ali skladišče. Tel.: 23-390.
PRODAM v Čečah pašnik vel. 4103 kw m in garažo s parcelo, garaža 21 kwm2 paretela .108 kw m. Cena po dogovoru. Tel.: 44-458.
AVTOMOBILIZEM IN ____________DELI____________
PRODAM motor APN 6 in Tomos Automatic A3SL. Tel.: 47-971.
PRODAJA rabljenih in obnovljenih avto delov. Tel.: 63-101 od 8. do 16. ure.
ODKUP poškodovanih vo/.il ali vozil v okvari, teh: 63-101 od 8. do 16.ure.
LADO 1300. letnik 1981. ugodno prodam. Tel.: 64-250.
OSTALO
PRODAM ojačevalec 100 W. cena po dogovoru. Tel.: 42-01 1.
PRODAM karto za premog 3600 kg za 400 DEM. Tel.: 22-819.
PRODAM otroško kolo BMX
(srednje) in videoigrice (microcomputer) ter 4 kasete in pištolo. Tel.: 21-510.
PRODAM nov hladilnik, po ugodni ceni. Tel.: 27-019.
PRODAM dvosed in tabure (1.20 m) - 700 DEM primerno za manjša stanovanja. Moj naslov: Martina Glinšek. Novi log 19, Hrastnik.
PRODAM otroški voziček -marcia za 100 DOM, rabljen samo 6 mesecev. Moj naslov: Brigita Leskovšek. Kovk 1. Dol pri Hrastniku.
PRODAM nov fotoaparat Minolta s Quarlzdatumom za 12.000 SIT. Tel.: 62-480.
PRODAM maturantsko obleko št. 40, črno - vijolične barve. Cena
16.000	SIT. Tel.: 61-185.
PRODAM kombinirani otroški
voziček "Dino" v vijolični barvi za
10.000	SIT. Tel.: 24-832.
PRODAM aluminijasta platišča
(15 col.), ter gume semperit 195/50/ 15. Tel.: 73-615.
EVROVIZIJSKIH popevke zbiram na videokasetah. Tel.: 22-596.
PRODAM rotacijski plug, kosilnica butovlje (meč 83 cm). Traktor - enosedni special Muta Gorenje, tel.:64-129.
nzoMn
NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana ali na tel.:	061/213 475
v
Gang - Slang shujševalni čaj
Edini čaj v Republiki Sloveniji, ki ima potrdilo od Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil o svoji neškodljivosti. Vsaka Škatla vsebuje to potrdilo
Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem
Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang - Šlang, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi, je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang - Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno.
Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavi n in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang - Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek.
Škatlica Čang - Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang-Šlang. čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang -Šlanga pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosečnicam.
Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p.p.45, 61000 Ljubljana in po telefonu: (061)213-475.
Čang - Šlang prodaja na slovenskem tržišču podjetjeDžirlo d.o.o., Ljubljana. Cena Čang - Šlanga je 599 tolarjev + poštni stroški. Plačate po povzetju.
IME IN PRIIMEK
ULICA IN ST
poStna št. in kraj
ŠTEVILO ZAVmCOV
d.o.o.
NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana ali na tel.:
® 061/213 475
GIGGIRICI
GIGGIRICI - LOSION, KI POSTOPNO VRNE LASEM NJIHOVO PRVOTNO MLADOSTNO NARAVNO BARVO
Revolucionaren dosežek kemične industrije v borbi za ohranitev mladosti!
Ali poznate vzrok za sivenje las v starosti?
Naj vam jih na kratko razložimo: Lasje so pretežno sestavljeni iz proteinov, kateri vsebujejo tudi snov MELANIN, količina melanina pa določa barvo naših las.
S starostjo se količina melanina v laseh zmanjšuje, zato lasje postopoma sivijo in sčasoma postanejo popolnoma beli.
Losion GIGGIRICI je blaga, brezbarvna tekočina, ki vsebuje pigment, po sestavi podoben melaninu. Z vsakodnevnim nanašanjem na lase bo ta pigment postopoma nadomestil melanin. Rezultata ne boste takoj opazili, kajti GIGGIRICI deluje počasi in postopoma. Okolica ne bo opazila nenadne spremembe!
Losion ne vsebuje snovi, ki bi vašim lasem škodile in jih raz‘irale, kot se dogaja pri barvanju las.
Primeren je za vse barve las, za vse dolžine.
NEVERJETNO. VENDAR RESNIČNO. PREPRIČAJTE SE SAVU.
1. teden
2. teden
3. teden
4. teden
Cena: 2.399,00 SIT+PTT stroški
NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK
UTICA IN ŠT
KRAI IN POŠTNA ŠT.:
KOM. GlCClRICi
NAROČILNICA poiljita M laslo« DŽIRLO d.o.o., P.P. 45,61101 LJUBLJANA
ZA NAŠO PRODAJO IZDELKOV IŠČEMO AGENTE. ZAINTERESIRANI NAJ SE JAVIJO NA TEL.: 061/213 475

