131 blaž Karlin, pasijon Ke 2016 130 s svojim nastopom so recital ponovno oblikovali mladi – dva recitatorja in dve glasbenici –, ob koncu pa nas je z zanj tako značilnim ekspresivnim podajanjem poezije počastil tudi pesnik Tone Kuntner, ki je bil med gosti večera. Organizatorja Pasijonk: Muzejsko društvo škofja Loka (zanj predsednik mag. aleksander igličar) in Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka stara Loka (zanj predsednik Klemen Karlin) Idejna zasnova in uvodni nagovor: blaž Karlin Izbor pesmi: Helena janežič in Klemen Karlin Recitatorja: neža b ohinc in andrej Høivik Glasbena meditacija: jelena Trebaticki in nikolina Vukoja (flavta) Fotografija: peter pokorn ml. Ozvočenje: srečko Klančar in jože šturm Spletna stran projekta: www.pasijonke.si UVODNI NAGOVOR (blaž Karlin) Jokal je Jeremija ob vôdah babilonskih, harfo obesil na vrbo. Jokam jaz, o Marija, sam v velemestih milijonskih, pojoč na struno trdo. — — Kje si, o Domovina? Po tebi mi srce umira! — — Jokal je Jeremija, pojem jaz svoje joke, tresoč se kot vrh evkalipta … s temi verzi je slovenski j eremija, naš narodni pesnik izgnanstva dr. Tine De- beljak, v Prošnji pesmi za vrnitev izpovedal svoje hrepenenje po eni temeljnih vrednot, ki določajo človekovo dostojanstvo 1 –, po domovini. Domovina za človeka, iztrganega iz domače zemlje, prerašča v svetinjo, v re- ferenčno točko za osmišljanje trpljenja, v vogelni kamen intimne zgradbe hrepe- nenja. poezija mnogih slovenskih pesnikov in pesnic, ki jim je bilo mirno in svo- 1 irena a vsenik nabergoj, Hrepenenje po domovini v poeziji slovenskih avtoric v zdomstvu, Dve domovini / Two Homelands, Ljubljana 2005, str. 126. Blaž karlin PaSIJonkE 2016 Pesmi o trpljenju v vojni in miru Ko smo se na topel večer bližajočega se poletja zbrani v vrtu Loškega gradu počasi začeli posedati na svoja mesta in je v krošnjah lip nad nami že zahajalo sonce, je v nas raslo pričakovanje po intimnem zlitju besedne in glasbene ume- tnosti. simbolno moč toneče svetlobe je krepilo medlenje po stopnicah amfitea- tra razporejenih drobnih svečk, uvodna skladba pa nas je vabila k zbrani tišini. s podarjenim panoramskim razgledom proti s tari Loki in hribom v ozadju smo bili pripravljeni, da ponovno izkusimo zdravilno moč poezije. pesniški recital Pasijonke – pesmi o trpljenju v vojni in miru je bil v š kofji Loki in okolici prvič izveden na pet majskih večerov leta 2015, ko smo se spominjali 70-letnice konca druge svetovne vojne in povojnih pobojev. n jegov uspeh nas je prepričal, da smo ga pripravili tudi leto dni kasneje, v petek, 27. maja 2016, ob tej priložnosti tudi v počastitev 25-letnice samostojne slovenske države. Tako smo lahko prisluhnili izbranim pesmim Tineta Debeljaka, pavleta borštnika, Milene šoukal, Toneta pavčka, Toneta Kuntnerja, braneta s enegačnika in drugih, v ka- terih se je misel na trpljenje tematsko prepletala s hrepenenjem po domovini. Foto: Peter Pokorn ml. 133 132 pasijon s Ki Dones Ki 2017 12 blaž Karlin, pasijon Ke 2016 bodno bivanje v domovini nasilno odvzeto, je prepojena s pristnim in globokim domotožjem. n jihova izpoved raste iz korenin osebne izkušnje in v zdomski sku- pnosti navzočega razpoloženja, da so po krivici zamolčani del narodovega telesa, v slepi ulici tuzemske rešitve pa hrepenenje pogosto prestopa v metaforo iskanja človekove domovine v najglobljem, presežnem pomenu. 