, "If > ' t! illiiyiiiip "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. THE ONLY SLOVENIAN DAILY ™ BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180,009 g SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME VI. — LETO VI. (CLEVELAND, O. ČETRTEK (THURSDAY) AUGUST 2, 1923. ST. (NO.) 180. Single Copy 3«>. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd 1879. Posamezna številka 3c. REVOLVER FOLSOISTA GRIFFINA NAJDEN V POTOKU. 15,000 novih našel- Življenje v Moskvi Papež proti moder- jencev v New Yorku. prav tako kot v New Yorku. ni modi. ŽENSKE PADAJO V NEZA- -c - — našli so ga otroci, ko so se šli kopat v potok, blizu katerega je imel whitfield j na dan umora spravljeno svojo karo.i VEST V METEŽU OB ČA- PREDSEDNIK NEW-YORSKE KANJU NA INŠPEKCIJO. Policijski revolver, katerega je imel pri sebi umorjeni | Dennis Griffin ,na dan svojega umora, je bil včeraj naj-1 flen v blatu ob bregu potoka blizu doma William Korin-. ga, stop 7, ob a. B. C. električni progi. Koring je naj-! de ni revolver sinoči že izročil v roke policiji. Po čudnem naključju je bil revolver najden ravno po zaključku iz-pričevanja od strani prič za prosekucijo. Danes bo nastopil kot glavna priča za obrambo obtoženi Whitfield sam. Najdba revolverja je prišla čisto nepričakovano. Kot se poroča, se je kmalu po izvršenem umoru našlo blizu Koringove kolibe, kjer je Whitfield spravil na dan umcra svoj avtomobil, kose revolverske- i ?a ročaja. Revolver, katerega se je sedaj našlo v kakih 50 čevljev od kolibe oddaljenem potoku, tudi manjka rav- j no onih delov ročaja, katere se je prej našlo pri kolibi, j Ko je policija par dni po izvršenem umoru raziskovala prostor okrog Koringove kolibe, je bila TRGOVSKE ZBORNICE PRA VI, DA MED MOSKVO IN DRUGIMI VELIKIMI MESTI NI NIKAKE RAZLIKE. ŽENSKAM SE NE DOVOLI AV-DIJENCE, AKO IMAJO RAZ-GALJEN VRAT IN ROKE IN AKO NISO ČRNO OBLEČENE. Voda v potoku nenavadno visoka- Preiskovalo se je tudi potok, toda vsled visoke vode se ni našlo ničesar. Včeraj popoldne pa se je v potok podala kopat skupina ot- j r°k in tekom kopanja je eden iz- j med otrok zapazil štrleti iz blata j na bregu nekaj zarjavelega. Potegnil je stvar ven ter videl, da Je revolver z razbitim ročajem ram^yen^ peskom in blatom. Ko so otroci radovedno ogledo-Vali najdeni revolver, je slučajno prišel mimo William Koring, ki Po pojasnilu otrok takoj zaslutil, je to izginuli revolver policista Griffina. Čez kratek čas se je iz mesta vrnil njegov oče, Karl William Koring, ki je včeraj izpričeval pri Whi tfieldovi obravnavi glede ob-*°ženčeve zglasitve na njegovem domu na dan umora. Sin je o naj-dbi nemudoma povedal očetu. Revolver je bil tako zarjavel, da spočetka sploh ni bilo mogoče ftajti nikakih identifikacijskih znakov. Toda Koring je po precejš-nem trudu toliko rje zdrgnil z r°čaja, da se je našlo serijalno številko revolverja, in sicer 100. 024. Poklicalo se je policijo, ki je Vzela revolver seboj. Tamkaj se Je pregledalo policijske rekorde fer pronašlo, da je najdeni revol-Ver isti. katerega je policijska u-Prava dala umorjenemu policistu ^riffinu. Policija se je sedaj zavzela, da npjde one otroke, ki so revolver našli, da od njih zve natančen Prostor, kjer je bil revolver najden. Včeraj so pričeli z obrambo za °ktoženca. Najprej so poklicali na '^pričevanje mestnega kemista ^oerga, ki je v četrtek povsem ^pričakovano nastopil kot priča prosekucijo ter izjavil, da je ^ašel na Whitfieldovem revolver- sled krvi ter kose človeške kože. Whitfield bo najbrže nastopil v svojo lastno obrambo danes dopoldne. On bo glavna priča za RVojo obrambo. Včeraj so odvetniki za obrambo skušali v svo-)err» izpraševanju kemista Voer-dokazati njegovo n e zniožnost ter dokazati, da mnoge druge tvarine, dajejo prav take ^akcije kot kri. Obramba je zmagala včeraj na eni točki, ko je sodnik ugo-d'l njih protestu proti čitanju iz- Gov, Donahey v ne-priliki. KANADSKI NAŠEL JENISKI ŠEF PRAVI, DA SE BO PRIJELO DVA OSEBNA SLUŽABNIKA GOVERNERJA, KI STA KAZNJENCA. New York, 1. avg. — Danes je dospelo v to pristanišče 16 potniških parnikov z 18,558 potniki na krovu. Od teh se računa, da je kakih 3,500 ameriških državljanov, najmanj 15,000 pa so tu-jezemci, ki se želijo naseliti v Zedinjenih državah. Novodošli naseljenci so vračunjeni na avgu-stovo kvoto. Potniki so po ure stali v dolgih vrstah, čakajoč da pridejo na vrsto za inšpekcijo, njih prtlage. Inšpekcija prtljage se je vršila na krovu parnikov in pa na pomolih. Ponekod je bil metež tako velik, da so ženske omedlevale. Računa se, da je na raznih po- j prodajajo sladkarije in cvetlice in molih v New Yorku, Brooklynu vsepovsod se vidi odprte trgovi-in Hobokenu čakalo najmanj 25- ne" Videl sem v Moskvi neko cve" 000 oseb, ki so prišli čakat svoj- tličarno- ki je večia od katere na ce in znance. 5th Street v New Yorku- V ok- nih so bile razstavljene velikan-Veliki parnik Majestic, ki ima ske košare krasnega cvetja. London, 31. julija. — Irving T. Bush, predsednik new-yorške trgovske zbornice, je danes ob povratku z obiska v Rusiji izjavil, da je Moskva prav tako redno in mirno mesto kot New York ali London. "Ako bi človek prišel v Moskvo na aeroplanu in bi ne vedel, kam je prišel," je dejal Mr. Bush, "bi vam piti na misel ne prišlo, da se nahajate v boljševiš-kem mestu. "Po mestu vidite moške, ki "Po ulicah se vidi dosti avtomobilov in promet vodijo policaji prav tako kot v New Yorku Ottawa, Kanada, 1. avg.—Kanadski naseljeniški 'komisar W. R. Little, je danes izjavil, da bo uvedel temeljito preiskavo, na ak način se je ohijskemu go- ; vernerju Donahey-u, ki je prišel semkaj na ribolov, dovolilo vzeti preko kanadske meje dva kaznjenca, katerih enega je go-verner vzel seboj kot svojega šoferja, drulgega pa kot svojega kuharja tekom kempanja v prosti naravi- Komisar Little je bil jako presenečen, ko je zvedel, da se kaznjenca nahajata z governerjem v okraju Victoria ob jezeru Co-boconk z ostalimi člani gover-nerjevega spremstva. Pravi, da bi se moralo kaznjence zadržati takoj na meji. Komisar Little pravi, da kakor hitro kak kriminalec prestopi mejo, ni več podvržen disciplini ameriške jetnišnice, v kateri je zaprt, temveč da se nahaja v istem položaju kot tuj kriminalec na begu. Little pravi, da kaznjenci, ako tako hočejo, lahko odklonijo povratek v Ze-diijjene države, dokler jih Kanada formalno ne vrne nazaj. Kaj pravi Donahey? Toronto, 1. avg. — Governer Donahey je v pogovoru s časnikarskem poročevalcem lista "Toronto Star" označil odličnost, s katero se daje vesti, da se v njegovem spremstvu nahajata dva kriminalca, kot "političen bunk". Governer je nadalje izjavil: "Ta vest ise je objavila, da se mi škoduje. V moji mizi doma i-mam že podpisano pomiloščenje za Earl Jenningsa, eneiga izmed na krovu 2,428 potnikov, je prišel v pristan šele ob štirih popoldne. Od tu bo parnik odplul v Boston ter bo s seboj vzel tudi a]; Londonu 1,082 medkrovskih potnikov. "Komisarji imajo jako dober Italijanskemu parniku "Ame- ^ ter 8e v02;j0 okrog v Rojjs rica" se je naročilo, da s svojimi Moyce avtomobilih. Toda hoteli potniki odpluje v Filadelfijo, da !so ponavadi precej slabo vode-se zmanjša pritisk na tukajšnje nii vendar pa smo v Petrogradu naseljoni^ oblasti, tode italijan-! dobili sobe s privatno kopijo ter ski naseljeniški uradniki te odre-, postreglo se nam je na strehi, ki dbe, ki jo je dala parobrodna dru-; je b;ja pravcat vrt cvetlic, in zra- žba, niso hoteli odobriti Kapitani desetih parnikov, ki danes do polnoči čakali na ven nam je igrala izvrstna godba. "Jaz mislim, da so sedanji vo- Rim, 1. avg. — Ko je včeraj čakala na avdijenco s papežem Pijem XI. skupina pariških žensk, ■ je nenadoma stopil mednje mon-, signor MaTmaggi ter jih je brž razdelil v dve skupini. Naročil jim je, da ostanejo kot so, nato pa je izginil v notranje prostore. Nihče se ni zavedal pomena tega, dokler se ni čez par minut zopet