^ ^ ^<f J
cyAf
VW - AUDI TRBOVLJE d.0.0.
||s:s| II ': : ' ' m II :	'
mi^:9:<&iasmi
X
3E
3É
n- IBIZA 1.3 CLX 19.664,54 DEM
iT IBIZA 1.9 D OX 23.531,10 DEM ..
»T TCXEDO1 6ClCLAAS24.935,31 OEM::
V prodaji novi SEAT - CORDOBA
© VW POLO OD 17.020 DEM DAUE © VW GOLF OD 25.576 DEM DAUE	:	.
© VW GOLF VARIANT OD 30.983 DEM DAUE © VW VENTO OD 31:750 DEM DAUE © VWPASSAT OD 37.621 DEM DAUE ^ © VW TRANSPORTER COMBI, RAZUČNO OPREMLJEN ®> AUDI 80 OD 38.725 DEM DAUE © AUDI 100 OD 45.551 DEM DAUE
VOZILA NA ZALOGI! KREDITI, LEASING
DEMONSTRACIJA VOZILA:
- IBIZA 1.8 GLX 4V črna barva 7.900 km, alu kolesa,1 , Schlbeda elektr. stekla, daljiva zadnja klop, sèrvo volan, meglenke, radio - RDS, 25 347 DEM -TOLEDO 2.0 GT rdeča barva 8.000 km, ABS dima, aia platišča, alarm z dalj zaklepanjem, radio RDS, el. stekla, el. ogledalo in ogrevano, spojler zadaj, 40.452 DEM
: ■= y ;-L7	'	______ f	|
(SALON POHIŠTVA
@rui[IT:'Sj
IMA
Obrezija 19, 61411 Izlake
tel.: 0601/73 631
......
-	KUHINJE -DNEVNE SOBE
-	MLADINSKE SOBE -PREDSOBE
-	SEDEŽNE GARNITURE -JEDILNICE
-	SPALNICE
-PISARNIŠKO POHIŠTVO
3$

J,?.
»

- AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ MARLES ( 22% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO). -AKCIJSKA PRODAJA DNEVNIH SOB ALPLES
(20% 'POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO).

-	KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROŽE, STOJALA ZA TELEFON, VSE IZ MEDENINE
-	PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA
delovni čas: 9.00-12.00,15.30 -18.30; sobota: 9.0012.00
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.juti ja 2c, 61410 Zagorje Telefon/tax: 0601 61 611
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje,...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ...
SOFTWARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte!

