List 40
Politiški oddelek.
Imenovanja pri pravosodju.
1         Z novim  letom  stopi v veljavo  nov civilnopravdni
red, s katerim se bode modernizovalo naše zastarelo, življenjskim potrebam kar nič več primerno postopanje v civilnopravdnih zadevah, in s tem je postala potrebna tudi reorganizacija naših sodišč.
Pred kratkim je bila obelodanjena prva serija do-tičnih personalnih prememb, obelodanjena so bila imenovanja novih deželnosodnih svetnikov, svetniških tajnikov in državnopravdniških funkcijonarjev, kateremu sledi v kratkem še imenovanje novih sodnih pristavov.
Ta imenovanja je izvršil pravosodni minister grof Gleispach in če jih denemo na kritično rešeto, Spoznamo brez težav, da je bilo pri izbiranju imenovancev v prvi vrsti merodajno politično prepričanje grofa Gleis-pacha.
Pravosodni minister je nemški liberalec iz šoleWa-serjeve in Herbstove in skuša z vso silo uveljavati tudi v pravosodju tisti sistem, katerega sta se držala rečena dva velika sovražnika Slovanov. In tega ni pravosodni minister grof Gleispach še nikdar tako eklatantno pokazal, kakor pri najnovejših imenovanjih v njegovem področju.
Ta imenovanja so obudila veliko ogorčenja tako pri Čehih kakor pri Slovencih. Zlasti Slovenci imamo pre-obilo vzrokov, biti ogorčeni, zakaj na slovenske pokrajine nanašajoča se imenovanja kažejo preočitno, da hoče minister kar mogoče utesniti slovensko uradovanje in sodna oblastva porabiti v pomoč germanizaciji.
Slovensko časopisje je obširno razpravljalo o imenovanjih pri celjskem, mariborskem, celovškem, goriškem rovinjskem in tržaškem sodišču in pojasnilo veliko krivico, ki se je tam zgodila Slovencem, konstatovati pa je, da pravosodni minister tudi na Kranjskem ni dosti bolje postopal, da je tudi pri imenovanjih za dež. sodišče lju-
bljansko   postopal   tako,   kakor   mu  je   velevala   korist nemške stranke.
Kranjska dežela je izključno slovenska in zategadelj je popolnoma naravna zahteva, da naj pri vseh imenovanjih prihajajo pred vsem v poštev sinovi slovenskega naroda. Kaj bi rekli Dunajčanje, ako bi se nastavilo pri dunajskem sodišču več čeških kakor nemških svetnikov, kaj bi rekli Solnogradčani, ako bi se važnejša mesta oddala radikalnim Lahom ali Slovencem? Zagnali bi tak krik, da bi se čul po vsem svetu in protestovali bi kar najslovesnejše proti takemu postopanju pravosodne uprave.
Kranjski Slovenci pa molčimo, da si se nam je tako zgodilo v sami Ljubljani!
Vsled zadnjih imenovanj je sedaj pri ljubljanskem dež. sodišču šest slovenskih in šest nemških deželnosodnih svetnikov. Mej zadnjimi je nekaj tacih, kateri so slovenščine le za silo zmožni, sploh pa so razmere take, da utegnejo civilnopravdne reči imeti v rokah največ nemški svetniki, da bodo torej tujci in inorodci rezali slovenskemu narodu kruh pravice!
Našo nezadovoljnost s temi imenovanji povečuje še to, da so tisti slovenski uradniki, kateri so zdaj avanzi-rali, ker jih sodna uprava vsled pomankanja drugih ni mogla prezreti, bili poslani večinoma v Novo mesto, nemški pa v Ljubljano, najbrž tudi zategadelj, da pomnože hirajoči nemški živelj v stolnem mestu,, dočim so bili nekateri zaslužni uradniki naravnost preterirani, mej njimi tudi mož, kateri je očetu sedanjega personalnega referenta v pravosodnem ministerstvu dr. Gertscherja delal svoj čas mnogo preglavioe.
Še drastičnejše kakor imenovanja pri sodišču, osvetljujejo politične in narodnostne tendence pravosodnega ministra imenovanja pri ljubljanskem drž. pravdništvu. Pri tem uradu ni zdaj nobenega Slovenca več, pri tem uradu nastavljeni so sami nemški funkcijonarji in Slovenec je samo tisti, ki kuri peči.
Ne bomo govorili o političnem pomenu teh imenovanj, niti o posameznih imenovancih, saj ne gre za posamezne  osebe, ampak za princip.  Tudi  nečemo raz-
386
pravljati o delikatnem vprašanju, kako morajo take razmere pri sodišču in pri drž. pravdništvu uplivati na zaupanje ljudstva v sodno osebje, dovolj je, ako smo povedali, kako so se izvršila imenovanja — besedo imajo zdaj slovenski državni poslanci, o katerih upamo in pričakujemo, da spravijo imenovanja v pravosodju na Slovenskem v parlamentu na razgovor in da grofu Gleis-pachu na noben način ne dovolijo proračuna.