vrnil ter javil oni skupini žensk, ki je bila glasom njegove izjave "spodobno oblečena," da smejo vstopiti, drugi skupini, Katera je imela gole roke in vratove, pa je naročil, da jih papež ne bo sprejel v avdijenci. Monsignor je obenem naznanil, da je to odred?! po naročilu papeža, in da se bo v bodoče ustavilo pri vatikanskih vratih vsf ženske, ki ne bodo prišle črno o blečene in s črnimi pajčolani preko obraza. -o- Življenje v Mexico City. AMERIKANEC, KI ŽIVI V MEHIKI, PRAVI, DA JE ŽIVLJENJE V MEXICO CITY BOLJ VARNO KOT V AME-RIKI. kvaratinski črti med Fort Wads- d{teljj sovjetske Rusije iskreni worthom in Fort Hamiltoniom, ^jj;. da zgradijo novo Rusijo, pravijo, da je pravcati čudež, dajcjer fe; naj bile razmere boljše za ni prišlo do nobene kolizije, ko ljudstvo, toda nižji uradniki so so parniki drug drugega skušali prehiteti v poskusu, da preje pridejo v pristanišče. -o- Včeraj se je mudil v Cleve-landu Nelson O. Rhoades, ki že zadnjih 30 let živi v Mexico City. Nahaja se na poti v Chicago na neko konvencijo. Ob tej priliki je v Hollenden hotelu, kjer je nastanjen, podal o življenju v Mehiki jako interesantne podatke. »t .. , i , ... i • i . "Nič nenavadnega ni Mehiki, •Nesreča nikdar ne počiva, ga dvoma, da bi se vse prebivalst- ., . , v, . .... , .. j „ , ., . videti dečke in deklice nositi po neizvežbani in včasih tudi nepošteni. "Ako bi bila ..Rusija napadena od zunaj, tedaj nimam nikake- Vlak je včeraj ubil 81etne(ga George-a Danika iz 811 Jerome Ct- On in več drugih dečkov je pobirate kose ledu, pometanih iz železniških voz, v katerih se prevaža jestvine. Nesreča se je zgodila ob B. & O. progah blizu Provision Co. na Canal Rd. Med pobiranjem je prisopihal vlak in podrl dečka. Smrtno ranjen je bil prepeljan v Huron bolnico, kjer je umrl. vo združeno borilo proti napadalcem. Oni, ki upajajo na zopet-no upostavitev carizma, niso nič manj bedasti sanjači kot oni, ki bi pričakovali monarhije v ZedU njenih državah." -O- Nov višinski rekord dosežen v Franciji. ulicah velike svote zlatega ali srebrnega denarja," pravi Rhoades. "in videl sem celo peona, ki je peljal denar na vozu, toda nikomur niti na misel ne pride, da bi se oboroževal. Rop in nasilstvo sta nepoznana. "Po nekem cestno-železniškem štrajku pred par meseci je prišlo do vojaškega spopada prav v osrčju mesta in pojavili so se najslabši element^, toda že par mi- jave, katero je podala baje svoje-časno pred detektivom Brownom Mrs. Mary Whitfield. V tej izjavi je Mrs. Whitfield baje izjavila, da je Whitfiled na jutro umora vzel iz njene spalnice revolver, akoravno ga je ona svarila, da naj tega ne stori, Prosekuciji pa se je brez protesta dopustilo, da je predložila poroti izjave, katere je podal Whitfield po zajetju v Detroitu in ki se vse razlikujejo med seboj z ozirom na način, po katerem je Griffin storil smrt. Ogromna vdeležba. Piknik!FRANCOSKI AVIJATIK SE JE, , k k, DVIGNIL 35,433 ČEVLJEV , , ° j' ze" _,e VISOKO. clevelandskih mesarjev, ki se je vršil včeraj v Euclid Beach parku je posetila ogromna množica ljudi. Kot se .poroča je bilo navzo čih vse skupaj preko 50.000 o-seb. morilcev, in C. E. Zipriani je u-posljen kot kuhar. Ta dva fanta nista prava morilca- Bila sta spo znana krivim umora drugega reda, ne prvega. Oba sta se vdele-žila tepeža ter izvršila ubojstvo le po naključju. Jaz poznam ta dva moža in sem osebno odgovoren zanju." > i Jetniški ravnatelj Thomas, ki i Ko je Lecointe zopet prišel na se tudi nahaja z Donahey-om, i zemljo, je izjavil, da se bo priporoča, da se je za prebivalstvo hodnji teden povzpeli še višje, v Cobokonk sinoči vršil kontest, j ker današnji polet se mu radi ne-da uganejo, katera izmed družbe sta kaznjenca. In izbrali so kot kaznjenca Homer Price-a, ki je superintendent strojne delavnice in pa njegovega sina Dona. ' ke, ko so odhajale na banke, da __naložijo večje svote denarja. "Življenje in lastnina je popol-Pariz, 1. avgusta. — Svetovni noma varna. Sedanja vlada je iz-višinski zrakoplovski rekord, ki vršila velikansko delo. Upostavi-ga je za dobo zadnjih dveh let lo se je po 1 3.1. revol. v teku 2 let držal Ameriški armadni častnik, popoln red in mir širom dežele, poročnik MacReady, je dosegel Vsak upor je preko vsakega dvo-danes francoski avijatik Sadi Le-1 ma zatrt, industrija obratuje nor-cointe, ki je dosegel višino I0,-;malno in trgovina je boljša kot 800 metrov, kar je toliko kot 35- kdaj prej. Dohodki zadnjega le-433 čevljev ali skoro šest milj in i ta od izvoza in uvoza so trikrat štiri petine milje. To je več kot j večji kot kdaj prej. 1,000 čevljev preko višine, ki' "Vlada je trdna in stalna. Na-jo je dosegel ameriški avijatik. haja se v rokah odgovornih mladih mož, ki upajo n!a takojšno priznanje od te dežele." O smrti Ville je dejal Rhoades, da je povsem brez poj&ičfiega prilike s posodo za kisik, ni po- smisla, temveč samo "poravnava FRANCIJI PRETI RADI RUHRA POPOLNA OSAMLJENOST. sovražnost napram pariški diplomaciji kažejo anglija, italija in celo belgija. — angleška vlada pojasni svoje sta-lišče danes. Pariz, 1. avgusta. — Kot izgleda položaj nocoj strmi Franciji v obraz popolna osamljenost. Tako mnenje prevladuje splošno med zavezniškimi diplomati v ParfziL Razne vlade ne skušajo zakrivati resnosti položaja, ki bi mogel slediti, ako bi prišlo do tega, da bi se ententa de-findtivno razbila. _ > Situacijo najbolje pojasnjujejo sledeči fakti: 1 _ Angleška diplomacija je pretekli teden dobila izredno važne zmago, ko se ji je tekom konference s Španijo posrečilo pridobiti na svojo stran špansko vlado. Južna pot skozi Španijo je Franciji torej zaprta. 2 _ Splošno se priznava, da Belgija, ki v uljudnem diplomatskem jeziku sicer podpira Francijo, v resnici soglaša z angleškimi reparacijskimi načrti. 3 — Italija je povsem pro-britska v svojih nazirainjih, kar je jako umevno, če se pomisli, da ji je ruhrska okupacija od strani Francija popolnoma ustavila dovažanje premoga od tamkaj . Tako je Francija od vseh strani obkoljena od sil, ki so sovražne njenemu reparacijskemu p\ gramu in njenemu vdoru v Ruhr. Njena zveza s Poljsko in malo entento bi ji ne pomagala dosti, posebno še, ker bosta Madžarska in Romunija gotovo sledili Italiji, medtem ko Grčija že sedaj odobrava angleško stališče in celo Cehoslovaška le. š,- čaka kdaj se ji bo London mafo* približal. > Evropska suverenost je torej nedvomno v rokah Anglije. Tu se tudi splošno veruje, da za to skupino -moralno stoje tudi Zedi-njene države, katerih predlog: da se namreč dožene nemška odškodnina potom mednarodne gospodarske komisije, tvori temel.i angleškemu reparacijskemu programu. Vse upanje za kompromis od strani Francije je očividno zaman. Poincare ima popolno podporo časopisja, ki skuša dokazati, da osamljenost radi repara cijskelga programa grozi Angliji in ne Franciji. "Francija ne bo govorila z Nemčijo, dokler ne odneha popo noma z pasivno rezistenco in Francija bo ostala v Ruhru, dokler ne bo dobila plačanega vsega, kar ji gre." To je očividno od ločno stališče francoske vlade. Kot razvidno iz tona nccojš- 6,300 CESTNO ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV NA STAVKI. New York, > •. j — Danes-opolnoči je pričenja ^ odhajati na. stavko okrog 6,300 motormanoV sprevodnikov in mehnikov, ki so bili zaposljeni pri Public Service Railway, katera družba je skrbela za prevoz oseb v kakih 145 občinah države New jersu> in ki je dnevno prepeljala do 1500000 oseb. Delavci zahtevajo, da se jim njih plača, znašajoča $30 za sedem dni dela v tednu, poviša 30 procentov. -O- za —Vročina se zopet vrnila. Včeraj je zahtevala vročina zopetno žrtev. Alexander Fowler je čakal na Public Square poulično karo pred Marshall lekarno, ko mu je prišlo slabo vsled vročine in se je onesvestil. Prišla je policijska ambulanca, da ga popelje v bolnico, toda mož je že med potjo izdihnil. Stanoval je na 7110 Colfax Rd. —V bližini 11411 Garfield Ave. sta