Glasilo Jugoslovanske socialne
Naročnina za avstro ogrske kraje m celo leto 10*40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 1'2 K, za pol leta G K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Pofe&mtfcKRfc IHvllk* 10 v.
Reklamacije so poštnina prmu Nefrankirana pisma <• at «pri «**j». Esacopiai s« a* m«aj», tsses&tt. Kno«topa* p«Ut-visti«a (iirint 88 mm) u enkrat 10 Tla., Ttčfcrat pa dog«v»ru.
42. štev.
V Ljubljani, v sredo, dne 27. maja 1908
Leto XI.
NASLOVA: Za dopise in rokopise h lislf UiadnLStvo «Rdečega Pt&pora», Ljubljana. — '¿a denarne puJiljat»«., naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Opfavillfittro • Rdečega Prapor»., Ljubljana, Jurčičev trg i te v. 3/1.
Predrzni klerikalizem.
Skromen ni bil klerikalizem v Avstriji nikoli. Toda toliko predrznosti že dolgo ni kazal, kakor v zadnjih časih. Naskoki klerikalcev na vseučilišča so najboljše znamenje za to, kako jim je zrastel greben. za kar se seveda ni zahvaliti lastni moči klerikalne stranke, temveč nezaslišani strahopetaosti in slabotnosti liberalizma. To, kar se godi y Wahr-mundovi aferi, je tak škandal, kakršen ne bi bil mogoč v nobeni drugi kulturni državi. Liberalna gospoda naj suče stvar, kakorkoli jo hoče, izbrisati ne more dejstva, da so klerikalci zmagali na celi črti in da je liberalizem sramotno oklofutan. Profesor Wabrmund je na dopustu in nihče ne more verjeti, da je ta dopust popolnoma prostovoljen. Za bodočnost se je najprej reklo, da bo I poleg profesorja Wahrmunda še kak «zanesljiv katoličan» predaval cerkveno pravo. Žeto je bil odskok, ki je pričal strahopetnost. A pri tem ni ostalo. Kmalu se je slišalo, da Wahrmund sploh ne bo več predaval cerkvenega prava, ampak kak drug predmet. Torej novo nazadovanje. A tudi to še ni bil konec. Wahrmunda se hoče sedaj sploh odpraviti iz Inomosta v Gradec, v Prago, bogvč kam.
O porazu liberalcev torej ni dvoma. A kako odgovarjajo junaki na klofute, ki so jim prisoljene? Pravijo, da — ne bodo trpeli novih klofut. Klerikalci pa imajo že nastavljene roke, da jim pripeljejo še nekoliko zaušnic.
Lahko bi se reklo, da se vsa stvar Slovencev sploh ne tiče, kajti Inomost je nemško mesto, Wahrmund pa nemški profesor. Toda no glede na to, da so liberalna načela liberalna za Nemca prav
tako, kakor za Slovenca, Italijana ali Perzijca, imamo Slovenci še poseben povod, postavljati se povsod po robu zoper klerikalizem, ki ni nikdar velikim narodom tako nevaren, kakor malim in ki je prav med Slovenci razširjen kakor nalezljiva bolezen.
Že dolgo se pripravljajo Slovenci na to, da bi dobili svoje vseučilišče. Dasiravno so patriotardi napravili iz tega nekako absolutno narodno vprašanje, ima človek vendar lahko svoje mnenje o koristi vseučilišča v L jubljani. Toda brez obzira na pritrjevalno ali zanikujoče mnenje se mora videti, da bi morali Slovenci z največjo vnemo podpirati vsak boj zoper klerikaliziranje vseučilišč v času, ko je vsaj mogoče, da se izpolni želja po taki univerzi. Ako bodo klerikalizirana nemška vseučilišča, tedaj je čisto jasno, da bo slovenska vseučilišče od začetka klerikalno. Nikakor se nam pa ne zdi, da bi bil slovenski narod potreben takega zavoda, kajti klerikalizma imamo menda res že več, kakor ga potrebujemo.
Tudi izgovor, da so nemške svobodomiselne stranke v prvi vrsti prizadete in da zato liberalci drugih narodov ne morejo prevzeti iniciative, je neutemeljen. Prav narodnjaki se ne bi smeli postavljati na to stališče, kajti z iniciativnim delom se pač koristi svojemu narodu, vsaj moralno, več nego z navadnim opičenjem. To je razumel Masa-ryk, ko je vstal kot Ceh v obrambo nemške filozofije in znanosti zoper nemške klerikalce. Tega pa ne razumejo naši liberalci.
Ne gremo za namenom, da bi zdramili slovenske liberalce. Oni žive danes v Hribarjevi senci, v kateri je prav tako mračno, kakor pod klerikalnimi šotori. Odkar ima poslanec ljubljanskega mesta krmilo liberalne stranke v svojih rokah, jadra njena barka hitreje in hitreje v klerikalne vode in sramotni kompromis o deželni volilni reformi je samo začetek zbliževanja, ki se bo prej-
alislej končalo s popolno liberalno-klerikalno združitvijo. Ce je že dr. Tavčar, ki je bil še najdosled-nejši antiklerikalec — vsaj v tem res dosleden — kapituliral, tedaj v liberalni stranki ni več moči, ki bi jo odvrnila od poti, držeče pred Bonaventuro Jegliča.
Naše vprašanje je le to, doklej bodo še molčali tisti elementi v liberalni stranki, ki so nekdaj mislili res liberalno, res protiklerikalno. Vsi dogodki jim dokazujejo, da je v tej 3tranki liberalizem obešen na klin in da je le še vprašanje časa, kdaj da pride Hribar v Šušteršičev klub, stranka pa pod škofovo okrilje.
Klerikalizem je predrzen; a kako bi ne bil, ko mu daje liberalizem potuho na svoj lastni račun? Svobodomiselnost se je na Slovenskem, zlasti na Kranjskem udala; lurški romarji so danes poklicani predstavniki slovenstva. Kdor noče utoniti v klerikalnem morju, mora pohiteti, da zapusti liberalno barko. Kajti kmalu bo prepozno.
Klerikalno delo.
Avstrijski odbor društev svetega Bonifacija objavlja v majski številki svojega glasila poročilo za pretečeno leto. To klerikalno podjetje je imelo lani 314.908 kron dohodkov in 292.953 kron izdatkov. Za časopisje je porabil 282 697 K 78 vin., za cerkvene zgradbe 56.000 K 64 vin., za podporo ubogih župnikov, za katoliška društva in klerikalne šole 21.653 K 3 vin. Zvišali so se dohodki za 51.574 kron. Blagajniško poročilo zaključuje s sledečimi besedami: Naj bi se za naše podjetje zavzeli vsi, ki jim je na srcu, da ostanejo avstrijski narodi zvesti sveti katoliški cerkvi. Mi dajemo verski pouk in tako dobivamo sredstva, da olajšujemo bedo cerkve (!) in sredstva, s katerimi se labko podpira katoliško časopisje, katoliška šolska društva in dela krščanske ljubezni. Posebno pro-
PODLISTEK.