2 Pasijonke imajo kot pesmi za razumevanje tragike naše polpreteklosti pred drugimi zgodovinskimi dokumenti tega zgoščenega in nečloveško krutega časa to prednost, da je vanje zajeto čustvovanje, čutenje in doživljanje enkrat za vselej ohranjeno – dr. stanonikova pravi – nekako zamrznjeno. 3 Kako globoka in trajna je bila povezanost z doma pregnanih z domačo zemljo, je pred leti pretresljivo ubesedil pisatelj akademik Zorko simčič: »… tisti pogrebi v tujini … ko so trudni javni delavci drug za drugim legali v grob … tisti žalostni pogrebi v tujini, ko so po zadnjih molitvah ustnice onemele in je kdo od žalujočih, kdaj kakšen otrok … odprl zavitek ali škatlico, vzel iz nje prgišče slovenske zemlje, prinesene preko oceana, in jo stresel na krsto … ko si začutil, da z mrtvim odhaja v grob del Slovenije. Kdor ni videl teh prizorov, ne ve, ne more vedeti, kaj pomeni domača gruda človeku, ki je bil prisiljen umakniti se v tujino, ne more razumeti desetletja trajajočega domotožja …« 4 sramotni 27. maj 1945, ko so britanski zavezniki z avstrijske Koroške v Tito- vo jugoslavijo – v mučenje in smrt – s prevaro poslali prve konvoje razoroženih pripadnikov slovenske narodne vojske in civilistov, je bil uvodni akord v zenit slo- 2 prav tam. 3 Marija stanonik, Tih spomin vsem žrtvam boja: diferenciacija in interference v slovenskem pe- snjenju med drugo svetovno vojno 1941-1945, ZRC saZU, Ljubljana 2016, str. 9. 4 Zorko simčič, Meditacija ob postavitvi spomenika dr. Tinetu Debeljaku, škofja Loka, 25. 11. 2003, v: Loški razgledi, 2013, letnik LX. venskega pasijona, s kajnovskim dvigom roke brata nad brata spočet že ob zori vojne. Medtem ko so narodi po evropi praznovali zarjo svobode, se je na našem domačem vrtu s civilizacijskim padcem zmagovalcev v barbarstvo razcvetela ne- pregledna množica rož pasijonk. Tudi na vrtu Loškega gradu, ki je bil po koncu vojne spremenjen v koncentracijsko taborišče za nasprotnike nove revolucionar- ne oblasti. 5 škofjeloški pasijon patra Romualda, ki ga je tik pred vojno morijo po skoraj 170-letni prekinitvi uprizarjanj na oder ponovno postavil prav Tine Debe- ljak, je v razmiku le nekaj let dobil naslednika v grozljivem narodovem pasijonu. slovenska tragedija je nato svojo dolgo senco vrgla tudi na tiste, ki so si s sreč- nim begom v tujino pred maščevalnimi besi uspeli rešiti vsaj golo življenje. Trplje- nje v vojni in neposredno po njenem koncu se je dopolnilo z dolgoletnim tihim trpljenjem v miru, neuresničeno hrepenenje po vrnitvi domov pa so mnogi morali odnesti s seboj v grobove. ponovno se je potrdila prastara napoved, da bodo tisti, ki so dali skozi rdeče morje, umrli na tujem, v puščavi, vstop v obljubljeno deželo svobode – domovino –, pa bo dovoljen šele njihovim otrokom in otrok otrokom. naj torej usoda pobitih in pregnanih v nas utrdi zavest, da njihova žrtev ni bila zaman. Da je njihovo hrepenenje po zemeljskem pribežališču pred krivicami, te- snobami, nesrečami, osebnimi in narodnimi razklanostmi svoj odgovor vendarle dobilo – ga s krvjo in trpljenjem izprosilo – z rojstvom samostojne in svobodne slovenske države. prav zato letošnje branje pasijonk posvečamo 25-letnici naše domovine Republike slovenije. spoštovani, dovolite si, da se vas pasijonke – pesmi o trpljenju, prepletene s hrepenenjem po domovini – dotaknejo. 