bili sinoči pognani v zrak dve ravnokar z(gotovljeni hiši, dve p;-„ sta bili deloma poškodovani, v večih bližnjih hišah pa so bile pobite šipe od razstrelbe. Sunki razstrelb so zbudili v bližini stanujoče prebivalce, ki so bili v nevarnosti, da jih ne poškoduje njih listov se Francija boji te- steklo in opeka razstreljenih hiš. polnoma posrečil. Pravi, da ako bi ne bil imel te neptilike, bi se bil ! dvignil še najmanj za 1,000 čevljev višje, Gov. Donahey je vsel, seboj j kajti nahajal se je . v izvrstnem' Šest svojih sinov, jetnišketga ravlfjzjčnem stanju in tudi stroj je'iz-'ivil. Dartes de 'dobijo že po vseh natelja Thomasa ter njegovega vrstnq ddoval. Kisik je avijati-!;mehlkanskih mestih klubi za igra-sina Dona in pa kaznjenca Jesn-jj^m v višini, potrebe«, kjer je I nje teriisa/'base-balla, foot-balla ningsa in Ziprianija. , ( zrak redkejši, za-dihanje.i '[in raznih drugih športov. starega osebnega sovraštva." Zanimivo dejstvo, je dejal Rhoades,' je, da se je šport, ki je bil v Mehiki pred 25 leti popolnoma neznan, sedaj že jako raz- ga najbolj, da bi Anglija ob j a vila vse diplomatske dokumente, ki se jih je izmenjavalo glede ruhrskega vprašanja. London, 1- avlg. — Da-li bo zaključna seja parlamenta jutri pokazala prihodnji korak angleške vlade z ozirom na različne angleške probleme, se ima še raz videti. Dosedanje diskusije o položaju v kabinetu so prinesle le ta rezultat, da se je naznanilo, da bosta jutri lord Curzon in premier Baldwin obenem podala izjave pred zbornico lordov in pred poslansko zbornico. 'Baldwin je danes opozoril v parlamentu, da se v parlamentu debata glede zadnje francosko-belgijsike note ne more vršiti, ker Francija in Belgija nista dovolili, da bi se njiju nota objavila. -O-- —Razpečevalci mleka so vče-j raj zavrnili zahtevo farmerjev, [ da se jim palča več za mleko. V j teku par dni pa se bo vršila še ena skupna seja, kjer se bo vpra- I šanj« definitivno odločilo. Hiše so bile ravnokar dogotov-Ijene in so bile naprodaj. Tekom gradenja je imel kontraktor več delavskih nesporazumov. Policija ceni škodo na $35.000. —V Shaw Chambres umetnem kopališču je utonila včeraj v štiri čevlje globoki vodi lGletna Minnie Perlmutter. Dekle je prišlo v kopališče z dvema drulgima prijateljicama, kajti oče je njej bratom in sestram strogo prepovedal. Par minut pred utopitvijo je še govorila s tovarišicama, nakar jima je rekla, naj pazite, ko bo ona plavala pod vodo. Skočila je v vodo in zginila s površja. Ko je čez čas ni bilo iz vode, .ita se prijateljici začeli čuditi. Iskali sta jo po celem kopališču, toda je niste našle. Varnostni čuvaj je nato skočil vodo večkrat, ne da bi jo bil našel. Malo kasneje je dobil njeno truplo na dnu pula neki dvanastletni deček. Poskusilo se jo je oživeti, toda. vse prizadevanje je bilo zaman. Najbrže je dobilo dekle srčen napad, ali pa jo je prijel krč- Stariši stanujejo na 755 E. 152nd St. < r i • T- i • • United States ......................t year $1.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. £2.00 ga. Po tatalni usodi, ki je silnejsa Europe and Canada .......................... 1 T*»r J7-50- 6 mo" POSAMEZNA ŠTEVILKA 3. SINGLE COPY Sc._ in Slovenci odrekajo pravice, ki nam pripadajo( pa pravici zmage v vojni in po strahovitih žrtvah, ki smo jih pretrpeli v vojni. Ako oni z nami Srbi ne žele in nočejo odnošajev, ki izvirajo iz deklaracije z dne 1. decembra 1. 1918, jih bomo k tem pogojenim odnoiajem primorali s silo zakona." Tako "Samouprava". Mi ne bomo diplomatizirali, marveč hočemo odkritosrčno po- Lastuie in izdaja« ga Ameriško Jugoslovanska Tiskovna Družb«. 6418 ST. CLAIR AVENUE hajajo Srbi na eni in Hrvati in Slovenci na drugi strani na raz- ____________________potju v svojem zajedniškem ži- CLE VEL AN, O. "ČETRTEK (THURSDAY) AUGUST 2, 1923. vljenju in vse kaže na to, da pri- kakor volja vseh vlad, vseh parlamentov, vseh narodov, se na- veclati( tar v tem trenutku mislijo in čutijo vsi Srbi. Ni nobenega Srba, ki bi sedaj želel ali zahteval amputacijo. Ali so Srbija in Srbi 104 ODKOD DRAGINJA? Randolph 5811 de do Prel°ma med niimi---— ! Kako se bodo stvari sedaj nadalje razvijale, ne morejo predvideti niti Pašič, niti Radič, niti __Korošec. Morda pride do burnih in kr- "The People's Legislative Service", katerega delo ob- vavih obračunov, morda se tudi stoja v izbiranju faktov za uporabo progresivnega blo- vsi uidejo m.rmm potom, , . . , mogoče pa je tudi, da pride po ka v kongresu, je prinesel jia dan v razpravi o vzrokih, W;h potresljajih do sprave h zakaj se je tekom 1922 preselilo 1,200.000 ljudi s marm v izmirjenia Kdo b; mogel ve{jeti? mesta nekaj prav zanimivih dejstv ki jako dobro osvetlju- To je v oblasti mistike, v oblasti jejo obstoječe kritično stanje, v katerem se nahajajo a- onih tajnih sil, ki vladajo dušam meriški farmerji in pa industrijalni delavci. Del tega poročila se glasi: "Kaj je korenika tega zla? To zlo izvira iz pošastnega distribucijskega sistema, kateremu smo dovolili zra- g, sti v Ameriki, kjer farmer dobi le 37 centov od vsakega "Samouprave dolarja, ki ga mora mestni delavec plačati farmerske prcdukte, medtem ko mestni delavec dobi le 30 centov od vsakega dolarja, ki ko zahtevata svojo sistem distribucije. Polnega plačila za svoje delo bosta pOSebRO hrvatsko državo, to farmer na polju kot delavec v tovarni deležna šele, ka-|Vprašanje prepuščamo njiju vesti dar bo tudi produkcija temeljila na ko-operativni podla- j in njiju pojmovanju o časti. Togi Neznosna draginja je rezultat krivičnega gospodars-|da vspričo te kameleonske sPre-kega sistema, ki tlači enako producenta kot konzumenta, moram° pcT" , . , .' , . i • i •• j„ dati: Kadicevi Hrvati in K-orosce- redi na se ob niem le oni element, ki med njima posredu- . . xv.\n mu ov ^^ . ..... . vi blovenci so v veliki zmoti, a- je, katerega posredovanje sploh ni potrebno m ki vred- |ko mislijo da bomo mi Srbi mir_ misel kakšnemu hrvatskemu in slovenskemu izdajalcu, kakemu srbskemu sentimentalcu? Ta država je bila rojena na sablji in na junaškem in poštenem megdanu; samo na strašnem me gdanu ali na dolgotrajnem medsebojnem klanju jo je mogoče razbiti ali amputirati. Srbi želijo borbo, če treba tudi krvavo borbo za jedinstvo naroda in države. In šele v slučaju neuspeha ali nezadostnega uspeha — amputacijo. Brez krvi in to brez morja krvi pa ne bomo dopustili Radičevim Hrvatom in Koroščevim Slovencem, da izvedo svojo sramotno slovensko izdajstvo, na katerem sedaj delujejo. Šele po tej borbi jih lahko amputiramo, ali ne tako, da bi zopet postali sestavni del restavrirane Avstro-Ogrske in avantgarda na novo porojene germanske ekspanzije proti Balkanu, marveč da postanejo sestavni del kraljevine — Italije, s katero mi Srbi zaradi svojih posebnih srbskih interesov nikdar nismo imeli nobenega konflikta." -o- kako se vam je zaprla vaša lažnji-iva goflja, kakor hitro smo vas , javno pozvali, da iščete pravice postavnim potom, ako se čutite užaljene, ker vas radi tega naziv-ljamo za navadne lažnjivce? Pa recite, če ni to gola resnica, gospodin Pire? — Najboljši dokaz, da je to resnica, so unijski rekordi elevelandske tipografske unije, iz katerij je razvidno, da je Gril postal unijski član šele potem, ko je pustil delo v Pir-čevi tiskarni. "Ti si pa slab trgovec," mu odvrne prijatelj z nasmeškom, jaz sem pa svoj naloženi denar na 500 odstotnih delnicah —zgubil." Poslednja tolažilna slamca gospoda Pirca je neki užaljeni dopisnik. Ta dopisnik se je v nagli In potem, ko smo prinesli pisa-jjezi zaletel v Slov. Delavski Dom no izjavo oglaševalne agencije, viv Collinwoodu in pa tudi v Slo-kateri je bilo jasno povedano, da venski Narodni Dom v Clevelan-so nam bili oglasi ponujani, toda j du. Napad na S. N. Dom v Cle-da smo jih odklonili, kaj ste po- velandu smo v dopisu sploh poker smo se^zave- strani držav, ki so bile premagane v vojni. To so nesporne in javne činjenice, ki se