Domovina.
Spisal Ivan Cankar.	Dalje.
«Kaj bi ugašal, če te je strah bele žene! Kadar boš zaspal, bom že ugasnil,.. Kako pa se ti je
zdelo na shodu?»
«Lepo je bilo!» je odgovoril Jan liho in skoro zlovoljno; zakaj v plamenu, ki je tiho prasketaje trepetal pred njim, je bila z rdečimi črkami zapisana govornikova beseda.
«Dobro je govoril! Hudo jih je dal!» se je oglasil Vaclav iz sence.
«Ti ne veš nič, če je dobro govoril in če jih je dal!» ga je moško zavrnil František. «Hanba si klical in še besede nisi razumel!»
«Ampak videl sem!»
«Godcu je ploskal gluhec! Naključje pa mu je bilo milostno in po pravici je ploskal... Kaj se ti ne zdi čudno, Jan, kadar slišiš besedo domovina? Kaj si misliš takrat, kam misliš?»
«Na Moravo mislim, na zeleno!»
František se je okrenil na blazini in je pogledal Janu v sivi, od bolezni izglojeni obraz.
«S takim glasom si to rekel in s takim obrazom, kakor da si govoril o smrti...»
«Na Moravo sem mislil, na zeleno, in na smrt...»
«Otrok si V vseh rečeh, Jan; dobre besede si potroben in palice. Ali veš, na kaj mislim jaz, kadar
slišim besedo domovina? Na tisto mislim, s kakšno radostjo sum pobegnil očrou, ki me je klestil za kosilo z brezovko, za večerjo pa z drenovačo!»
«Široki svet je dom proletarca!» je zamrmral izza duri Vaclav, zaspan in napol dremajoč.
Jan je molčal.
«Na tisto mislim!» je govoril František dalje, bolj zamišljen in s tišjim glasom. «Toda glej, kakšna čudna želja me obide časih: rad bi videl še kdaj tisto hišo, celo o črna bi videl rad in tudi brezovko in drenovačo ... Ne, da bi se jokal po tistih rečeh, tudi tam bi ne ostal, ker mi je boljše tukaj..., ampak prišel bi rad, takole v nedeljo, prinesel očmu tobaka, sestri židano ruto, pretepel bi se malo v krčmi s fanti in bi takoj spet šel... Tako, glej, bi storil rad!..»
Jan se je vzdignil v postelji, oprl je komolec ob blazino in je naslonil lice ob dlan.
«Zakaj bi tako storil ? Se to mi povej!»
«Zakaj ?» se je začudil František. «Saj sem rekel, da si otrok! Še prašal boš, zakaj se vrti zemlja okoli solnca. Zato pač!»
Jan je strmel nanj s steklenimi, jetičnimi očmi,
«Zato bi rad šel, glej, František, ker je v tvojem srcu domotožje, ki nikoli ne ugasne ...»
«Toliko je gotovo, da se obesil ne bom zaradi tega domotožja!» se je zasmejal František veselo, Jan pa je vztrepetal.
«Ne bi se obesil, praviš, ne zaradi domotožja ?»
František je strnil obrvi, vzdignil se je na blazini.
«Kako si vprašal, Jan? Zdi se mi, da si hudo bolan nocoj. Lezi, odej se in daj, da upihnem luč, Ne misli nič neumnih misli, zaspi takoj; tudi jaz bom zaspal ...»
«Glej, František, jaz bi se obesil zaradi domotožja . . .»
«Obesi se, Jan, zaradi norosti!»
«Še nocoj se napotim; še to noč pojdem...»
«Kam!»
«V Moravo zeleno ... tisti travnik bom videl še enkrat in tisto polje ... tudi Anko bom videl in židano ruto ji bom prinesel...»
František se je obrnil v steno in je zatunil
oči.
Jan je vstal. Šel je v kot, kjer je imel v lesenem kovčegu spravljeno svoje perilo; povezal je vse svoje stvari v neveliko culo, potisnil si je klobuk na čelo in je stopil proti durim.
František je planil kakor iz sanj in je stal t enim korakom pred njim.
«Nikamor ne pojdeš!»
Tudi Vaclav se je vzdramil,
«Co je, Františku?»
«Kaj je? Norec je med namal Ti si spal, Jan pa je znorel in zdaj nori!»
«Nič nisem znorel!» je odgovarjal Jan mirno. «Pusti me, František, da grem! Ce nečeš, da grem nocoj, pojdem jutri takoj, ko odideš na delo ... Ne sili me; nisi moj oče, tudi ne moj jerob!»
«Prav ima!» je zazehal Vaclav. «Res nisi njegov oče in tudi jerob njegov ne. Še toži te lahko, če mu zastavljaš duri I»
simo za to: Naj bi vsak župnik skrbel za to, da se v njegovi cerkvi dobro razširja list «Sankt Bo-nifacius» in da se pri tem na spreten način nabira miloščina 1 Zato je potrebno, da stoji pri cerkvenih vratih dvoje ljudi, katerih eden razdaje liste, drugi pa s puščico ali pa s krožnikom nabira darove. Pri vsaki pridigi naj se nakratko opomni razdajanje lista in nabiranje miloščine. Priporočajo se tudi lepaki, ki se jih lahko dobi pri društvu.»
Tako delajo klerikalci. In to je le eno društvo. V veliko večjem obsegu dela Pijevo društvo, ki vzdržuje največje klerikalne časopise v Avstriji (Vaterland, Reichspost i. t. d.), ne glede na nešte-vilna manjša društva.
Bogati klerikalci, ki imajo v cerkvi in izven cerkve velike kapitaliste, nabirajo pri siromašnem ljudstvu miloščino za svoje časopisje, da bi tem ložje poneumnjevali narod. Z neštetimi tisočaki podpirajo na ta način klerikalne časopise. V teh razmerah je naravnost življenska potreba za delavstvo, da dobi čim boljše časopisje, ki seveda nima od nikoder podpore. Slovenski delavci imajo sedaj najlepšo priložnost, če pristopijo v čim večjem številu delavski tiskovni družbi. Zoper klerikalno delo je treba socialističnega dela, za katero je pa časopisje najvažnejša naloga. Naše delavstvo naj se ugleda v klerikalce, pa bo tedaj gotovo storilo, kar ima storiti za svoje časopise.
Pojasnilo II.	Dalje.