P	j
I

PRIZORIŠČE ZOI — NORVEŠKEM
NOBELOVEC 19 (CHARLES G LO VER)
DELOVNI POLET, ZAGNANOST
GLAVNO
MESTO
NIZOZEM-
SKE
PROVINCE UMBURG OB REKI SAAR
SEVEROZAHODNI HRVATSKI, NEDALEČ OO DRAVE
PAUL
JEAN
PEVEC
PESTNER
PIVNICA,
VINSKA
KLET
ALKO-
HOLNA
PUAČA
NASLOV VERSKEGA VODITELJA V IRANU
RISTO
SAVIN
NORČIJA,
SMEŠNOS
OBREŽJE
PRISTANI-
IZRAELU
KAJNOV
BRAT
SLOVENSKI
VIOLINIST
(IGOR)
LOVEC NA ŽABE, POTAPLJAČ
NEMČIJA
PAS PRI KIMONU
NEMŠKI ABSTRAKTNI SLIKAR
GOŠČAV-
SKA
AFRIŠKA
ANTILOPA
DESNI
PRITOK
JUŽNE
MORAVE
NA JUGU ŠKOTSKE
IVAN
TAVČAR
SEDIMENT,
USEDUNA
.PRAOČE
ČLOVEŠKE-
GA
RODU
KRČEVIT
JOK
IZKRČEN SVET V GOZDU
DOMISLEK V FILMU
SIRSKI
DRŽAVNI!
(NUREDIN)
MESTO V NEVADI (IGRALNICE]
SVETIŠČE,
NAOS
NEKDANJI
AVSTRIJSKI
SMUČAR
(HANS)
REKA V FRANCUI
STANE
MANCINI
MESTO V INDUI
IME LEKSI KOGRAFA PLETE R-
BAJKA,
ZGODBA
CIGAN,
NOMAD
KRAJ POD FRUŠKO GORO
DRŽAVA V INDUI
POEMA HAILA Ll MONTOVA
TEŽA
EMBALAŽE
STARO-
GRŠKI
KIPAR
DRŽAVA V AFRIKI
POSODA ZA MOLŽO
AVTOR
KARU
TOR: IU
DREMEL
THEODOR
DREISER
VRSTA
DRAGEGA
KAMNA
STROKOVNJAK ZA TEHNOLOGIJO
BRKATA
RIBA
POČELO
TAOIZMA
MAKSIMA
GORKEGA
GLEDALI š-KO DELO
OBOD ZA SUKO
KUHINJSKO
ORODJE
RIMSKA
BOGINJA
JEZE
VRSTA
HRASTA
KRILO
RIMSKE
LEGUE
KUŽNA
SNOV
SMRDO-
KAVRA
VODJA ZEN-SKE SMUČARSKE REPREZENTANCE KALAN
VINKO
JELOVAC
ANGLEŠKO
SVETLO
PIVO
ROMAN
PREŽIHO-
VEGA
VORANCA
DOLG
PRAZEN
GOVOR
NEKDANJI
OSIJEŠKI
NOGOMET.
(GORAN)
OZVEZDJE,
UJEDA
OKRASNI
KAMEN,
ORTOKLAZ
GROZA Z ORHTENJEK
POSODA ZA PEPEL UMRLEGA
JAPONSKO
MESTO
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 10.3.1994 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakalo:
1.	nagrada: Trgovina Protes, komplet za beljenje v vrednosti
4.000	SIT
2.	nagrada: Trgovina Protes, mips baterija in baterijski vložki in avtoaditivi vrednost 2.500 SIT
3.	nagrada : Trgovina Protes, varnostni trikotnik in set čopičev v vrednosti 1.500 SIT
Izžrebanci nagradne križanke 7/94
1.	nagrada: Bon v vrednosti
4.000	SIT, Mladinska knjiga, Zagorje, Marko Smodiš, Gimnazijska cesta 15a, Trbovlje
2.	nagrada: Bon v vrednosti
3.000	SIT, Mladinska knjiga, Zagorje, Matjaž Sešlar, Obrezija 19, Izlake
3.	nagrada: Bon v vrednosti
1.000	SIT, Mladinska knjiga, Zagorje, Miro Drnovšek, Trg revolucije 18, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 11. 3. 1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali jk> pošti.
Rešitev nagradne križanke 8/94:
ID, STOPA, LISTOPAD, METKA, TLA, LUKANČIČ, SAK, AKER, HA, JAKOV, DOMAČIN, MILAN, PREGIB, NK ALIDA, RADLJE, TKALNICA, TZ, JARŠE, REAGENT, URL LUGANO, UMAG, SMUKA, GRKI, OČE, ANI, KOMAT, OBERON, SINDIKALIST, KELA, IKAR, NIVES, CAT.
PROTES
Trgovina HACIN
Na novi lokaciji - Ulica 1. junija33 (zraven klobučarja)
Mudimo Vam:
-	Tomos rezervne dele in dvokolesa
-	izvenkrmne motorje Tomos
-	motorne žage HUSKVARNA (53.500 SIT)
-	avto deli, avtokozmetika, avto oprema, avto pla&i, olja in maziva
-	gorska kolesa ROG (26.500 SIT)
-	PIONNER avto zvočniki in avto radiji
-	PHILLIPS baterije, baterijski vložki, žarnice
-	BLACK & DECKER orodja in oprema
-	UNIOR orodja in oprema
-	drugo tehnično blago in blago po naročilu
X/// Lst! j Ifi Ju
m