na noben način ne dado izpodbijati. Ne spuščamo se v razpn^vo vprašanja, ako sta hrvatski in slovenski narod iskreno mislila ta- M. tem rekli. Molčali ste kot grob, kajti videli ste, da je vaša lažnji- vost razkrinkana pred celo jav-'ta izbruh nagle jeze mogel po- nostjo in da se resnice na noben način ne da udušiti. Vsa vaša dolga neslavna zgodovina ni druzega kot ena sama dolga povest laži in najbolj os-trudnega kameleonstva. Gril vam je v želodcu. O, te-1 ga ni treba še posebej pripovedo- ! vati. Kolikokrat ste že upali, da! bo Enakopravnost šla rakom žvi- j žgat, splavale po vodi. E, to boli, to j peče! Mati je opominjala sinčka: "Nikdar ne odlašaj na jutri, kar lahko storiš danes!" "Oh, potem bom pa hitro sne-del še oni kos potice, katerega si rekla, naj shranim za jutri," se odreže bistroumni sinko. -o-- Književnost. Vsebina "Mladinskega Lista" za mesec julij je sledeča: Kralj Matjaž, O.' (Zupančjič; Brijate-lja, E. Gangi; Na divjega petelina, Andrej Rape; Francek in učitelj; Črtice iz življenja in delovanja učenjaka Schnackschnep perleina, Franc Erjavec; Stric zajec na ledu; S kruhom ali brez kruha, I. Trošt; Svatba, Vida Je-rajeva; Zastavice, Albin Cebu-lar; Naš kotiček; Drobiž- —Ang-Igleški del pa ima sledečo zanimivo vsebino: The First Pries-(Early Jugle Folks.); The History of Dick Whittington and His Cat.' (Old Chapbook.); Nature's Reason Why. Atmosphere and its utility. (Conclusion.) Ebno'l Amed. Abd el Ardavan; Radio, A. Hyatt Verril; How ' Mum Mum Made a Fire, (Ef ^ Jungle Folk.); The 0Hg*a| Sandwich; Juvenile Puzzkf> Letter Box, Etc.; Slovenian Grammar (Continued)- List tudi več ilustracij. —"Mladinci List izdaja Slovenska Narodna Kar gospoda Pirca najbolj bo-1 poclpor]la Jednota . NaroČite g3 polnoma črtali dali, koliko nepotrebne mržnje bi vzročiti med elevelandskimi in collinwoodskimi Slovenci. To pa vsled tega, ker nam je dotični dopisnik že neštetokrat preje izrecno naročil, da želi, da uredništvo njegove dopise popravi, ako se mu ne zdijo primerni. li, je to, da se omenja tudi njegove skebske oglase. — Mar pa . ,ni resnica, da ste jih priobčali? pa so vam vse lepe nade .. . I— Ako ste tako resnicoljubni, za- S pravo ljubeznijo je kakor s strahovi: Mnogi govorijo o njej, toda le malo jih je, ki so jo videli. "Torej vam je hiša pogorela do tal z vsem, kar je bilo v njej ?' ''Da, in edina reč, ki nam je o-stala, je — hišni ključ." Ampak vsaka stvar do svoje meje. Gospod Pire je že parkrat blagovolil poučiti javnost, da se je Gril pred leti v njegovi tiskarni za stavca učil. Ne vemo, sicer, zakaj bi bilo to dejstvo za javnost tako važno, toda ker je gospod Pilc očividno jako trdno prepričan, da je ta reč jako zanimiva, si bo pa še Gril vzel to prostost ter dodal nekoliko, da bo še malo bolj zanimiva. na 2657 So. Lawndale Ave, Chi- kaj pa niste priobčili še oni del collinwoodskega dopisa, v kate-jrem se napada S. N. Dom v Cle-velandu? Priobčili ste le toliko, kolikor se je vam dopadlo, ostalo pa ste lepo vrgli v koš. Le vaši skehski oglasi vas bole, .to je vse! Kot Kajn begate pred sen-j "Ko sem videl tvojo ženico, se mi je takoj videla lepa in zmerna. Ti pa praviš, da pretirava." "Seveda pretirava, — sedaj je dobila že tretjič trojčke." ndst blaga niti za najmanj ne poveča. Gorje svetu, kadar bodo čisto navadni lažnjivci poštene lju-no dovolili, da nam oni Hrvati'di morale učili. Pa vendar se naj- Ko je bil Gril stavec pri bivši Clevelandski Ameriki, je dobival na teden sijajno plačo — $12. Dejal je po 10, 12 in celo več ur na dan. Tudi nedelja ni bila izvzeta. Gril je bil tisti čas edini stavec v Pirčevi tiskarni in je za gospoda Pirca za $12 tedensko nastavil vse, kar je sploh bilo cago 111. Za člane stane letno 30c, za pol leta 15c; za nečlane le"1 60c, za pol leta 30c. Izhaja mesečno. -o--- # Razne stvari. Avstrija pred zakonom za zaščito republike. Zadnji dogodki na DunaJu so ost. co vaših črnih grehov, toda ne u. I razburili vso miroljubno jS^.j so | Različni teroristični akti in naklepi sumljivih element°v ^ spravili na noge policijo, ki le retirala 35 oseb. To so večino1" h o' bežite ji. Otepajte okrog sebe, kolikor hočete, potvarjajte in lažite, kolikor vam volja, slovensko delavstvo ne bo nikdar pozabilo vašega črnega iškarjotskega izd^ist- mladi fantie, ki mrzijo delo1" čejo živeti na izreden naci«- ^ V zvezi s tem so začeli PaI menlarni krogi razmišljati o ^ dbi zakona za zaščito države- ^ --cijaldemokratična stranka na Dva prijatelja sta si pripove- rava predIožiti vladi, naj PoS ^ dovala o doživljajih, ki sta jih bi, da pride tozadevni zakons ^ va. Pa na svidenje do jutri! imela s :svojimi delnicami. načrt čim prej pred narodno sku' svo- "Moja bankrotirana tvrdka mi pščino. Zakon naj bi bil P0 * i je obljubila 200 odstotkov do- jih določbah sličen onemu na e bička na delnice-" koslovaškem in v NemciJ'- i^^iwmiOTmiimnnnmiiHiiiHnnnnniinmifflwonH^ V'unHiiuwiKJirattHmiHiwwucuiuiiiuiiaa KARL MAY: WINNETOU RDECI GENTLEMAN Zato se ponudim jaz, da grem do Turkey Riverja. Opo-zore me, da je to za belega človeka zelo nevarna pot, ker križarijo po tamošnji okolici Okananda-Sioux. Pedlar že sme k njim; trgovcev in prekupcev ne napadajo nikdar, ker dobe od njih vse potrebščine v zameno. Tem bolj pa se morajo varovati pred njimi drugi beli ljudje. Ne bojim se sicer nobene nevarnosti, a mi je vendar ljubo, da se mi ponudi Winnetou za spremljevalca. Odideva lahko takoj, ker ima Old Firehand v Samu in Harryju dovolj pomoči. Ta dva mu strežeta, vojaki hodijo pa izmenoma na lov. Odpraviva se na pot in prideva že tretji dan do Turkey Riverja ali Turkey Cree-ka. Veliko malih rek se namreč imenuje tako; ta, do katere sva jahala midva, je znana radi mnogih krvavih bojev med belimi in rdečimi ljudmi. Kako bi našla pedlarja? Če je pri Indijancih, morava bili izredno previdna. Ob reki in v okolici je tudi nekaj belih naselnikov, kateri so si upali priti v te kraje. Zato je najboljše, cla poiščeva katerega izmed teh in povprašava. Jahava ob reki, ne da bi videla kak sled o naselbini. Sele na večer prideva do neke njive, obsojane z ržjo; od te razprostira drugo polje. Ob nekem potočku, kateri se zliva v reko, zapaziva iz neobtesanih debel zgrajeno poslopje, katero obdaja močan fence (plot). Malo na strani je pravtako ograjen prostor, v kateiem vidiva nekaj konj in krav. Jahava tje, poska-čeva raz konje in jih privežava; nato hočeva iti v hišo, katera ima ozka, podolgasta, za streljanje pripravna o-kna. Kar zapaziva, da mole iz dveh okenj dvocevki na nas; kar se oglasi nekdo: "Stoj! Takoj stoj! Tukaj ni golobnjak, kjer bi se preletavalo, kakor se komu poljubi. Kdo ste vidva in kaj hočeta?" "Jaz sem Evropejec," odvrnem, "in iščem pedlarja, kateri je baje v tem kraju." "Potem ga pojdita izkat. Jaz nimam z vama nobenega posla. Poberita se od tukaj!" "Sir, vi bodete vendar tako uljudni, da mi poveste, kar veste. Le lopova se požene izpred hiše." "Zelo dobro, kar pravite; baš zato vaju podim." "Torej mislite, da sva lopova?" "Yes!" "Zakaj?" "To je moja stvar; ni treba, da vam baš povem. Ce pa pravite, da ste Evropejec, se lažete." "Ne, to je resnica." "Pshaw! Noben Evropcjec si ne upa do tukaj, raz-ven Old Firehanda." "Od tega baš prihajam." "Vi? Hm! Odkod pa?" "Tri dni od tukaj ima tabor; mogoče ste že kaj slišali o njem?" "Nedavno je bil neki Dick Stone tukaj in mi je povedal, da mora primeroma toliko časa jahati, da pride do Firehanda." ' <1|jf J "Ta ne živi več; on je bil moj prijatelj." "Mogoče, toda jaz vam ne smem zaupati, ker i-mate nekega rdečnika poleg sebe. Dandanes niso taki časi, da bi se puščalo te vrste ljudi pod streho." "Če pride ta Indijanec k vam, je velika čast za t vas; on je namreč Winnetou, glavar apaški." "Winnetou? Vsi zlomki, če je le res! Naj pokaže svojo puško!" Winnetou sname srebrno puško iz rame in jo drži tako, da jo more naselnik videti; ta vzklikne takoj: "Srebrni