Moral je videti, da dejansko vse politično in gospodarsko delo v deželi opravljam sam. Videl je, da je Goriška gospodarsko docela spala, kljub temu da sta imela dr. Anton Gregorčič in on od leta 1889 do 1895 neomejeno oblast v deželi. Takrat bi bila lahko izvedla vse s pomočjo duhovenstva, učiteljstva in boljših krogov po deželi. Po mojem nastopu šele je nastalo na Goriškem živahno gospodarsko življenje, in trgovsko-obrtna zadruga in prejšnji ter poznejši shodi so ljudstvo zdramili. Gosp. Gabršček je tudi yedel, kako so životarili poprej s šolskimi zavodi, in da sem jaz finansiral podjetje «Šolski dom». Spominja se pač, da sta mi on in dr. Gregorčič, ko sem šel na finansiranje «Šolskega doma», obadva rekla: «Kolikokrat smo si želeli kaj takega, no, ni človeka, ki bi to izvedel.» Gospod GabrSček pa tudi ve, da kakor sem vzel stvar v roke, tako je tudi prišlo do izvršitve te prej neizpolnjive želje. Gospod Gabršček pa tudi ve, da so ga spomladi leta 1897 hoteli izločiti iz ravnateljstva in nadzorstva Goriške ljudske posojilnice, ker jo je privedel do
«Samo to mi povej», je kričal František raz-ljučen, «povej mi le to, za Krista, kam misliš I»
«Povedal sem ti: v domovino 1»
«Nocoj P»
«Nič pozneje, zakaj ,.. poglej mi v lice 1»
František mu je pogledal v obraz in je takoj obrnil v stran pogled.
«Hudo si bolan, ne hodi na pot... lak ne hodi na pot!»
«Ker sem bolan, moram na pot, ne smem se muditi niti uro, da ne pridem prepozno ... Ko je rekel tisto besedo, me je zabolelo v srcu in me je poklicalo ...»
«KdoP Katero besedo?»
«Vaterlandsloses Gesindel...»,
«Kaj tebe briga ta beseda P Koga zadeva? Saj smo dobro odgovorili, na glas smo povedali... kaj je treba tebi še posebej odgovarjati P Če je bilo odgovora nam dovolj, ga bodi še tebi!»
«Ne tisto... ne mislim odgovarjati. ..»
«Kaj torej misliš 1»
«Poklicalo me je, v srcu me je zabolelo ...»
Vaclav, ki je ležal pred durmi, se je vzdignil in je odmaknil blazino.
«Pusti ga ... in upihnil luč! Rad bi že spal nocoj 1»
FrantiSek je pogledal Janu srepo v oči, nato mu je stisnil desnico z obema rokama.
«Tudi jaz sem ti povedal, da bi rad prinesel sestri židano ruto in da bi celo očma rad pozdra« vil... Bolan si, ne držal bi te Bog, kako bi jaz P Zbogom hodi in ne zameri, če je bilo kdaj kaj med nama!»
Jan je stisnil roko Františku in Vaclavu, tiho je odprl duri in tiho je šel skozi veliko izbo, da bi nikogar ne vzdramil. Ko je stopil na ulico, mu je puhnila v lice mrzla noč.
Konec prihodnjič.
roba propada. Goriška ljudska posojilnica se je v najžalostnejšem položaju izročila meni ter sem dve leti absolutno ukazoval in le tako mogel ta zavod reorganizirati, da je leta 1899 že krepko stal na nogah. Gospod Gabršček je bil torej ogorčen vsled napada dr. Antona Gregorčiča name v goriški ljudski posojilnici, in sicer odkritosrčno in po pravici ogorčen. Rekel je meni in vsakemu: «Si edini človek, ki nam dela, in še tebe hočejo odstraniti.» To je pisal tudi v «Soči». Po napadu v goriški ljudski posojilnici mi je izjavil, da stori konec ne-odkritosrčnosti, najsi sledi, kar hoče, magari če gremo narazen. Vpričo profesorja dr. Kosa sem mu dolgo časa prigovarjal, naj celo stvar pusti pri miru, ali bilo je zaman. Šel je na dr. Antona Gregorčiča in grofa Alfreda Coroninija, ki sta zahtevala, naj pusti mene na cedilu in da ostane potem kakor je bilo. Gospod Andrej Gabršček tega ni sprejel, marveč nasprotno zahteval, da se dr. Anton Gregorčič loči od svojih slabih svetovalcev. Ako je gospod Gabršček kljub moji prošnji, naj se ne poteza zame, šel zame v boj, je to najboljše izpričevalo zame. Gospod Gabršček je takrat uvidel, da sem dejansko edina oseba, ki stvarno dela in gre za svojim ciljem. Ker se je gospod Gabršček prijateljski in z vso vnemo zavzel zame, raditega je toraj nastal razkol na Goriškem.
No, g. Gabršček je tudi dobro vedel, da mu ni treba varovati mojega političnega položaja, ker je imel takrat dr. Gregorčič v rokah mojo izjavo, da se odtegnem iz političnega življenja, torej da mi ni na politiki nič ležeče. Vsled nepremišljenega koraka in nakupa tiskarne od strani dr. Antona Gregorčiča pa sem videl, da je razkol na Goriškem neizogiben in da gre le za to, da ta boj izvojujeta na eni strani dr. Anton Gregorčič, na drugi strani pa g. Andrej Gabršček, sama. In ker nisem hotel pustiti Gabrščka, ki je bil takrat res zvest moj pristaš, sem Isti dan, ko je dr. Gregorčič kupil tiskarno, temu pismeno izjavil, da odtezam svojo odpoved, in isti dan tudi naznanil pismeno gosp. Gabrščku, da mu dam svojo moč na razpolago. Boj, ki se je vsled tega osebnega razkola razvijal, je ostal tudi oseben: na eni strani dr. Anton Gregorčič, na drugi strani pa je «Soča» dvignila prapor pod mojim imenom zato, ker ga pod imenom g, A. Gabrščka ni mogla. Oba, in to lahko potrdi g. dr. Kari Triller v Ljubljani, sva se dogovorila, da zavza-meva le stališče opozicije proti zlorabi politične moči od strani dr. Antona Gregorčiča, in pod tem geslom, brez drugega programa, je šel boj do jeseni leta 1899. V tem boju so se postavili na mojo stran posebno trgovski in obrtniški krogi, ki so videli v meni organizatorja gospodarskega dela. Zato sem hotel ustanoviti politično trgovsko-obrtno društvo. Hotel sem izkoristiti entuziazem trgovcev in obrtnikov za ustanovitev velikega in lepega orga-nizatornega zavoda- kakor sem svoj čas izkoristil entuziazem leta 1897 za ustanovitev Trgovsko-obrtne zadruge. G. Gabršček je bil temu nasproten in je tudi sam prevzel vodstvo nepolitičnega trgovsko obrtnega društva. Sodrug Anton Kristan, takratni tajnik tega društva, pozna vso mizerijo tega društva in vso nesposobnost g. Andreja Gabrščka. Takrat je postal g. Andrej Gabršček neodkritosrčen proti meni, ker je konstatiral entuziazem po deželi in je prišel do zaključka, da bi mu končno zrastel čez glavo, in bi on prišel ob politično vodstvo nove struje, ter od tega časa ostal proti meni neodkritosrčen,
G. Gabršček mi očita lov na državnozborski mandat, Radoveden sem, če mi tudi negira, da me je ure in ure nadlegoval takrat, ko se je grof Alfred Coronini odpovedal državnozborskemu mandatu, naj kandidiram jaz. Odklonil sem to izrecno z izjavo, da brez stranke, le pod svojim imenom ne sprejmem nobenega mandata. Sodrug Josip Kopač pa mi tudi potrdi, da sem odklonil mandat, ki so mi ga leta 1904 ponujali socialni demokratje, in dr. Kraigher mi potrdi, da so mi leta 1907 ponujali mandat tržani, kar sem pa zopet odklonil. Zastopstvo socialno - demokratične stranke ve, kako sem se pri tem vprašanju vedno enako obnašal. Vsled nestanovitnosti Gabrščkove od ustanovitve trgovako-obrtnega društva naprej pa sem se hotel odtegniti od političnega življenja, ako se ne ustanovi stranka. Stranka naj bi bila protikle-rikaina in splošno napredna, ker je takrat bilo nemogoče misliti na ustanovitev socialno-demo-kratične stranke. To sem izjavil na ustanovnem shodu napredne stranke 8. marca 1900 in pri prvi seji izvrševalnega odbora 22. maja 1900, Sicer pa
g. Gabršček sata priznava, da sem tau tudi privatno izjavil, da bi ustanovil socialno-demokratično stranko, ako bi imel 100.000 goldinarjev na razpolago. Torej sam priznava, da sem bil že takrat mnenja, da je socialno-demokratična stranka načelno potrebna na Goriškem. Ssveda pri neugodnem položaju, v katerem je bila, bi moral ustanoviti z lastnim denarjem tiskarno in list, da bi to stranko na Goriškem takorekoč šele ustvaril in zato bi moral imeti svojega donarja. Leta 1900 pa lastnega nisem imel niti vinarja, pač pa sem bil vsled političnega in gospodarskega dela močno zadolžen.