»M				SESTAVIL VK	STROKOVNJAKINJA V VEDI O ŽIVALIH	TABLETA PROTI GLAVO- BOLU	SONJA TAVČAR	VODNI BIVOL	ZAGON MOTORJA	DELAVEC V PROIZVODNJI JEKLA	EGON KJSCH
				NASA REGUA							
				JELENJI SPOPAD	►						
			OBOROŽENA KRAJA ZAROTA				PEVEC KERSHAW				URADNA LISTINA
		INDIJ- SKI NOSAČ					SlVlUIN PRIPOMO- ČEK AZUSKO GORSTVO				
KAZEN ZA GREH								ZMES PESKA, CEMENTA IN VODE	ALOJZ KRAKAR ŽENSKO IME		
IVAN MINATTI				AMERIŠKI TENIŠKI AS ANG.FILMSKI PRODUCENT							
TEKAČ NA KRATKE PROGE										POLJSKI PISATELJ ZNANSTVENE FANTASTIKE	PRED- PLAČILO
STRIPOVSK JUNAK FORD						KRVOLOČNI HUNSKI POGLAVAR					
DUH						IGRALNA KARTA					
TRBOVELJSKA MENJALNICA						RISBA JK	LJUBLJANSKA BLAGOVNA HIŠA				
V-K-
mm
Uganka
Kdo je nesrečnik

ki se nikdar ne spočije, saj vse življenje drhti in
biie.
Uganka 3

mene, jih tolčejo in se smeje.
Uganka 4
Suhljat in velik črn goban popiva vsak deževni dan.
Misel
K. 0.
Besedam v levem delu lika odvzemite po eno črko in z prestavljanjem iz preostalih črk sestavite besede novega pomena, kot jih zahtevajo opisi. Odvzete črke vpišite v dcbcleje obrobljeni stolpec. V debclcjc obrobljenih stolpcih dobite ime in priimek člana uredniškega odbora Zasavca, stalnega dopisnika in dolgoletnega novinarja.
Opisi: 1. značaj; 2. radioaktivni element; 3. reka, ki teče skozi Maribor; 4. rastlina, podobna koruzi za metle; 5. iz slame pletena torba.
Ponovite prejšnji postopek in na novo odvzete črke vpišite v drugi obrobljeni stolpec.
Opisi: 1. azijska država z glavnim mestom Teheran; 2. angleška dolžinska mera, 91,44 cm; 3. Ober; 4. slavnostni ogenj; 5. večja tekoča voda.
Opisi: 1. divja, popadljiva žival; 2. naj višja gora v Karavankah; 3. brencelj; 4. ličinka; 5. iskan sadež naših gozdov.
1.	_______R
2.	_______L
3.	O_______
4.	_____C
5.	G _
..... ^

14.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
PONEDELJEK 7.3.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV, 20.15 ŠPORT, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TOREK 8.3.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK. 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
ftPPnA 0 *4 100^
mit
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 ŽEBLJIČKI,
21.30	FILM. 23.00 SATELITSKI PROGRAM
ČETRTEK 10.3,994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 DANNY VAM PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM

18.00	KORISTNE INFOR-
MACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 NADALJEVANKA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA,
14.30	ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
NEDELJA 6.3.1994
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO,
9.00	IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA,
13.00	ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE,
19.00	SLOVO
x :	x : x x x	! x :-x-x x\-x-x\-x-: : x
•.•-■.•.v.-.v.-.v	_■ • v.v.v.-.-.v.-.-.- v.v.v.v.v.-.-.-.-.-.v.
PONEDELJEK 7.3.1994
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP,
17.00	SNOOPY, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
TORE K 8.3.1994
6.00	- 8.00 JU TRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP,
17.00	ŠPORT, 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
SREDA 9.3.1994
,V. V.V. v.-, v.-.v.-.v.v.v.
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE.
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVES TILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
::::x;::::x:x:::x:x:::x:::x:::::x-:::->x-x'x-xTxx:Tx:;:x:::x:x:x:x:x:;:x
ČETRTEK 10.3.1994
6.00	-8.00 JUTRANJI PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACUE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
PETEK 11.5.1994
6.00	- 8.00 JU TRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACUE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
17.00	MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
tv s,aN.L UTUA
NEDELJA 6.3.1994
9.30	RISANA SERIJA, 10.00
INFORMATIVNA ODDA-IA;CELOVEČERNI FILM.
Zdravstveno varstvo: 24 - tuno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322). Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobile na zgoraj navedenih telefonskih Številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 5.marca do 10. marca je dežurni veterinar Marko Kastelic dr. vet. med., 1 L marca je dežurni veterinar Iztok Soban dr. vet. med..
2. marec: Jana, Hinko;
3. marec: Marin, Mila; Ktmigunda.
IV* Ul.«v««.,
27. februar:	Jelko
Albin, Antonina:
i, marec: Zorko, Nina;
Rojstva od 21.2. do 26.2.1994 v trboveljski porodnišnici;
21.2.	Ana Fidler, Šentjur, hči Saša; Mojca Rozman, Brežice, hči Barbara;
23.2.	Janja Karamarkovic. Trbovlje, hči Maša; Andreja Kušar, Sevnica, sin Matic;
24.2.	Fatima Eameti, Krško, sin Hans; Natalija Klanšck,
Radeče, hči Špela;
25.2.	Zdenka Saklič, Trbovlje, sin Denis; Sonja Golobič, Hrastnik, sin Tilen;
26.2.	Dubravka Belavič, Rijeka, hči Iva.
Iskreno čestitamo!
HOROSKOP
OVEN Začnite reševati dolgoročne cilje, ki ste si jih zadali. S tem boste razveselili tudi partnerja, ki že dolgo čaka na ta vaš korak. Št.: 2.
BIK Pokažite pravi obraz. Vse vam bo šlo kot po maslu. Razčistite odnose s starejšo osebo. Srčne zadeve se bodo stabilizirale. Št.: 10.
DVOJČKA Želja, da bi pobegnili od vsakdanjih skrbi, je izvedljiva, če to res hočete -toda prihaja čas, ko se morate bolj intenzivno ukvarjati sami s seboj. Št.: 6.
RAK Rojeni ste pod srečno zvezdo, vse vam gre po načrtih. Pazite le na nekatere ljudi v okolici, zato previdnost ne bo odveč. Št.: 11.
LEV Obdobje, ki prihaja, bo najmirnejše v tem letu. Brez slabe veste si odpočijte in si naberite novih moči. Št.: 3.
DEVICA Prihaja romantično obdobje, spoznali boste zanimivega človeka, če boste le bolj odprti do okolice. Zvezde so vam naklonjene. Št.: 17.
TEHTNICA V odnosih z ljudmi boste razdvojeni. Zopet sc ne boste znali pravilno odločiti. Številka sreče: 13.
ŠKORPIJON Kriza v vašem ljubezenskem življenju se bliža vrhu. Potreben bo iskren pogovor s partnerjem in pošten odnos do samega sebe. Pogovor z uradno osebo v petek. Št.: 9.
STRELEC Neprijetnost, ki ste jo zakrivili, ne bo izginila sama od sebe. Premislite in si priznajte svoj del krivde. Št.: 16.
KOZOROG Končajte obveze na delovnem mestu, za izjemo pa enkrat poiščite pomoč pri drugih. Ne sodite se prestrogo. Vaša številka je 8.
VODNAR Presenetilo vas bo povabilo starih prijateljev. Zaskrbljeni boste zaradi slabega zdravja v družini. Št.: 1.