žeblji! To se vjema. Vi, bledoličnik, imate pa dve puški, veliko in majhno. Zdaj se spomnim na nekaj. Ali je večja mogoče puška za medvede?" "Da." "Manjša pa Heniyjeva brzostrelka?" "Da." "Vi imate ime, kateri ni jednako z vašim pravim imenom?" \ "Pravilno!" "Ali ste mogoče Old Shatterhand, kateri je vsekakor Evropejec?" "Da, ta sem." "Potem pa notri, notri Messrs! Taki ljudje so mi vedno dobrodošli. Dobita vsega, kar poželita in kar i-mam." Dvocevki zginejo z okna; precej nato se prikaže naselnik med vratmi. Precej star, močan in koščen mož je, kateremu se vidi na prvi pogled, da se je boril z življenjem, ne da bi podlegel. Da nama obe roki in naju pelje v hišo; tam vidiva ženo in izredno krepkega sina. Pove nama, da ima še dva sina, a sta v gozdu. Hiša ima jeden sam prostor. Po stenah vise puške in razni spomini divjih živalj. Nad kamenitim ognjiščem visi kotel, v katerem vre voda. Potrebna posoda je poveznena na deski. Nekaj zabojev nadomestuje omare in druge oprave; od stiopa visi toliko prekajenega mesa, da živi ž njim družina petih oseb več mesecev. V prednjem kotu stoji miza do- pflj rriačega izdelka s pravtakimi stolmi. Povabijo naJu' ^ sedeva. Sin gre ven, da oskrbi naša konja. Naselnik^ njegova žena pa nama preskrbe tako večerjo, da si * " nih razmerah res ne moreva želeti kaj boljšega. ^ čerjo se vrneta oba sina, prisedeta in pomagata kreP i prazniti skledo, ne da bi se kaj pogovarjala; star vedno kaj povpraša. _ ^ "Da, Messrs," pravi, "ne smeta zameriti, če s vaju malo trdo nagovoril. Tukaj je vsepolno rdečnik0 ke-se /j zlasti Okananda-Siouz, kteri so nedavno napadli ne ga naselnika jeden dan hoda od tukaj. Še manj Pa sme zaupati tistim belim ljudem kateri pridejo v te je; to so večinoma taki kteri se ne smejo vrniti ve vztok. Zato je človek izredno vesel, če vidi pred se gentlcmana, kot sta vidva. Torej pedlarja iščeta? nameravata ka„ prodati?" "Da," odvrnem; Winnetou molči po svoji stan kra' Ž na :b°J Ali na' va di. "Kaj pa? Jaz ne vprašam iz radovednosti, aI" zato., da vama ložje svetujem". "Nameravava prodati kože." "Dosti?" ' i "Da." "Za blago ali denar?" "Če mogoče za denar." "Potem je to edini človek za vaju. ji samo zamenjavajo; ta pa ima pri sebi denar, zlato, ker obiskuje tudi diggings. On je bogatin, re ^ vama, in ne revček, kteri nosi vse svoje premožen)0 lastni grbi," "Ali je tudi pošten?" p "Hm, pošten! Kaj imenujete pravzaprav pošten Drugi P«dIaf, ali vsaj ecem Pedlar trži in zasluži; gotovo ni tako neumen, da bo- de puščal komu lasten dobiček. Kogar pa prevara, AUGUST 2nd, 1923, ^ "ENAKOPRAVNOST' 7* Spisal dr. Ivan Tavčar. JANEZ SOLNCE. "Lecpoldus!" vzklikne :nladi vitez ter se ponosno dvigne v sed Ju. Bilo je to ime, ki je tedaj navduševalo vsako plemiško srce; tedaj ko so stanovi in vsi vdani podložniki koprneli na prihod ljubljenega vladarja. me. Smehljaj na licu protono-tarjevem ni ostal skrit mladeniču. Ohladivši se od navdušenja, s katerim ga je polnilo cesarsko ime, je izpregovoril tožno: "Vi se smejete velečastiti? Morda se Vam to vidi smešno? "Radoveden sem!" in doktor! Ali za Boga, gospod protonotar, Sc'noenleben ustavi konja. Tudi mladi baron stori tako. "Leopoldus!" vzklikne še enkrat. Nekaj časa premišljuje o tem, kako bi se sestavile besede iz črk, ki so v imenu cesarjevem. Končno izpregovori kipeče: "Pello dues! Dva bode podrl v prah in prisilil v bqg. Z ene strani mu kaže zobe ošabni Galec, po naših zemljah hlepeč! Na drugi kaj naj počenjamo plemeniti mladeniči sedaj ? Ali naj z lopato premetavamo rušo kakor umazan težak; ali naj imamo pivnice, v katerih se drago in dobro prodaja ta nova nemška pijača, to pivo, ki se je ravnokar priklatilo v deželo? Ali je resnica, da se plemič ne sme prikazati na duševno polje, da ne bi služil drugim, poklicanejcim v za- strani pa razteza penasti golta- smeh? Plemič ima dolžnost pov-Kec krutosrčni Turčin! Ali oba S sod in 0 vsaki Priliki služiti lobode naš Leopoldus potolkel, ka- Ji domovini; njej ima posvetiti kor je potolkel Jozua Moabičana ! SV0J meč, sv°j° železno Pest! m Gateje! Pello duos!" Njej na čast mora pa tud zasta- "Bene!" ga pohvali Schoenle-iviti dušvne svoje moči, da ni sa-ben, "in upajmo, da se uresniči i mo P° telesu Plemič> temveč, in Vaše prorokovanje! No," dosta-iše mn°S° bolj, tudi po duhu! To vi potem, čutivši, da hoče vitez ie m°Je mnenje, velečastiti gos- se govoriti, "ali Vam še teče vir proroštva!" "Sol de lupo! Pobil bode posebno Osmana, tega volka tracij-£kega, ki že toliko sto let sesa pod protonotar, ker se ne sme in ne more zahtevati, naj so kranjski plemiči — duševni lenuhi!" Malo.se je kazalo mladeniče-velga lica izpod čelade, ali to, kar se je kazalo, je bilo rdeče kakor sus iactata, quasi in umbra deli-tuit! In kako to, mi amice? Odgovor ni težak: quia nullius un-quam calamo illustrata! In ali je glede narave in njenih krasov druigače? Kdo pozna našo zemljo, naše gradove, naše gore? Kdo pozna preslavno genealogi-jo naših slavnih rodov? Vidite, mi liber baro, tu je bojišče, kjer naj bi plemiči naši slavili svoje premage- Tu je polje, kjer se koplje zlato, ne da bi potrebovali 'chimiae in njene skrivnosti! A sedaj je čas, da odrinem. Alo, Seladon!" Podal je roKo mlademu tovarišu "v slovo; leta jo je spoštljivo poljubil. ''Hvala Vam, velečastiti", izpregovori ponižno; "Vaše besede so mi padle v srce, kakor rumeno zrno v plodovito zemljo." "Ali Vi še ostanete?" "Se! Poklicali smo na boj tega odpadnika, Janeza Solnca! Ne til ta človek? Kako je vaše mne-| nje?" "Moje mnenje?" odgovori oni i mehko. "Jaz sem služabnik božji in ravnati se mi je po izreku: ne sodi, da te ne bodo sodili! Sicer pa se spominjam, kar poje naš pesnik: Omnibus semper placuisse, res est plena Fortunae: placuisse paucis plena virtutjs: placuisse nulli plena doloris!" (Ugajati vsem je radostno, u-gajati le nekaterim je čednost-no, ugajati pa nobenemu je bridko.) Potem še dostavi: "Deo gra-tias!" To rekši, odjezdi iz jezdar nice. Okrog njega je napravljal pes Seladon mogočne skoke ter lajal. Mladi baron, bil je to — Janez Vajkard Valvazor — je ostal sam ter zamišljen dovoljeval, da je konj počasi stopal po pesku. Morda se mu je tedaj v plemeniti duši utrnila prva iskra o tisti časti vojvodi Pozor rojaki in rojakinje! o koliko mladih ljudi nas je, in ve- nje kranjske, s katero je potem denje tega viteza nam ne uga- proslavil svoje ime za vso sloja. Morda bode teklo nekaj kr- vensko prihodnjost! vi tu, danes! Ce Bog da! Ali, velečastiti! kako je Vaše mnenje o vedenju Janeza Solnca? Ali bi j Skoro potem se je pripodiia v se deželan kranjski mogel še bolj I jezdarnico tolpa mladih plemi-osramotiti, kakor se je osramo-' čev ter s hrupom in krikom po- lil. O D O Radi malega prostora smo se namenili prodati po tovarniški ceni vso poletno zalogo spodnjega perila za moške, ženske in otroke. Znižalo se bo tudi cene na vsem drugem blagu, kolikor ga imamo v trgovini. Priporočamo rojakom, da izkoristijo to ugodno priliko ter si sedaj ob tej razprodaji nabavijo trpežno blago poceni. Prepričajte se o resnično nizkih cenah in kvaliteti blaga sami, ker drugod boste plačali dražje. ŠE DANES, V PETEK IN SOBOTO JE ČAS, DA SI VSAK PRIHRANI NA LETNEM BLAGU, KATERO SE DOBI SEDAJ PO TOVARNIŠKI CENI. TRGOVINA Z 15802 Waterloo Road MODNIM BLAGOM. Collinwood zdravljala barona Valvazorja.. le mile oči tako poželjivo, kakor Ker se je bil pred kratkim vrnil I bi se nikdar ne hotele nasititi! kri iz matere Evrope ter tepta ; makov cvet. Iz oči pa je sijal go-Po svetih gredicah svetega kr- VOrniku svit navdušenja in poganstva! Ali najvišjemu naše-: nosa. Tudi protonotarju se je mu gospodu pa bode cd tega vol- j razžaril obraz in z vidno zado-ka izšla slava solncu enaka !" voljnostjo je zrl na mladega svo- "Pristavite še tretje!" reče jega prijatelja. Schoenleben, "in potem se rad klanjam Vaši vedi, ki mi je bila dosedaj neznana!" "Vivat Leopoldus I Duplo s«" m"ed deželami? posvetiU 7se"švo^ te Na njegovi duši se žarita dve j je moči! In kakor je Tarkvinij som«, svetu v strmenje! Prvo, I nekdaj grčno svojo kri> to je rod_ "Zares," mu je odgovoril, "zares, mi Weicharde, zavezani ste naši Karnijoliji, temu karneolu 1 0 Za zdravje in žejo poskusite na?e produkte iz katerih se naredi doma prav dobrega. Zbirka sodov, čaš, steklenic, lončene posode, zamaš- ffll kov, hmelja, malta, ekstraktov, i. t. d. 5® FRANK OGLAR 6101 SUPERIOR AVENIJE. 