V izvrševalni odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: Juretič Anton, posestnik v Kobaridu; Gabršček Oskar, župan i. t. d. v Tolminu; Zsga Mihael, župan v Kanalu; Reya pl. Anton, župan v Kozani; Savle Peter, trgovec v Cepovanu; Lokar Anton, župan v Ajdovščini; ;Bajc Anton, nadučitelj v Renčah; Mozetič Josip, posestnik v Prvačini; Jaklin Andrej, tovarnar v Rupi: Pavletič Josip, veleposestnik v Gabrijah; Švara Josip, župan v Komnu; Caharija Ivan, klesarski podjetnik v Nabrežini; Kosovel Anton, nadučitelj v Sežani; Obersnel Andrej, trgovec v Divači; Muha Anton, veleposestnik v Lokvi; dr. Stanič Josip, odvetnik v Gorici; dr. Gruntar Rudolf, odvetniški koncipijent v Gorici; Dakleva Ivan, veletržec v Gorici; Konjedic Rudolf, oenolog v Gorici, — na katere se sklicujem kot priče za dotične sklepe. Zapisniki o sejah izvrševal-nega odbora pa so v mojih rjkah. Dasi g. Gabršček trdi, da nisem dal nikdar krajcarja za «Sočo» in da sploh nisem njemu nikdar priskočil, in to ni res, vendar nočem razkladati tu vse gospodarske mizerije, ki je vladala takrat. Je pač mnogo zasebnega in nikogar ne briga, kaj se je storilo od strani izvrševalnega odbora za g. Andreja Gabrščka in koliko denarja sem založil za to ali ono iz svojega.
Iz zapisnika izvrševalnega odbora narodno-na-predne stranke hočem navesti le nekoliko sklepov, posebno ker g. Gabršček obljublja, da dd v sklad socialno-demokratične stranke 1000 K. Sicer poznam g. Gabrščka, da obljubi rad še več. da pa ničesar ne da, kajti njemu se dokaže taka malo kaj, kakor histerični ženski.	Dalje prih.
Politični odsevi.
Minoritetni predlogi socialnih demokratov
glede železničarjev, poštnih uslužbencev in tobačnih delavcev pridejo poleg nekaterih drugih v proračunski razpravi definitivno do sklepanja. V odseku so propadli vsi resni predlogi glede zboljšanja teh kategorij. Zadnjo besedo izpregovori zbornica in pokazalo se bode, kateri poslanci imajo več zmisla za proletarske volilce, kakor za tužno stokanje finančnega ministra. Bilo bi pa tudi dobro, če bi se prizadete kategorije oglasile, pa preden se bo glasovalo, da ne bodo gospodje imeli izgovora, češ, da zahteve socialnih demokratov niso zahteve državnih uslužbencev.
Skupna ministra Ährenthal in Schönaich sla predložila cesarju svojo demisijo, a cesar je, kakor se je že naprej vedelo, ni sprejel. Tudi v tej stvari se kaže, da se smatra politika v nekaterih visokih krogih za igro, s katero naj bi si nekateri ljudje krajšali čas kakor s tarokom, z dominom ali pa s kakim športom. Poročali smo že, da so se vršile med avstrijskimi in ogrskimi ministri pod vodstvom skupnih ministrov konference zaradi zvišanja častniških plač, katerega ogrska delegacija v zadnjem zasedanju ni hotela dovoliti. Minister za zunanje zadeve Aehrenthal in vojni minister Schönaich sta takrat v avstrijski delegaciji izjav* ljala, da se skličeta meseca maja ali junija še enkrat delegaciji za sklepanje o Častniških gažah, ki se zvišajo tako, da bodo večje plače veljavne Že od novega Ista 1908. Pri sedanjih konferencah se je pa ogrska vlada upirala taki ureditvi in kon« čno je dosežen sporazum na ta način, da stopi zvišanje častniških plač v jeseni v veljavo. Ker se torej ni izpolnilo, kar sta ministra prorokovala, sta podala demisijo. A že tisto uro, ko sta jo vložila, se je vedelo, da ne bo sprejeta. V navadnem življenju se pravi takim dogodkom burka. V visoki politiki bodo pa burke bržčas dovoljene, dokler ne doseže popolne veljave ljudstvo, kateremu je politika resna stvar, ne pa igra za preganjanje dolgega časa.