RIBI Z mlajšo osebo, ki prihaja v vaš dom, bo prišlo mnogo smeha in dobre volje. Težave z nadrejenimi. Št.: 20.
Saška
Sposojeno iz BBS
Sprememba imena
Na matični urad pride Franc Bedak in reče: "Rad bi si spremenil ime." Uslužbenka na matičnem uradu ga vpraša: "V redu. Kakšno ime pa bi hoteli?" Franc odgovori: "Jože Bedak."
Časopis
Zakaj policaji zjutraj časopis namočijo v vodo? Zato. da se bolj tekoče bere!
Grehi
Pred nebeškimi vrati se znajdejo trije Slovenci. Sveti Peter vpraša prvega: "No povej, kaj si dobrega in slabega storil v svojem življenju?"
"Ja.Prilastninil sem si eno tovarno," mu odvrne le ta. "Dobro, Bog ti
je grehe odpustil, lahko greš v nebesa." Pa vpraša drugega: "Kaj si pa ti zagrešil na sončni strani Alp?" "Ah.... Prilastninil sem si eno veliko podjetje." "Tudi tebi bo Bog grehe odpustil. Lahko greš v nebesa.” Pa vpraša še tretjega: "Kaj pa si ti naredil v svojem življenju?" Tretji mu odvrne: "Jaz sem bil v vsem svojem življenju pošten, nisem si nič prilastninil, nič nisem ukradel ali prigoljufal." "Nič ne bo sin moj, ne moreš v nebesa," mu pravi sveti Peter. Tretji začudeno vpraša: "Kako? Ta dva pred mano sta kradla kot srake in sta lahko šla v nebesa, jaz pa poštenjak, pa ne morem?" Pa mu sveti Peter pojasni: "Bog grehe že odpušča, neumnosti pa ne, tega pa ne...."
Nova moda
Fant in punca sta sama v sobi, starša pa v dnevni sobi gledata televizijo. Kar naenkrat punca gola privihra iz sobe, gre mimo TV-ja pa naravnost v kopalnico. Očetu se to zdi malce čudno. Vendar razgled konec koncev ni bil tako slab, zato raje nič ne reče. Kmalu se dogodek ponovi; tokrat iz kopalnice nazaj v sobo. Ne mine dolgo, ko sedaj isto ponovi še sin. Prav tako gol odhiti v kopalnico in nazaj. To očeta že malce razkuri, vendar si pravi, da pred gostjo že ne bi bilo dobro kaj reči. Verjetno ima sin razlog, da takole skače po stanovanju. Ko punca odide, oče stopi k sinu in ga vpraša, kaj je vse to pomenilo. Sin mu razloži: "Oče, ti si 100 let za svetom. To je vendar obleka 21. stoletja, nova moda.” "Dobro," si misli oče, "če sin tako pravi, bo že nekaj na tem".
Naslednje jutro pa sledi presenečenje. Ko oče stopi v kuhinjo, da bi si napravil zajtrk, vidi stati ženo golo ob štedilniku. "Kaj pa je zdaj to ?!" se začudi. "Ti si pa res 200 let za svetom. To je vendar obleka 21.stoletja. Kaj nisi včeraj polušal sina," mu hiti razlagati žena. "Potem bi jo pa lahko kdaj pa kdaj tudi zlikala!" predlaga mož.
ti\ OVIR ZA H0&ILN1 TELEFON.
Fran
^rm/
/ če b
Iz Zasavskega tednika, leto 1964
Prebivalci Dola nad Hrastnikom, zlasti pa Fr Štraus, so se pred dvema letoma od srca nasmejali J naivnemu Bernardu z Dola.
V razgovoru je nekega dne Bernard potožil Francetu, dajo kupil nov radijski sprejemnik, pa mu noče igrali:: France mu je svetoval, naj ga odnese k elektrikarju, kj, ny/bo že povedal, kaj je narobe s sprejemnikerm. Mimogrede mu je pa še dejal, da bi bilo zelo umestno, j če bi radijski sprejemnik primerno ozemljil.	j
Naslednjega dne je Bernard odnesel radijski I sprejemnik k elektrikarju, ki mu gaje takoj, ko je malo j "potipal" sprejemnik, dejal, da ga mora le ozemljiti, in da bo igral kot "violina". "Kako naj ozemljim ra^ dio. France?" je že čez dva dni vprašal na cesti pr« oštarijo Bernard. "To je popolnoma preprosto! Naredi takole...,” je France resno svetoval Bernardu. Ko je riše! Bernard domov, je poslal ženo in vse tri otroke s koši po zemljo v hrib. Toda radio je še kar naprej molčal...
Zvečer, istega dne, je Bernard jezno pripovedoval v gostilni možem: "Na radio sem nametal štiri koše zemlje, ga stekal, pa še kar molči. Ne igra, pa ne igra!
Pa sta mi rekla France in elektrikar: Bernard, le ozemljiti ga moraš! Figo, vesta, kako je potrebno ravnati z radiom, ta France in elektrikar."
Irena I. Lebp
iz starih Zaéavcev
ŽIVA
GHO
Ko podirate spomenike
shranite
jcqor3 op t’qoisoA/ -BqoS ‘or3o ‘poqo ‘[ojs ‘joaz :ias|j\[ •oiptA ub|ija[ 'b^oj umpo g ‘soj5( ‘>(3Jis 'p
•JBAV ’BABJQ •£ -pjcf‘fipBJ J ‘UB.IJ ‘IAC.IU J	ofURUMZApO
>nuzoa :p k>|ue3q lancpii ‘tdous muz ‘o3[ozo^{ :£ B>|UB3fx 03JS \1 B5|UB3fl ao>jb}i tj b>|ub3(1
ta
...■