106 ST. CLAIR MARKET HOUSE — 3704 Buckeye Rd. 15617 WATERLOO RD. svetlo solnce je cesarska njego- j Va modrost; milost, njegova j nega svojega sina daroval očet-njavi svoji, tako ste vi kranjski s svojega potovanja po Nemčiji, so ga obsipali mladi prijatelji toliko iskreneje, ker so ga nekateri danes videli prvič po njegovem povratu. \ "Dobro došel v KarniofJyo! Bog te pozdravljaj v domovini!" Taki in enaki klici fco mu done- Bil je to Jurij Ljudevit, bastard turjaški. Janez Vajkard Turjaški, tedaj že knei: in vojvoda v Sleziji ter vsemogočni minister na Leopoldovem dvoru, je bil o-če njegov. Pravilo se je, da (ga je rodil s kmečkim dekletom; drugi so trdili, da iga je s svo- li naproti in stiskati je moralj Je£a potovanja po Beneškem mncjgobrojno rok- Bila je to iz-1 Prinesel nazaj in da se tedaj pre-voljena tolpa kranjskega teda-'taka P° mladem človeku vroča njega plemstva, in mnogo vele- jiai;ka kri- Gotovega se ni vedelo slavno ime je bilo zastopano v j ničesar nego to, da je Janez Vaj-njej. Athems, Turjaški, Barbo, j -kard nezakonskega tqga zastep-Purgstall, Jankovič, Paradajzar; nika svo-l'e krvi silno ]JubiI- K« in drugi so podili konje po pesku | -ie Leopold prevzel vladarstvo, naokrog. Vsi so bili mladi, živ-!se Je moral prekanjeni minister elementia, njegova neskončna | pl"emič.; dolžni naši domovini~da ljubezen, ki objema vse nas! Zategadelj vidite, prečastiti gospod Protonotar, da je božja previdnost dala vsakemu rojenemu bitju že v ime nekaj temne prihodnosti. Kdor je učen, si bode raz-tolmačil marsikaj že iz imena samega, kar se potem v prihodnjo-sti uresniči! To ni samo domišljija, to je nekaj tiste skrivnosti, ki po božji volji deluje povsod okrog nas, v najmanjšem Prahu, kakor tudi v mogočni, v nebo kipeči skalini!" Ničesar mu ni odgovoril protonotar. Morda je bil smehljaj, ki se mu je napravil okrcig ustnic, nekoliko sarkasten, morda tudi ne! Kdo ve? Bili so tedaj casi, ko so olikani in neolikani zdihovali še v sponah vražg in te- ljenja in zdravja polni; krasne poclobe! Dika vseh teh pa je bil mlad človek, kateremu je bilo ko maj dvajset let. Ped malim no- ločiti cd svojega ljublenea. Cesar, ki je bil menda v svoji mla- dosti odmenjen za duhovski stan je sodil o takih "pregrehah" o-streje, kakor je bilo to v tedanjih časih v navadi! Bil je tankih občutkov, če se mu je pive-dalo kaj takega. Zategadelj je Janez Vajkard poslal svojega nezakonskega sina v Ljubljano. Volku Enlglebrehtu na vrat, kj,er so ga uvrstili med konjieo deželnih stanov ter mu na videz odredili službo korneta. V resnici pa je bil Juri Ljudevit tudi v Ljubljani prvi lenuh svojega časa, (Dalje prihodnjič) Upoštevajte trgovce, ki oglašajo v Ena-- kopravnosti. iTiETisTatirrarTin »1» iti rovati vse moči, vse misli svojega duha! In ali morda očetnjava ne zahteva tega od vas, in ali vam pravi ona: ležite v postelji in prespite svoje življenje? Oj ne! Naša domovina, Carniolia, zlata boginja, ima svojo slavo, divno svojo preteklost! In želja njena je, da stopi v zbor drugih rodov, da jo spoznajo in po spoznanju časte. Kaj je sedaj Car-1 niolia? Extrema Germaniae pars ad meridiem! Drugega nič! Ali kaj bi lehko bila, če bi jo pozna- i li tam zunaj ? "Carniolia!" vz- j klikne latinski, ustavivši konja, j "inquam antiqua et nova, quae hactenus a condito mundo pluri-marum gentium migrantionibus,! rulturis, ruinis, per adversos pa-1 riter ac prosperos Fortunae ca- j ZA ZIMSKE OBLEKE IN SUKNJE smo prejeli ravnokar. Naročite si že sedaj vašo obleko za zimske dneve. Izdelujemo obleke po najnovejšem kroju in po zmernih cenah. Priporočamo tudi našo trgovino z moškimi potrebščinami: srajce, delavne hlače, overalls, ovratn'ki, kravate in spodnje obleke. Srajce od $1.25 do $8.00 MAKS SLH1IG 15710 Waterloo Rd. KROJAČ IN TRGOVINA Z MOŠKO OPRAVO. som so se mu kazali prvi pričet- (jag ~ gif ki volnenih brkov; an izpod ob-ustimo, likamo, barvamo, popravlja- |jl kroženih temnih obrvi so mu zr-1 Iti • > , . 111 iti mo m predelujemo obleke. liiiiiiiiiig!! CEKI Tujezemske denarne nakaznice iu ka- ] belske pošiljatve izpljačljive v jugo- Hi ; slovanskih dinarjih ali drugem denarju. Tudi dolarski čeki na New York, ki dobijo najboljše cene in se prodajo bankirjem in trgovcem onstran morja. — Vprašajte za podrobnosti. i fiTS ; fti m AMERICAN EXPRESS COMPANY 2048 E. 9th St., Cleveland. Phone: Cherry 1260. Station 22 Iti STARA ZANESLJIVA TVRDKA New York Dry Cleaning Company w S|i m m n ft m m Poleg kopališča. I 6220 St. Clair Ave. Princeton 1944-W. § I. SMUK, poslovodja. M satn kriv. Ta se piše Burton; on razume svoj posel popolnoma in potuje navadno s štirimi ali petimi poma-gači." "Kje mislite, da se mudi zdaj?" "Se danes zvečer zvesta pri meni. Jeden izmed njegovih pomagačev, Rollins po imenu, je bil včeraj tukaj ln je nabiral* naročila. Jahal je ob reki navzgor do bližjega naselnika; ta se vrne in ostane tukaj do zjutraj. Sploh pa je imel Burton v zadnjem času smolo." "Kako to?" "Primerilo se mu je v kratkem času pet do šestkrat, da ni napravil nič kupčije. Dotične naselbine so lamreč Indijanci napadli in požgali. To ne pomenja 2anj samo zgubo časa, ampak tudi denarno škodo. Vrh-*ega je pa tudi za pedlarja nevarno, če stika tako med tadijanci." "Ali so se dogodili ti napadi v vaši bližini?" "Da, če se namreč upošteva, da se besedi blizu lr> daleč razumeti na zapadu v drugem pomenu kot kje ^rugje. Moj najbližji sosed je devet milj od mene." "To je škoda; v slučaju napada si ne morete polagati, ker ste predaleč." "To je vsekakor pravilno; a kljub temu se ne bo-Jim. Ne svetoval bi Indijancem, da pridejo nad starega Cornerja; jaz se imenujem namreč Corner, Sir. Jaz ki jim že posvetil!" "A ste samo štiri osebe!" "Štiri? Mojo ženo smete z vso pravico prištevati 111 ed osebe in še med kakšne! Ta se ne boji nobenega Indijanca; puške je navajena kot jaz." "To vam rad vrjamem; toda pride mnogo Indijancev, se uveljavi star pregovor: Mnogo psov je za j- v . cJa smrt." "Weill Ali pa mora biti človek baš zajec? Jaz ni- sem sicer tako slaven westman kot vi ter ne premorem ne srebrne puške ne Henryjeve brzostrelke. Streljati pa znam kljub temu. Naše puške so dobre. Ce zaprem vrata, ne pride noben Indijanec v hišo. Tudi če jih stoji sto zunaj, pospravimo vse druzega za drugim. Čujta! To je vsekakor Rollins." Slišimo stopinje nekega konja, kteri se ustavi pred vratmi. Corner gre ven. Slišim, da govori z nekom; nato pripelje nekega človeka v sobo, kterega nama predstavi z besedami: "To je Mr. Rolins, od kterega sem vama pripovedoval; on je pedlarjev pomočnik." Nato se obrne zopet do novega gosta in nadaljuje: "Rekel sem vam že zunaj, da vas čaka veliko presenečenje, presenečenje namreč v tem pomenu, da dobite pri meni dva izredna moža. Ta dva gentlemana sta namreč Winnetou, glavar apaški in Old Shatterhand, od kterega ste že gotovo kaj slišali. Iščeta Mr. Burtona, kteremu mislita prodati veliko zalogo kož." Prekupec je mož srednjih let; vsakdanja prikazen je, ne da bi imel kaj posebnega na sebi, bodisi v dobrem ali slabem smislu. Njegov obraz ni baš tak, da bi vzbujal na prvi pogled slab utis; a vendar mi ne ugaja način, kako naju opazuje. Če sva res tako imenitna moža, kot naju je opisal naselnik, bi se moral veseliti, da naju sploh vidi. Vrhtega se mu obeta dobro kupčija. To bi mu moralo ugajati. Toda njegov obraz ne kaže ne veselja ne zadovoljstva. Meni se celo zdi, da mu ni prav, da smo