Častniške plače bodo zvišane v jeseni, Moštvu pa hočejo samo nekoliko zboljšati hrano, zvišanje mezde pa odlašajo na poznejši čas. Naglašali smo že večkrat» da priznavamo opravičenost zvišanja nekaterih častniških plač. Toda kakor po navadi pri takih regulacijah, bodo pobrali smetano tisti, ki so najmanj potrebni. Spričo tega je zavlafienjc vojaške mezde zares nezaslišano. Generalom, ki pač ne žive v revščini in ne trpč pomanjkanja, se zvišajo gaže za 1000 do 2000 kron na leto, pešec:, ki ima 12, reci dvanajst vinarjev na dan, pa lahko
čaka! Da visoka vojaška gospoda nima zmisla za potrebe navadnih vojakov, razumemo. Saj današnji generali niso nikdar jedli komisnega kruha. Toda poslanci, ki so civilisti in ne stoje pod vojaško komando, bi morali vedeti, da je njih prva dolžnost, skrbeti za sinove ljudstva, ki morajo nosili puško, ne da bi si bili sami izvolili ta poklic, potem pa šele za generalmajorje in feldmaršjl-lajlnante.
Državni proračnn, ki pride sedaj po dolgem zavlačenju v parlamentu na dnevni red, je v svojih številkah zelo zanimiv. Od leta 1897 so se izdatki Avstrije zvišali za 689 milionov kron, od leta 1902, ko je bil zadnjikrat proračun parlamentarno rešen, pa za 381 milionov. Od leta 1902 so potrebščine ministrstva za notranje zadeve narasle za 17 9 milionov, ministrstva za deželno brambo za 17*9 milionov, železniško ministrstvo je porabilo za 176'4 milionov več, poljedelsko ministrstvo za 14 milionov, justično za 14 7 milionov; izdatki finančnega ministrstva so narasli za 79 6 milionov. Obresti državnega dolga so se zvišale za 43*4 milionov, državni dolg sam 7a 882 milionov, vlada pa je po prelim'naru opravičena, zvišati to svoto na 1005 milionov. Izdatki trgovinskega ministrstva so narasli za 52, naučnega ministrstva pa za 33 milionov. Številke dohodkov izkazujejo izza šestih let 463 milionov zvišanja. Direktni davki so narasli za 453 milionov, užitninski davki pa za 37 6 milionov. Na posamezne vrste davka odpada: Na zemlji?čni davek 24 7 milionov, na osebni dohodninski davek 12 7 milionov, na davek za sladkor 34 6 milionov, na kolke 191 milion, na davek za vozne listke 18 5 milionov, na tobak 23 9 milionov zvišanja. Dohodki državnih železnic so se zvišali za 222 milionov. V enajstih letih, v katerih so se državni izdatki zvišali 689 milionov kron, je izvrševal državni zbor samo lela 1902 kontrolo nad državnim gospodarstvom. In privilegirani parlament je mirno trpel ta absolutizem.
Delegacije se skličejo 18. septembra. Rešiti jim bo predvsem vprašanje zvišanja častniških plač, ki mora priti po kompromisu izmed avsrij-ske in ogrske vlade v skupni prračun. Kakšno stališče zavzame večina ogrske delegacije v tem vprašanju, se še ne more prerokovati. Kajti s tem, da je kompromisu pritrdila ogrska vlada, še ni pritrdila Košutova stranka. Verjetno je pač, da se omebča tudi ona še do tistega časa. Najbrže dobi kake narodne koncesije, a da bodo potolaženi avstrijski krščanski socialci, se napravi tako, kakor bi bile te koncesije neodvisne od častniških plač.
Za proračunsko razpravo v parlamentu se je čas razdelil tako, da bo vsega skupaj dvajset sej z dvesto urami. Od teh dobe socialni demokratje 33*/« ur, krščanski socialci 37, vsenemci l1/«» italijanska ljudska stranka 4 ure, židovski klub l1/» uro, češki klerikalci 7 Vi češki klub 8, češki agrarci 11, liberalni Italijani l1/», poljsko kolo 271/,, Romuni 2, Staroruiini 2, rusinski klub 91/,, češka ljudska stranka t1/,, češki radikalci 41/4, slovenski klub (Šušleršičev) 6Vi- nemško-nacionalna zveza 181/,, nemški naprednjaki 6, nemški radkalci 5, jugoslovanski klub (Hribarjev) 8 ur, divjaki pa 4 ure.
Glede Wahrmundove aiere je Beckova vlada prava uganka. Krščansko-socialna «Reichspost» je javila, da je Beck dejal: «V poletnem semestru ne bo Wahrmund na noben način predaval.» Poslanec Stranskv je pa telegrafiral inomost-skim dijakom, da jo Beck rekel: «Walirmund lahko predava, če prosi za to.» In nihče ne more izvedeti, kaj je resnično, Becku se pa tudi ne zdi prav nič potrebno povedati, kaj da misli in namerava.
Med svobodomiselnimi dijaki na dunajskem Vseučilišču se snuje zveja, ki naj obsega protikle« rikalne dijake brez razlike stranke in narodnosti.
Dopisi.
Iz Idrije. 24. maja. Letos v juniju poteče deset let, odkar je ustanovljeno «Občno kon-sumno društvo v Idriji». Predstojništvo O. K. O. je zato sklenilo v svoji seji 2. maja 1908, da se mora desetletnico konsumnega društva kar najslovesnejše praznovati. Sklicalo se je nato na dan 18. t. m. vse odbornike in odbornice idrijskih in spodnjeidrijskih organizacij na skupno sejo, da se posvetujejo o kar najbolj dostojni proslavi desetletnice. Sklenilo se je, da izda «Založba čas. «Naprej!» v Idriji» brošuro o konsumnih društvih, in da se vrši 21. junija velika delavska slavnost po sledečem razporedu:
I.	Zjutraj slavnostno zborovanje članov Občnega konsumnega društva» v Idriji. K temu zborovanju imajo pristop tudi gostje, katere more vsak član s seboj privesti. Govoril bo ravnatelj Anton Kristan. Začetek zborovanja ob 9. uri dop. Prostor: pivovarna pri Črnem orlu.
II.	Popoldne se zbero idrijski delavci in tuji gostje ob 3. uri pred glavno prodajalno Občnega kons. društva v Idriji in odkorakajo skupno v Podrotejo, kjer je zadružni valjčni mlin, in kjer bo potem velika ljudska veselica.
Desetletnica Občnega kons. društva v Idriji je poučna na vse strani. Kako se je društro razvijalo od 1. 1898 razvidno bo iz knjižice «O konsumnih društvih, njih pomenu in važnosti za delavsko judstvo»«
Somišljenike po Slovenskem se že s tem vabi na to l<>no slovesnost.
Iz Žirov. Po zadnjih volitvah postajamo v naši občini precej mrtvi. Tudi naši sodrugi so nekako zaspali. Tam popreje se je saj precej časopisov naše stranke razpečalo, sedaj pa ni več tako kot bi moralo biti! Sodrugi po Zireh, na noge I Naše «Delavsko društvo» oživimo, da bo delovalo v pro-speh delavskega ljudstva. Proč z zaspanostjo!
Domače stvari.