Redakcija jetrnic je uspela izslediti še dobro varovan zapis, ki povsem določno govori, da so se veljaki treh zasavskih občin odločili, da kandidirajo Zasavje za prireditelja enaindvajsetih zimskih olimpijskih iger.
Objavljamo prepis sprejetega dogovora. Ker naša Sekcija za paraznanstvene discipline ugotavlja, da so se različna grafološka, astrološka,... preverjanja izšla v ugotovitev, da olimpiada zagotovo bo, je mnenje, v izogib prostorskim šlamparijam, izdelal tudi Odsek za prostor Redakcije jctrnic.
Slednjega objavljamo v celoti, prav tako dogovor. Zaradi premalo prostora pa le eno izmed številnih preverjanj Sekcije za paraznanstvene discipline.
Redakcija jetrnic
Zasavska mesta Hrastnik, Trbovlje in Zagorje bodo vložila skupno kandidaturo za izvedbo zimskih olimpijskih igerleta 2010. Zasavje jc v novejši zgodovini enoten prostor. Igre so najboljša priložnost, da se že načeta enotnost tega prostora spet vzpostavi.
Dokazane organizacijske sposobnosti zasavskih mest - od ustanovitvenega kongresa KPS na Čebinah do polfinalnega izbora najlepše Slovenke v Medijskih Toplicah - so trdno jamstvo, da bodo igre dobro pripravljene.
iniciativni odbor
Dogovor o skupni kandidaturi zasavskih mest za pripravo XXI. zimskih olimpijskih iger leta 2010
Preverjanje po imenih
linč pove vse, pravimo v naši sekciji. Tokrat pove, da so
:::::::	..TxxX::;:::" TiČifTiČ:-..	.•xWfxT:-
možnosti za pripravo zasavske olimpijade presenetljivo dobre. Slovenski brončaniki so Dovžan, Koren in Košir, naši zlatniki paBeravs, Kojnik in Kirn. Primerjava pokaže enake začetnice, ki so simbol uspešnosti, in ponovitev treh črk v primerjanih priimkih, kar je ob samih trojkah optimalno.
Od tega modela odstopa leBeravs. Kerje trboveljska opozicija očitno nesposobna zamenjati ga, bi koristilo, če bi se preimenoval v Deravs. Kombinacija bi tako postala optimalna, kar bi praktično že pomenilo, da bi Zasavje dobilo pripravo iger.
Možnosti pa so zelo dobre tudi brez tega, saj je bila k&k kombinacija pravzaprav vedno dobitna; ker je cesarsko kraljevska, ji kaj drugega tudi ostane ne.
Sekcija za paraznanstvene discipline Redakcije
jetrnic
rmmmmmmmmmmmmmmmmmm^
Priporočila
Uvodoma moramo opozoriti, da smo ob strogo prostorskih I I kriterijih morali, žal, upoštevati tudi političnega. Upoštevati I I smo namreč morali čimbolj enakomerno porazdelitev I I objektov po občinah, pri tem pa za bolj enaka upoštevati | | secesionistična območja.
| Zaradi premalo prostora, in da se poudari rudarska | | tradicija, bi tri ledene dvorane zgradili pod zemljo. Manjši, |
■ za hokejske tekme in umetnostno drsanje, bi bili pod i I Kotredežem in Trbovljami, kar bi ostrini hokejske igre dalo i H še novo dimenzijo: trboveljsko-zagorsko rivalstvo. Največja .
-	dvorana, namenjena hitrostnim drsalcem, bi bila pod Ojstrim . 5 v Hrastniku. To bi bil, ob vsem drugem, tudi dokončen
■	udarec kompleksu majhnosti.
Stezo za bob in sankanje bi zgradili na območju Dobovca, '
I kjerje tovrstna tradicija. Steza bi lahko bila kjerkoli od Kuma I I do elektrarne, na trasi sedanje ceste. Ker je kasneje prav s I I stezo največ težav, bi jo zgradili tako, da bi jo bilo moč I | kasneje uporabljati kot aquaplan. Tako bi imeli na enem | | mestu najvišji dimnik in še najdaljši tobogan.	|
Alpski smučarji bi v hitrih disciplinah tekmovali na Mareli, | i v tehničnih pa na Vrheh. Akrobatski smučarji pa bi imeli i i odlične pogoje na Blatah. Smučanje na grbinah bi lahko, i
-	prvič na velikem tekmovanju, pripravili na naravni progi. _
Tekači bi tekli na Izlakah. Snežni stadion bi uredili v . z Brišah, pot pa bi od tam vodila na Izlake in v Orehovico ter z se prek Kolovrata vrnila v Briše. Na Brišah bi za ureditev ■
•	stadionalahkoporabiligorolGeeMovejalovine.vKolovratu '
I pa bi bili veseli že tega, da se kdo tja tudi vrača. Biatlonci pa I
I bi tekli v trikotniku Prapretno-Neža-Lakonca, strelišče bi I I uredili na Pleskem. Ker gre za neustrašne može, vojake in I | policaje največkrat, jim tudi tamkajšnja krajina ne bi smela | | povzročati nerešljivih težav. Več zgrešenih strelov pa naredi | | tekmovanje le še bolj zanimivo.	|
Skakalnice bi postavili v Kisovcu. 0 primernosti kraja i
■	govori tradicija, o tradiciji pa tudi imena bližnjih Skakavnika i . inSmučidola.
Olimpijski ogenj bi gorel na vrhu trboveljskega dimnika. . Prižgala bi ga lahko Metka Lukančič, če bo takrat še plezala. Zagorski ribiči, trboveljski plavalci in hrastniški brodarji pa ' bi ob, v in na Savi izvedli program, ki bi širnemu svetu "
•	simbolno pokazal, da pod mogočnim dimnikom biva jekleni I I rod.
Odsek za prostorsko urejanje I
L..................J
mm:
VAM NUDI PO ZELO UQODNIH CENAH:
- biotrajna
-	trajna s polimeri in proteini
- klasična trajna
- obloge za suhe in poškodovane lase
-	klasično in modno striženje
DELOVNI ČAS:
pon., tor.: 8.00 - 15.00, sre., čet., pet.: 13.00 - 19.00, sobota: 7.00 -10.00 Možnost naročila po telefonu izven delovnega časa.
NOVO V HRASTNIKU
Naselje Aleša Kaplje 12
CVETLIČNI BUTIK ORHIDEJA
Velika izbira rezanega cvetja, lončnic, aranžiranje, izdelava vencev, ikeban, prodaja raznih dodatkov za posebne proložnosti.
kmetijsko zadrugo izlake.
Z.O.O.
poslovalnica M€D€fl
tel.: 0601/73 696
NA ZALOGI IMAMO NOVE MODELE IZ KOLEKCIJE
POMLAD 94
PROIZVAJALCEV: PLANIKA, ALPINA, BOR, CICIBAN ...
NUDIMO VAM ŠPORTNE COPATE ADIDAS:
UNIVERSAL INDOR SUPER, WIMBLEDON, STEFAN EDBERG...
VELIKA IZBIRA IN UGODNE CENE
FANTOVSKE IN DEKLIŠKE OBUTVE, PRIMERNE ZA OBHAJILA, BIRME IN MATURANTSKE PLESE.
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
VABUENI!
kmetijska zadruga izlake. 2.0.0.