se sešli. Seveda je mogoče, da se motim. Mogoče je to, kar mi ne ugaja, le neka neodločnost prekupčevega pomočnika napram dvema znanima westmanoma. Zato premagam dozdevne predsodke in ga povabim, naj prisede, ker se hočemo pogovoriti o kupčiji. Dajo mu jesti, a nima nobenega teka. Kmalu usta-ne od mize in gre ven, da pogleda za konja. To bi bil lahko opravil; vendar mine debele četrt ure, ne da bi se vrnil. Ni bilo baš nezaupanje, pač pa neka sila, kte-ra me je pripravila do tega, da grem ven. Njegov konj je privezan pred hišo; njega pa ne zapazim nikjer. Ze davno je večer; vendar sije luna tako svetlo, da bi ga bil moral zapaziti, če bi bil kje v bližini. Šele po daljšem času ga vidim priti izza vogla ograje. Ko me zagleda, obstane za trenutek, nato pa pride hitro k meni. "Ali ste prijatelj mesečnih nočij, Mr. Rollins?" ga vprašam. "Ne, tako pesniški nisem," odvrne. "Meni se pa vendar zdi, da je tako!" "Zakaj?" "Ker se sprehajate." "A ne radi meseca. Ne počutim se dobro; danes zjutraj sem si pokvaril želodec. Vrhtega sem dolgo sedel v sedlu; zato se moram .malo gibati. To je vzrok Sir." Odveže svojega konja in ga pelje v ograjo, kjer sta že naša; nato gre z menoj v hišo. Čemu se brigam zanj? On je samostojen in dela, kar se mu poljubi. Vendar je westman že tak. da je za vse previden in nezaupljiv. Vzrok Rolinsove odsotnqsti je zadosten in zadovoljiv. Jedel je prej zelo malo; vsakdo mu mora vrje-ti, da ima slab ali pokvarjen želodec. Ko prideva skupno v sobo, se dela tako skromnega in nedolžnega, da bi moral zgubiti vsako nezaupanje, če bi ga namreč imel. Govorimo seveda od trgovine, od sedanjih cen za kože, kako se hranijo, kako pošiljajo in sploh o vsem, kar spada k naši kupčiji. Kaže se kot zelo dober zve-denec; nastopa in govori s tako skromnostjo, da začne prijati celo Winnetouvu, kteri se bolj živahno udeležuje pogovora, kot je njegova navada. Pripovedujem o naših dogodkih v zadnjem času, kar vse zanima. Seveda poizvedujeva tudi po pedlarju, brez kterega se sploh ne sklene kupčije. Nato odvrne Rollins: "Jaz vama žal ne morem povedati, kje je moj gospodar danes, oziroma kje bode jutri in pojuternem. Jaz nabiram naročila in mu jih izročam v določenih dneh, ko vem, kje ga dobim. Kako dolgo se jaha, da se pride do Mr. Firehanda?" "Tri dni." "Hm! V šestih dneh bode Mr. Burton gori na Rif-fley Forku; jaz imam torej čas, da grem z vama, pregledam blago in ga približno precenim. Potem mu sporočim in ga pripeljem k vam, seveda če bodem pre- 1 pričan, da se napravi kupčija in če bode tudi on teh mi-slij. Kaj pravite vi k temu, Sir?" "Da morate vsekakor videti blago, predno ga ku-* • pite. Ljubše bi mi bilo, če bi bil Mr. Burton sam tukaj". JU "Mr. Burt ona ni; toda tudi če bi bil tukaj, je zelo dvomljivo, če bi takoj odhajal z vama. Naša trgovina je bolj razširjena, kot si vidva mislita. Gospodar nima časa, da bi jahal tri dni daleč, ne da bi prej vedel, ali bo kaj kupčije ali ne. Prepričan sem, da bi vaju ne spremljal sam, ampak da bi jednega od nas poslal z vama; zdaj je baš srečno naključje, da grem lahko jaz z vama. Recita torej, da ali ne, da vem, pri čem sem!" Nobenega vzroka ni, da bi zavrnila njegov predlog; prepričan sem, da delam popolnoma v smislu Old Firehanda in odvrnem: "Če utegnete, je nama prav, ako jahate z nama; seveda odidemo takoj na vse jutro!" "Gotovo! Mi ne smemo gubiti nobene ure, nikar dneva. Odhajamo, ko se začne daniti; zato predlagam, da gremo zgodaj spat." \ -ENAKOPRAVNOST" SrftAM. 4. AUGUST 2nd, 1923. Clevelandske novice —Kakor izgleda je bilo poškodovanje dirkalnih kttojev z o-mamljivimi stvarmi vsesplošno v praksi. Včeraj je bil prijet že peti moški, katerega se ima na sumu, da si je na ta način služil denar. Moški se piše Earl Clark in je doma iz Clevelanda. Kakor hitro je zvedel, da je pi'o-ti njemu naperjena obtožba, se je takoj odpravil v Calumbus in se izročil oblastem. Clark je izrecno obtožen, da je zaudajal z omamljivimi stvarmi konju, katerega lastuje J- L. Dcdge, ob veliki dirki v Columbusu, ki se je vršila 23. julija. —Smrtna kosa. V sredo popoldne ob eni uri je premiula Katarina Ovanin, v starosti 58 let, stanujoča na 16609 Waterloo rd. Pek c j na je bila doma iz Hrvaške ga. Pogreb se bo vršil v petek ob S. uri zjutraj iz cerkve Sv. Pavla na E. 40 St- pod vodstvom pogrebnega zavoda A. F. Svetek. —iNaj v miru počiva! —$2.00. Tukajšnji strežaji in točaji, ki so organizirani v lokal-r.i uniji št. 106, so dobili zvišanje tedenske plače za $2. Podjetniki so namreč podpisali tozadev no pogodbo. —Gcljuf prijet. Včeraj je bil postavljen pred sodnika Greena John Madell, 26, iz Philadelfije. Obtožen je treh prestopkov 'blue sky' zakona- Baje je prodajal neke delnice brez državnega dovoljenja in izdal dvakrat čeke z sleparskim namenom. Manjlell vse .,btožbe zanikuje. —Mati zapustila otroka. V sobi številka 560 Murphy hotela na 1811 E. 9 St. so našli včeraj hotelski uslužbenci malo čvrsto deklico, stare kake tri tedne, ki jo je zavrgla njena lastna mati. Ženska se je registrirala v hotelu kot Mrs. Poppas iz Pittsbur-gha. V rokah je nesla težak zavoj, v katerem je bil očividno zavit otrok. To je bilo okrci? devetih zvečer- Ko pa so prihodnje jutro navsezgodaj hotelski u-is|u£[benei Ičuii neuicia.J jivo o-troško jokanje, so šli v sobo in r.ašli otroka samega, ženske pa ni bilo nikjer. Tudi postelj še ni bila nič dotaknjena, kar je znak, da je morala mati takoj po prihodu zopet oditi. Kot pripoveduj je neki trgovec iz Akrona, je videl neki omnibus pripeljati pred neko trgovino na E. 9 St. čokatega moškega in pa žensko, ki je bila ogrnjena v rujavo haljo, pod katero je bilo videti težak zavoj. Pred hotelom sta sa ločila, cn je korakal proti vzhodni strani, ženska je pa stopila v hotel. Nekdo drugi,"ki ju je tudi; vi del, pa pripoveduje, da sta se precej časa prerekala, nakar je moški rekel: "Vleči pankerta tja," pri čemur'" je pokazal na hotel. Otrok se nahaja zdaj v St. Ann's Maternity bolnici. —Strupeno žganje ukradeno. Dr. Peskindu, 3414 E. 55 so odnesli neznani uzmoviči iz kleti sonček žganja. Sod je za 49 ga-lonov in policija pravi, da je bilo žganje strupeno. —Drag sladoled. Moses Rahab stanujoč na 3321 St. Clair Ave. je plačal $42 za kvart sladoleda. Neverjetno, kaj ne? Zgodilo se je pa takole: Prijet je bil vsled prehitre vožnje. Pred sodnikom je razložil, da se mu je zato tako mudilo domov, ker je imel pri sebi kvart sladoleda in da se je bal, da se mu med potjo ne stopi. Sodnik mu je prisodil $35 in sodne stroške, poleg tega pa se mu je še sladoled stajal za časa, ko ga je policaj ustavil. —Prijatelji Carbis A. Walker-ja, ki se je podal na jezero, da | poskusi preplavati med Pelee Pointom in Lorainom, čakajo nestrpno kakega poročila glede uspeha poskusa. Včeraj popoldne •c dobili zadnje sporočilo. Tedaj je šlo vse dobro. Sinoči pa ni bilo nikakega glasu od njega oziroma njegovih spremljevalcev, ki mu sledijo v čolnih- -O- premagljivem zasebnem egoizmu. Kar dela nejnško. ^ituacijo popolnoma brezupno, ni pritisk nenaklonjenosti vseh inozemskih od? nošajev, ampak samo pomanjkanje izpodbudajočih elementov, od katerih bi lahko prjšlji kakšna obnova in izboljšanje- Nemško javnost obvlada sam6 zagrizeno in maščevanja željno pričakovanje ter duh nesmiselnosti, ki še živi v narodu, kakor za dobo cesarja Viljema, in onemogoča ž,e i naprej vsak časteh poskus za rešitev. To e tisto, kar je najboljše nemške može privedlo do tega, da so se obrnili od vsakršnega javnega dedovanja. Morilne krogle poslednjih let nikakor ne morejo izpod-badati posamnih mož, kateri bi 'imeli dobro voljo." kaj pripetilo, ker ga do nedelje še ni bilo nazaj. Utonil je V soboto popoldne pri kopanju v jezeru pri Preserju preserski kaplan g. Jože Lovšin. Doma je bil iz Sušja pri Ribnici in je služboval šele prvo leto Bil je blaga duša duhovnik, ki se ni mešal v politiko. -O- Oživljeno srce. krvi in čez iiekaj časa je začel mrlič polagoma dihati. Tekom enega dneva se je čudež tako iz- ; popolnil, da je bolnik popomoma normalno dihal ter prihajal bolj in bolj k sebi. Opisani slučaj je zbudil v zdravniških krogih vseobče zanimanje- Izpričal je teorijo, da človek ni prisiljen umreti samo radi ustavljenja srčne mišice. Tisk, ki o navedenem slučaju obširno piše in razpravlja, je j sprožil tudi idejo, da bi bilo treba zdravnikom ukazati, naj bi poskušali oživeti vsakega bolnika, čigar smrtni vzrok je oslabelost srca. Razne stvari. Brezupna situacija Nemčije. Berlinski sotrudnik "Pr. Tagbl" piše o razmerah na Nemškem. Iz njegovega jako zanimivega dopisa posnemamo to-le: Korak za korakom se nam kaže ista slika kakor 1. 