5 Milko Mikola, Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v sloveniji, ii. del, študijski center za narodno spravo, Ljubljana 2008. Foto: Peter Pokorn ml. Foto: Peter Pokorn ml. 135 134 pasijon s Ki Dones Ki 2017 12 SEZNAM PESMI Brane Senegačnik: Temno znamenje Vladimir Kos: Tajna Milena Šoukal: na vrhu stojiš in nimaš imena Karel Rakovec: Domotožje Tine Debeljak: Velika črna maša za pobite slovence Tone Pavček: Take dežele ni Ivan Hribovšek: pesem o deklicah, pesmi in smrti, 5. Alojzij Grozde: Domovini Pavle Borštnik: V mraku Severin Šali: spev rodni zemlji Branko Rozman: Mama, kako je doma? France Balantič: s en o vrnitvi Odon Peterka: Domovina Tone Kuntner: Ta luč Tone Kuntner: Zahvaljeni Tine Debeljak: poljub S poljubom tvojim šel sem v blodnje svéta, držim na ustnah ga kot méd metulja: z rož Tvojih sél je v trpek grm trnulja – ne dam mu odleteti … noče s cvéta … Vihar me trese – Tvoj metulj ne odleta, žar tropski žge – sem v senci kril iz tulja, grom vdarja v mé – ne ospèm cvetov s kobulja: čimbolj je méd grenkost – bolj sva zažeta … Kaj, žena, trni ostric so: domovina … razpor sveta … tujina … črtov hrup! Najbolj boli ta cvet … cvet … slast edina, v pasijonki ustnic mojih – Tvoj poljub: v dan – mrzel žar … v noč – žgoča mesečina … Trpim pod zvezdo Križ: Ljubezen, Vera, Up … Tine Debeljak, Poljub Loma negra, 14. februar 1951 Janez Žakelj Marko – PaSIJon LJUBEznI v CErkLJaH oB krkI evangelist Marko je bil eden izmed tistih, ki so med prvimi popisali jezusovo življenje za pogane. preseneti nas s svojo neposrednostjo in realnostjo. jezus uči, ozdravlja, vendar kljub temu mnogi dvomijo vanj. posebej se v učence zasidra strah ob jezusovem trpljenju in celo v poročilih o jezusovem vstajenju je dvom še vedno prisoten. jezus s svojo ljubeznijo, ki jo je pokazal na križu in ob vstajenju, daje gotovost našemu življenju. pred vami je pasijon. Kristusov pasijon in hkrati Markov pasijon, saj je bil v tej zgodbi tudi sam izdan in prevaran. poleg jezusa in Marka doživljajo v pasijonu verbalno ponižanje tudi ženske in to od jezusovih učencev, kakor da še niso dou- meli jezusovega naročila ljubezni. jezusovo vstajenje in pričevanje zanj vse poto- laži in zbliža. a postola janeza v igri ni in tako v vrtu Getsemani kot pod križem lahko gledalec prevzame njegovo vlogo. T udi ti si del iste žive Cerkve, ki jo gradijo apostoli po vstajenju na temelju jezusovega darovanja. brez j ezusove ljubezni ni odrešenja. iz navdušenja, ki ga imajo učenci ob priho- du v jeruzalem, se pri zadnji večerji hitro pojavijo dvomi. Marko, ki sledi judu iška- rijotu, je v nevarnosti, da ne spozna pravega jezusa. Do preobrata pride, ko Marko izgubi „umazano“ obleko in ga peter ogrne z velikim belim oblačilom, ki predsta- vlja katehumene (pripravnike na krst). ob križanju dobiva Marko novo poslanstvo. Cerkev brez jezusa je neenotna in v njej ostaja strah. jezus prinaša mir. in ko učenci oznanjajo jezusovo vstajenje, izginja strah, ne bojijo se niti umreti za njegovo ime. Foto: Barbara Špiler