Na ljubljanskem južnem kolodvoru se je izvršila navidezno majhna, a vendar zanimiva izpre-memba. Skladiščni nadglednik Taškar je premeščen v Trst. Železničarjem je Taškar znan iz časa, ko je Gutman vladal na ljubljanskem kolodvoru. Takrat je bil Taškar več let njegov zaupnik. Čeprav je mož v vsakem oziru neznaten, je vendar igral po Gutmanovi protekciji veliko vlogo in se je vedel tako, kakor bi bil namestnik postajnega načelnika. Ukazoval je, kjer ni imel kaj ukazovati, povsod je nastavljal ušesa, pri Gutmanu pa je bil kuhan in pečen. V zadnjem času je zopet skušal pridobiti si nekdanjo veljavo. «Inspiciral» je vestibul, vratarje, uslužbence na peronu, dasi-ravno po svoji službi ne bi imel opraviti nikjer drugje kakor v skladišču, kjer je pa baje najmanj delal. Toda njegova nova slava je bila kratkotrajna. Premeščenju v Trst se je sicer upiral na vso moč, toda Gutmanovi časi so minili in ž njimi menda tudi Taškarjev zistem. Če bodo tržaški železničarji posebno veseli nove pridobitve, je drugo vprašanje. Metoda, katero je tukaj prakticiral, se mu pa ne bo obnesla v Trstu.
Umetniški klub «Sava» je, kakor slišimo, odklonil vsako odgovornost za kranjski oddelek v dunajskem jubilejnem sprevodu. Vsa priredba se torej z urnimi koraki približuje polni blamaži, kajti to, kar izvrši odbor brez umetnikov, utegne biti v najboljšem slučaju maškarada, nikakor pa ne slavnosten sprevod, ki naj reprezentira kranjsko deželo pred tujino. Umetniki so bili od odbora pozvani, da bi prevzeli aranžiraije sprevoda. Toda ko se je delo pričelo, se je kmalu pokazalo, da se smatrajo umetniki za hlapce, ki naj bi letali po vsej deželi, nabirali kostume, orodje, osebe, vozove i. t. d., komandlrali bi pa drugi, ki razumejo toliko o stvari, kakor zajec na bob^n. Vrhutega se je za kulisami intrigiralo, vse kaže, da se je hotelo tudi umetnike naščuvati drugega proti drugemu, tako da klubu končno ni ostalo nič druzega, kakor odreči se nalogi, ki je bila zanj le še poniževalna. Pokazalo se je tudi, da pravzaprav ni nobenih sredstev na razpolago, da bi se dalo prirediti kaj dostojnega. Do sprevoda je komaj še dobrih štirinajst dni, a napravljenega še ni nič. Vsak dan se delajo novi programi, najbolj konfuzne ideje se predlagajo, sprejemajo, izpreminjajo, tako da odbor sam še danes ne pozna niti glavnih potez priredbe. V teh razmerah je naravnost nemogoče, da bi se v tako kratkem času izvršilo kaj takega, da bi služilo deželi na čast. Edina pametna misel, ki bi se mogla olboru priporočati, bi bila ta, da se razide in da naznani Dunajčanom, naj si sami delajo reklamo, kakor znajo.
Nekoliko jezuitov si je moral pridobiti kranjski odbor za dunajski slavnostni sprevod. Za reklamo je začel izdajati nekak korespodenčni list, v katerem hvali namene tega povsem nepotrebnega podjetja tako, kakor znajo samo jezuitje. Tako n. pr. piše: O velikem pomenu tega sprevoda v narodnogospodarskem oziru torej danes ni več dvoma. Mi vemo, da v drugih deželah postavljajo narodnogospodarski moment na prvo mesto pri vsaki priliki, da se vsaka slavnost in vsak imenitnejši dogodek porabi v to, da se dvigne gospodarska moč prebivalstva. Zadnji čas je, da se tudi pri nas v Avstriji to priznava. Slavnostni sprevod na Dunaju bode privabil na tisoče in tisoče inostrancev na Dunaj in ti bodo ravno glavni gledalci spievoda ter bodo pustili v Avstriji velike svote. Ta denar bo torej ostal v Avstriji in — četudi prvotno le na Dunaju — bode prišel prejalislej celi državi na dobro. S tem sprevodom se bode priljubila Avstrija tudi inostrancem in se ž njim dela naravnost reklamo za celo Avstrijo, torej tudi za Kranjsko. Tujci, ki so videli Dunaj, bodo hoteli videti tudi posamezne kronovine, posebno, ker bodo pred njihovimi očmi korakale slikovite skupine najrazličnejših kronovin. Ne bode imel torej samo Dunaj koristi od tega sprevoda, imeli jo bodo šča-soma tudi druge dežele in to bo gotovo jako znamenit vspeh sprevoda, Dobro je, da se to podpira, ker mi stojimo danes brez dvoma v dobi, v kateri narodnogospodarska struja sili mogočno na dan.» Logika teh sklepov je naravnost predrzna. Da bi imela kranjska dežela korist od denarja, ki ga znesejo tujci na Dunaj, bi lahko pripovedoval kak Gessmann ali BielohlaWek, ne pa Kranjec. In da bi tujci, kadar jih Dunajčani pošteno osku-bejo, hodili še na Kranjsko, naj pove slavni odbor Nandetovi Micki. Na Dunaju imajo dvorsko opero, zato vendar ne zahajajo tujci v ljubljansko gledališče; imajo «Benetke», a tujci se ne vozijo v Ljubljano, da bi pogledali Tivoli; če se hoče privabiti tujce na Kranjsko, se jih mora opozarjati na kranjsko deželo, ne pa delati štafažo dunajskim krščanskim socialcem. Odbor naj piše, kar hoče,
glavni nagib, da vabi Kranjce na Dunaj, je vendar ta, da imajo nekatere gumbnice hude bolečine.