1918. Stojimo pred novo katastrofo. Brezglavost zgo-'raj, topoglavost zdolaj, nasilno prikrivanje resnice, rastoče vrenje med delavci, zmerom nove stavke: vse to pomeni nevihto kakor pred petimi leti. Koliko Nemcev si je jasno v svesti, da pridejo po vseh teh težavah še druge, da mora veliki vojni račun šele zdaj iz-mozgana Nemčija plačati? Ali si je mogoče misliti, da se to more zgoditi brez najsilnejših notranjih stresljajev? Kajti za dejansko izvršitev žrtev, ki nam jih bo v najugodnejšem slučaju še doprinesti, bo treba veliko zatajevanja samega sebe ter sodelovanja, kar pa je videti nedosežno pri vladajočem neukročenem in ne-1 Upoštevajte trgovce, ki oglašajo v Enakopravnosti. JOIIN L MIHELICH, odvetnik 902 Engineers Buildinjj. Cleveland, Ohio. PODRUŽNICA: 6303 St CLAIR AVENUE. t>»tiiu> ure: i mestu cel dan, ra podružnici pa od 7. do 8. ure zvečer razun ob sredah. Stanovanje: 1200 ADDISON RD. Tel. Princeton 1938-R pO NAJBOLJŠI SLAD IN HMELJ se dobi pri | LOUIS SOMRAK 15800 Waterloo Rd. 'i®] jsg Kar rabite pri izdelavi domače pijače dobite v na- p-jj ši trgovini. Priporočam, kadar potrebujete te izdelke, HHj da se zglasite pri nas. Zadovoljni boste z našo postrež-fjjn] bo in tudi cenami. DO YOU KNOW WHY--- Hie Most txpenave Part of the Trip is The Accessory Layout? Zaupni zbor klerikalne stranke v Celju. V nedeljo, 8. julija se je vršilo v Celju napovedano zborovanje zaupnikov SLS. na katerem je poročal o političnem položaju dr. Korošec. Zborovanja so se udeležili poslanci SLS ter strankini zaupniki iz vseh krajev Slovenije. Delegati Radičeve stranke zborovanju niso prisostvovali. Na zborovanju se je razpravljalo po poročilih klerikalnih poslancev o tem, kakšno politiko naj vodi v bodoče SLS, ali naj zapusti parlament, ali naj se še nadalje udeležuje parlamentarnega dela. Zborovanje ie odločilo, da naj poslanci SLS ostanejo v parlamentu ter se tudi nadalje udeležujeio parlamentarnega dela, ker bi bilo v škodo strar ke in slovenskega ljudstva, če b; odšla stranka po Radičeverrt vzroku iz parlamenta. Klerikalni poslanci so se že s Dopoldanskimi vlaki zopet odpeljali v Beoerrad. Smrtna kosa. Na Vrhniki je umrl g. Andre: Grampovčan, trgovec in posestnik. Pokojnik je bil ugleden trgo vec, ki ie užival splošno spoštovanje doma in v okolici. Grozen dvojni umor. — Strain« ljubimska tragedija ▼ Ljutomeru V Ljutomeru stanuje pri grad nji železnice zaposleni inženir rodom Rus, Ganusov. Je oženjen ima 31etnega sinčka Rastka. C njegovi ženi se je splošno govorilo, da je imela za omoženo ženo nedovoljeno razmerje s kape-tanom Avčerovim. Dne 6. julij? je Gasunov odpotoval po službe nih opravkih v Požarevac. V noči tega dne pa se je v njegovem stanovanju zgodilo nekaj straš nega. Umorjena sta bila žena ir otrok. Ob času tega groznega zlr čina so ljudje sicer slišali vpitjr iz stanovanja, toda nihče se n zganil, da bi se bil šel prepriča lai se godi ali da bil poklical o rožnišrtvu javit ta slučaj. Komisij" se je nudil naravnost grozen pri zor: Žena v popolni goloti, okol' vratu zadrgnjena njena košulia, o trok istotako zadrgnjen z brisačo. Kdo je morilec? Sum je pade1 na kapetana in na slugo. Kake-tan Avčerov priznava, da mu np večer Ganusov sluga odprl vrata a sluga trdi, da ga je celo zakleni' v sobo Ganusove žene in sicer v smislu naročila Ganusa samega ki je sumil ženo ljubavnega razmerja s kapetanom. Osumljen je radi istega motiva tudi sluga sam j in to z ozirom na okolnost, da so pri njem našli razpraskovine po obrazu in životu, kar za enkrat dopušča domnevo, da je po odhodu kapetana hotel on posiliti ženo svojega gospodarja. Sumi se pa tudi, da se je tudi Ganusovu 7 iSlabc-st srca je jako razširjena bolezen, ki redno terja svoje žrtve. Od srca je odvisen ves krvni obtok; od tega pa splošno stanje človeka. Kar je najhujše pri oslabelosti srca je to, da se te vrste bolezen vleče leta in leta. Srčna mišica slabi le polagoma. Sele po dolgih trudih in na-1 porih se izčrpa popolnoma in po- j stane nesposobno za nadaljno u-| _ tripanje, s čemur so zvezani pr-! . votni življenski pogoji. i Kadar sc selite in kadar po- V mednarodnem zdravniškem I trebujete dober truck za svetu je nedavno vzbudil mnogo pozornosti interesanten slučaj ! NAPRODAJ PRODA SE je Overland avtomobil za pet o- pečlarija; dobi se tudi stanova-seb; še dobro hranjen; model j nje treh sob. — Zglasiti se je na 1919. Se tudi zamen ja za kako i 1188 E. G1 St. trgovino ali lot v bližini Cleve-1 (181) landa. — Oglasite se na G021 Bonna Ave. PRODA SE i trgovina z mehkimi pijačami, sla ' ' _ ; doledom, tobakom in sladščica-ODDAJO SE ! mi. Dober prostor. Proda se po- cpremljene sobe za fante, elek- j ceni. Vprašajte na 14201 Aspin-trika in kopališče; — vprašaj-1 wall Ave., Collinwood. te na 1007 E. 72nd PI. 1099 E. 64th St. PRODA SE — hišo s 7 sobami v j NOVE HIŠE — naprodaj ; na ra- I ev«n se vzamejo tudi loti. p j (« Električni strt, ji z;i družinsko vporabo ni deli iii potrebščine INGEJl ŠIVALNI STROJ l POZOR! PLUMBARSKO DELO Rojaki Slovenci, Hrvati in drog Slovani kadar potrebujete dobre** plumbarja v vaši niši, pridite k men za vsako delo, katero vam garantiral: da bo izvršena dobro. Postavljam stranišča, bane, *inke. kotle za gorko vodo, vodne kanale (sewer work) itd. Zmerne ceno Nick Davidovicfo 15804 WATERLOO RD. Eddy 7188. LOUIS LEVSTIK 6527 ST. CLAIR AVE. V zalogi imamo stare stroje oii $5.00 naprej Velika zaloK«? ; mine, arebrn^j in najfinejših ; Popravljamo 9 j rokrajska i« rikanske ur* ! kovrstno kot tudi vse vrs'- , £ramof<*n& Vat; delo garantirano. TELEFON: u-= [Bell Rand. 710-W. Princ. X958-*1; .............. Ali pridejo vaši rojaki v Ameriko? Konzul Združenih držav sedaj .sP1^ tema prošnje za potne liste in v'r.v V — ' CUNARU°p;t. ia letošnjo kvoto. plovba je najhitrejša na svetu-niki za Cunurd ne cakujo na Pa ker Cunard odhaja vsakih par dn' (j. Cunavd Line je odredila vse P01 tni-m> v Jugosaviji, da pomaga P ^ kom, jirri prihrani stroške i'1 ,f je direktno na parnik. Ta post rez t"1 brezplačna. Za nadaljna pojasnida vpr agentu. i ^ Cunard Anchor Line. Hotel Cleveland Bldg. Cleveland Ohio. rašajte P1'1 this paper 8y Fisher [ fined* - «« DR. SMEDLEY, specialist JAZ IMAM 40 LET SKUŠENJ V MEDECINI. Ne obupajte torej, pojdite k mu spucijalistu in ne h kakem« "e .n vežban«mu. Resničen specialist. , profesor vaa ne bo vprašal, kje 10 , vas boli, temveč vam bo sam poveo » kaj vani je po temeljiti preiskavi-Prihranili si boste čas in denar. »" gi drugi zdravniki vam niso mogh^P . magati, ker niso imeli dovolj skuS'^J ir> ne morejo zapopasti vašega s čaja, kakor bi ga morali. Moj aparat X-žarkov in moje teriologične preiskave krvi mi r3 • denejo vašo resnično bolezen "" vus vzam»m jaz pod mojo oskr > se vam bo povrnilo zaravje in živafcnost in počutili se boste zdra ' kot pred bok'JU.ijp. Povedal vam bom jasno, jell vaša bolezen ozi. vljiva ali n«. — Ne tratite časa in denarja. Pridite k meni. Pr(' kave in posvetovanja zastonj, ako prinesete seboj ta oglat'. • . 0 Posebni oddelki za močke ali ženske. Mi govorimo sloven* DR. SMEDLEY, specialist URADNE URE: od !». dop. do 4. pop. — od fi. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop. _„