MARKET XTT TTi/f MESARIJA JV U IVI.
Slavko Lazar Prešernova 1. Zagorje tel.: 0601/64 352
PRI NAS DOBITE VSE VRSTE DOMAČIH IZDELKOV TER SVEŽE MESO PO NANIŽJIH CENAH.
DELOVNI ČAS:
ponedeljek 7.00 - 14.30; torek, sreda. Četrtek, petek 7.00 - 19.00; sob. 7.00 - 13.00; nedelja 8.00 - 11.00
mesnica-delikatesa
8
ferdl
POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulica 1. junija 1, tel.: 0601/26 650
POSLOVALNICA ZAGORJE Kidričeva 1 5, tel.: 0601/61 344
SE PRIPOROČAMO!
Celje - skladišče
D-Per
6/1994


Trbovlje
5000001643,9	cobiss o
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
NAJNOVEJŠE
v ponudbi
LB Banke Zasavje d.d., Trbovlje.
Polog gotovine ali položnic vseh vrst na bančnem avtomatu
24 ur na dan - brez čakanja v vrsti.
Storitev je mogoče opraviti v vseh treh enotah:
na bankomatih v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku.
POSKUSITE IN PREPRIČALI SE BOSTE, DAJE V REDU.
Ljubljanska banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi -
Ime
kraj

NAROČILNICA
ulica
datum
iZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
poštna št. , .
in priimek
jjjj|H| 'i'
. . .
. . . .
. •
telefon.. . podpis . .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži),	^