Iz Idrije. «Slovenec» prinaša v sobotnih številkah, ki se seve zastonj razdajajo po raznih hišah v Idriji redno idrijske novice, ki niso nič drugega kot navadna zavijanja. Klerikalci pač ne znajo napisati resnice. Tako tudi zavijajo dejstva glede pre-porne točke med deželnim odborom kranjskim in mestnim županstvom idrijskim. «Rdeči Prapor» je že danes teden prinesel informativno notico, kjer je jasno obrazložil početek in vsebino spora. «Slovenec» pa le zavija. Namen «Slovenčevemu« zavijanju je prozoren. Bližajo se zopet deželnozborske volitve v jeseni ter drugo leto občinske — no, pa naj bode potolažen slavni škofovi list, v Idriji je le še malo ljudi, ki mu verjamejo. Vsakdo že ve, kako je s «Slovenčevim» vpitjem. Občina hoče namreč sedaj popraviti napako iz 1. 1903 ter si pridobiti občinsko hišo št. 507 zopet v lastno porabo. Klerikalci protestirajo proti temu, in to tisti klerikalci, ki 1. 1903 niso zinili niti besedice. ko je tedanji obč. odbor oddal hišo št. 507 na 25 let v najem idrijski frakariji. S svojim protestom kažejo klerikalci svoje sovraštvo proti širitvi izobrazbe sploh. — Poleg «Slovenca» so si klerikalci omislili še drug list, ki so mu dali naslov «Slovenski M|eščan». Ta list je sicer v prvih številkah govoril o dostojnosti, češ: «naš list kot glasilo slov. meščanstva bo dostojno poročal o raznih pojavih i. t. d.» Ali zašel je takoj zopet v navadni klerikalni tir; jabolko pač ne pade daleč od drevesa! Torej: klerikalci so sedaj kompletni. Za na sploh imajo «Slovenca», za neumne delavce «Našo Moč» (pametni imajo v «Rd. Praporju» svoje glasilo), za kmete «Domoljub», za tercijalke «Bogoljub» in za meščane «Slov. Meščana». Za dečke in mladino izdajajo «Mladost». Strup se razširja med slovensko ljudstvo v teh časnikih. Ko bodo zgodovinarji pisali o časopisih, ki so zastrupljali z lažjo in surovostmi vseh vrst slovensko ljudstvo, bodo morali pisati velike strani le o teh časnikih. Pa nazaj k našemu predmetu! Tudi «Slov. Meščan» prinaša redno vesti iz Idrije, ki so pa prav iste kot v «Slovencu» in «Naši Moči». Opozarjamo zato somišljenike na to dejstvo, da ne bodo imeli napačnega mnenja o tem listu, ki se tiska sicer na boljšem papirju kot «Slovenec». — Kako bo prepir med idrijsko občino in med dež. odborom končan, ne vemo; ali eno je gotovo, če ima deželni odbor le količkaj objektivnosti, mora zavrniti klerikalne «protestante» ter odobriti sklepe obč. odbora. Bati se je le, da se ne bo ravnal dež. odbor po tem, kaj pišejo posamezni nj govi odborniki o celi stvari. Pa bodi kakorkoli: idrijsko delavstvo je zopet videlo klerikalce v polni nagoti pri ljudstvu sovražnem delu. In to je bilo treba pribiti.
Strašno užaljenega se dela «Slovenec» v boju za klerikaliziranje vseučilišč. Spravil se je nad rektorja dunajske univerze profesorja Ebnerja, češ da je razžalil kmete v razglasu, v katerem je povedal, da so pijane tolpe naskočile graško vseučilišče. «Slovenec» dobro ve, da je njegova obramba povsem nepotrebna. Tolpe, ki so pod komando klerikalnega poslanca Hagenhoferja hotele v Gradcu udreti na vseučilišče, so bile res pijane. Ce se to pove, se pa prav nič ne žali kmetov; sicer bi morali biti tudi vsi profesorji užaljeni, če bi se povedalo, da se ga je kak profesor preveč nasrkal. Ampak «Slovenca» se lahko razume: ako bi pisal resnico, bi moral prijeti svoje ljudi za ušesa in tega se vendar ne more pričakovati od pobožnega glasila.
Železničarska smrt. Zelezničarska služba, katere nevarnost je od nekdaj znana, je zopet zahtevala žrtev. Dne 22. t. m. se je ponesrečil v Preseku sprevodnik, sodrug Josip Fatur iz Ljubljane. Nesreča še ni popolnoma pojasnjena in vsi momenti ne bodo morda nikdar znani. Vlak štev. 974, pri katerem je sodrug Fatur opravljal službo, jo premikal v Proseku. V tistem času je prišel mimo vlak štev. 3, ki se je peljal proti Trstu. Stroj je pograbil sprevodnika Faturja, vrgel ga je ob tla in ga je tako grozno rasmrcvaril, da ga ni bilo več mogofe spoznati. Možgani so ležali na sosednjem tiru, ko so v Trstu preiskali stroj, je bil s krvjo o&ropljen, med kolesi so se držali celi kosi mesa, d ?sna roka se pa sploh ni našla. Nesrečo je le na ta način mogoče razlagati, da je bil sodrug Fatur v ded dolgotrajne, naporne službo že tako izmučen, di ni več mogel dovolj paziti na svojo varnost io ga je mimehiteči vlak popolnoma presenetil. Bilje takrat namreč že 21 ur v službi in je imel le v Trstu štiri ure takozvanega počitka. V nedeljo, dne 24. t. m. so pripeljali truplo v Ljubljano, kjer je bil ob 4. popoldne sprevod z južnega kolodvora na pokopališče pri sv. Križu. Lahko se reče, da vidi Ljubljana malokdaj tak pogreb, kakrSnega so priredili organizirani železničarji svojemu ponesrečenemu sodrugu. Pogreba so se udeležili tudi uradniki, državni žeiezničaji, poštni uslužbenci in delavci v velikem številu, tako da je bilo nad 2000 ljudi v sprevodu, kateremu na čelu se je neslo šest krasnih vencev, večinoma z rdečimi trakovi. Nad odprtim grobom je govoril železničarski tajnik sodrug Kopač iz Trsta v slovo. Ponesrečeni sodrug je zapustil vdovo in sedem nepreskrbljenih otrok, starih od dveh do šestnajstih let, Delavstva mu ohrani časten spomin.
Ustrelil se je v torek zjutraj v Ljubljani na straži pred vojaškim skladiščem s svojo službeno puško pešec 27. pešpolka Bernhard. Kroglja je šla v srce in povzročila takojšnjo smrt.
Pogostili bodo, kakor smo poročali, na cesarjev god ljubljanske mestne delavce. Sedaj se nam poroča iz krogov teh delavcev, da jih je ta vest razveselila kakor še nikdar kakšna druga. V prvem presenečenju so sklenili, da bodo takoj začeli solidarno stradati, da tem lažje izrabijo nenavadno priložnost za svoje temeljito dresirane želodce. Nekateri večni kritiki so pa, ko je minulo prvo začudenje, jeli trditi, da je bil ta sklep pravzaprav nepotreben, kajti stradajo tudi brez sklepa že leta in leta. Kar se pa tiče nas, se nam zdi vendar čudno, kako je občinski svet razdelil vloge. Za delavce se pripravi obed, nikjer pa nismo čitali, da dobe tega dne tudi uradniki kosilo. Nasprotno pa je občinski svet sklenil, uradnikom zvišati plače, a zaman iščemo v poročilu, da se zvišajo tudi mezde delavcem. Naravno je, da privoščimo uradnikom reformo, na katero so že davno čakali; a prav tako naravno je, da bi bili delavci še bolj potrebni trajnega zboljšanja. Na vsak način pričakujemo, da se občinski svet še pravočasno spomni na svojo socialno dolžnost, kajti razmere, v katerih živi mestno delavstvo, so sramotne za celo Ljubljano.
Iz Stranke.
Deželna konferenca za Istro. Politični odbor jugoslovanske socialno-demokratične stranke v Pulju sklicuje deželno konferenco, ki se vrši v Pulju v nedeljo, dne 21. junija s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročila.
2.	Deželnozborske volitve v Istri in socialno-demokratična stranka.
8. Organizacija in taktika.
4. Slučajnosti.
Vse organizacije jugoslovanske socialno-demokratične stranke v Istri se vabijo, da pošljejo na to konferenco svoje zastopnike in jih pravočasno naznanijo. Vsa pisma, tičoča se konference, naj se pošiljajo na naslov Josip Petejan, Pulj, Arco Romano.
Slovanska socialistična mladina v Pulju priredi dne 31. t. m. veliko vrtno veselico na vrtu «Arco Romano». Na sporedu je koncert, šaljiva pošta, tombola, ples i. t. d. Koncert se začne ob 6. zvečer, ples pa ob 11. Vstopnina je za moške 30 vin., za ženske 20 vin. Cisti dobiček je namenjen delavskemu izobraževalnemu društvu.
ZAHVALA.
Vsem onim, ki so nam ob pretresljivi nesreči in izgubi našega iskrenoljubijenega očeta, gospoda
Josipa Jaturja
sprevodnika o kr. juž žel.
izrazili toliko tolažilnib izrazov širnega sočutja, izrekamo tem potom globoko zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo slav. pogrebnemu društvu uslužbencev c. kr. drž. žel, c. kr. priv juž. žel. in e. kr. poštnih in brzojavnih uradov v Ljubljani za nam izkazano požrtvovalnost, slavnim« podružnicama «Ljubljana» in «Spodnja Šiška» splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo, za lepe vence in impozantno udeležbo pri pogrebu, slavnemu pevskemu društvu «Ljubljanski Zvon» za v srce segajoče nagrobnice in spremstvo, I gospodom uradnikom, prijateljem in znancem pa, ker so se udeležili pogreba.
Iskrena hvala vsem!
V LJUBLJANI, dne 25. maja 1908.
Žalujoča rodbina Fatof.

VAJ E N E C
3—2	se sprejme takoj pri
tal Koscu, toiis, Dunajska 17 v Lji
3	KAVARNA	Ö
Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah 84T H
i Pian"1

,„,up,8j v lonji
naznanja, da izidejo te dni brošure: Wahrmund:
„Katoliško svetovno naziranje in svobodna =5=== znanost." =====
Cena TO vinarjev.
VVahrmundova brošura je vzbudila premnogo hrupa po Avstriji, zato bo brez dvojbe slehernemu dobro došel njen slovenski prevod.
A. Kristan:
„0 konsumnih društvih, njih pomenu in važnosti za delavsko ljudstvo."
(Povodom 10 letnice «Občnega konsumnega društva» v Idriji.)
Cena VSO vin. K. Kautsky;
„Kapitalistični razred."
Cent» OO vinarjev.
„0 zavarovalnicah zoper nezgode."
Cena liu vin.
Slovenske delavce opozarjamo že sedaj na ta izdanja, zlasti
na Wahrmundovo brošuro, ki izide že ta teden. Vse te brošure se bodo dobile tako .v upravi «Rdečega Prapora» v Ljubljani, kakor v upravi «Naprejal» v Idriji in pa po vseh knjigotržnicah.
Založba „Napreja" v Idriji.
Jerjiti^a ponudba.
Rudar, uslužben na Nemškem, samec, star 30 let, se želi poročiti z gospodično od 24 do 28 let staro, katera bi imela veselje iti v Nemčijo. Več pismeno. Pisma s sliko, katera se vrne. Naslov pove upravništvo našega lista.	6—1
Priznano najlepše Šaljive bazare, kakor tudi vse slavnostne predmete za vrtne veselice, druitvene znake, kuverte, številke za bazare in knjiinioe, koriandoli, serpentine, rde&e nagelne, lampione, papirnate čepice, karte za šaljivo pošto, bloke, štambilje dobavlja društvom najceneje
Wunibald Plann
Dunaj VI., Vilallgassc 19 (poleg Kaimundteatcr).
Lastno Izdelovanje! BV Zahtevajte znižani ceniki
preje ,Tedesoo< v Trsta
se priporoča cenjenim sodrugom najtop-leje. Na razpolago so vsi važni in slovenski , italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena.
Berite!
Berite!

Citajte in širite sledeče knjige in brošure: K. Kautsky:
„Kdo uničuje proizvajanje v malem?"
Gena 30 vinarjev.
H.	Kirchsteiger:
„Pod spovednim pečatom".
I.	del velja 3 kroni 60 vinarjev. II. del veija S kroni. A. Kristan:
=== „Socializem". =====
Cena 20 vinarjev.
A. Kristan:
„Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo".
Cena 10 vinarjev. K. Marx In Friderik Engels:
„Komunistični manliest".
Cena 40 vinarjev.
A. Kristan:
„Zakaj smo socialisti?"
Cena 14 vinarjev.
„Vatikanski Jetnik".
Razglednica. Komad 6 vinarjev. 100 komadov 6 kron.
Vie te knjige in brošure se dobe v upravi «Rdečega Pra porja» v Ljubljani, «Naprejal» v Idriji in v vseh slovenskih knjigarnah v Ljubljani, Trstu, Gorici in Kranju.
¿/i i/ini/ei, -t" , rfbm&riAtt
Jiaieri xs»lijo ¿vöro. po C&/13 in. tra rtitslJuKO-potovali	chrnejfa
^Smion^^/ürieteix^
v S^'ubfyarti ycbloóvor&k« uh'cv^A l&ukvors&u* 'Jbjasr. ila ijVJr&e^fa^d
ii

Slavnemu občinstvu uijudno naznanjamo, da smo na novo otvorili Kafe Verdi', pod imenom
H
roa Bral
M
Postreglo se bode z najboljšo kavo in 7. najfinejšimi likeri.	10—3
Vsaki dan sveže Puntigamsko pivo. Na razpolago so najvažnejši slo venski, hrvaški, italijanski in nemški časopisi in leposlovni listi.
Cene »smerne !
Puatrežba toona !
Z odličnim spoštovanjem
Br. jut. A. Bratoz.
!

Prodam okoli 8000 metrov
ostankov posteljnega platna
(kanafat) zajamčeno^Ia kvaliteta, samo izbrani ostanki po 8 —IG metrov kos, za popoljno posteljno perilo 1 meter po 22 krajcarjev. Razpošilja se najmanj 40 metrov po poštnem povzetju.
S. Štela, toaraa za platoo
Naobtod na Čečkem.	_
*
* *
#
C TC TC TC TC IG ic
Delniška dražba združenih plvovaren Žalec In Laški trg
Tel»fon It. I««
v Ljubljani
priporoča mj*
feleton tt. lea.
t iiborno pti@ ¥ siliti in steklem®
t	ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI. šggmMmn

(tdiiateij in *d«fT*r»i	F**i
Tiska Iv. Pis UmpMt v fcrwsj*.