DR. FRANCE LEBEN 
POMEN LUBNIŠKIH IZKOPANIN ZA SLOVENSKO PRAZGODOVINO 
Z odkritjem arheoloških najdb v Kevdercu in Lubniški jami smo na slo 
venskem in jugovzhodnem alpskem ozemlju obogatili poznavanje nosilcev ma 
terialne kulture določenega starejšega prazgodovinskega obdobja. Izkopanine 
iz obeh lubniških jam uvrščamo namreč v obdobje eneolitika ali v bakreno 
dobo, ki po absolutni srednjeevropski časovni lestvici traja nekako med leti 
2200 in 1800 pred našim štetjem. 
Večji del izkopanin iz Kevderca je objavljenih v posebni študiji,' krajša 
poročila in zapažanja pa so izšla še v drugih znanstvenih in strokovnih publi 
kacijah.- Prav zaradi zanimivih in značilnih keramičnih najdb (oblik, načina 
in tehnike okraševanja posod) ter drugih glinastih izdelkov, je prav, da tudi 
v domačem poljudnoznanstvenem glasilu ovrednotimo prazgodovinsko po 
reklo lubniških izkopanin. Po relativnem kronološkem sistemu uvrščamo najd 
be v homogeno predalpsko eneolitsko kulturo, ki jo sestavljajo regionalne 
kulturne grupe različnih poimenovanj na območju Julijske krajine, Istre, 
Slovenije, severozahodne Hrvatske in avstrijske Štajerske ter Koroške.^ 
Prazgodovinska keramika iz Kevderca izraža res tako značilne tipološke 
in ornamentalne potankosti, da jo lahko na podlagi teh razvrstimo v tri raz 
lične tipe. Namen tega prispevka pa je, da predstavi nekaj glavnih značilnosti, 
ki so dale najdbam pomembno obeležje za pravilno časovno in kulturno vred 
notenje. 
Tip A je najstarejša keramika iz Kevderca, ki pripada zgodnji stopnji la-
sinjskega kulturnega kompleksa' ali alpski fazi lengyelske kulture.-"' To so 
predvsem posode manjših velikosti in različnih oblik. Konične oblike pripa 
dajo največ kupam in skodelam (tab. 3, si. 1, 2, 4—6), značilnejši pa so manjši 
vrči z ročaji, ki presegajo ustje posode (tab. 3, si. 3, 7, 8). Motivika in tehnika 
ornamentiranja na lasinjski keramiki iz Kevderca sta z nekaj izjemami pre 
prosti in enostavni. Navadno so to skupine vrezanih črt ali žlebičev in vbodi 
ter vdolbine v kombinaciji s trikotno motiviko ornamenta. Lasinjski izraz so 
tvidi zaokroženi vrezani trakovi na posodi kroglaste oblike (tab. 2, si. 1—6). 
Skoraj identični ornament poznamo iz Polshalsa pri Judenburgu,'' ki naj bi 
predstavljal ondot jugovzhodni alpski element poznega neolitika, vendar že s 
primesjo ornamentiranja lončarjev alpskih koliščarskih naselbin. Tako kon 
centrično motiviko pripisuje R. Pittioni štajersko-koroSki inačici Polshals-
Strappelkogel keramike. Ta pa na Koroškem v bistvu izraža razvito fazo 
keramike lasinjskega tipa. 
V določenih oblikah eneolitske keramike iz Kevderca, ki ima v bistvu 
svoje lokalne značilnosti, pa nekateri zapazijo še drug-e kulturne komponente. 
Tako J. Korošec vidi ožje sorodnosti z materialom drugih slovenskih najdišč, 
2* 19 
zlasti kar se tiče lengyeloidnega zoževanja spodnjega dela posod (npr. tab. 3, 
si. 4, 6).* Dasi imajo drugod take posode z našim materialom nekaj podob 
nosti, ki se odražajo le v primitivnem dojemanju vrezanih linij in vbodov kot 
v Kartuševi jami pri Krškem in na Drulovki pri Kranju," gradivo iz Kevderca 
nima tistih značilnih oblik, ki dajejo tej zgodnje eneolitski fazi v Sloveniji 
lengyelski pečat, tj. konkavno zoževanje posod proti dnu. 
Tip B predstavljajo za zdaj samosvoje lokalne značilnosti v materialni za 
puščini Kevderca, a jih zapazimo v posebnem načinu ornamentiranja in v 
pojavi nekaterih novih oblik posodja. To lončarstvo lahko oddvojimo kot po 
seben mlajši element in ga smemo in moramo poimenovati kot »lubniški tip« 
lasinjske keramike. Ta se kaže predvsem v ploskovnem inkrustiranju orna-
mentov, predstavljajočih trikotne like in usločene trakove. Tak primer je pol-
kroglast vrč z ročajem (tab. 1, si. 3), na katerem so bili trikotni motivi na 
obodu posode zapolnjeni z belo kredno maso. Dokaz za tak način inkrustiranja 
nam daje primerek povsem ohranjenega in zapolnjenega trikotnega lika (tab. 1, 
si. 2). V lubniški tip ornamentiranja smemo uvrstiti tudi trikotne široko šra-
firane motive in vejičast ornament (tab. 1, si. 1, 5, 11; tab. 2, si. 7—10). Do 
mala enako obliko vrčev z ročaji in podobno šrafirano okraševanje posod 
zasledimo v kulturnem inventarju keramike z brazdastim vrezom v jugo 
zahodni Slovaški.** Obe slovaški inačici se javljata tam tudi v tipu Boleraz 
keramike oziroma v klasični fazi kanelirane keramike, ki datira v srednjo 
stopnjo bakrene dobe." 
Druga posebnost ornamentiranja iz Kevderca, ki jo moramo prisoditi v 
jami odkritemu in novo imenovanemu lubniškemu tipu keramike, so široki, 
vzporedno usločeni in belo inkrustirani pasovi (tab. 1, si. 6—8). Podlaga orna-
menta je narezana, da bi se bela masa ploskovno bolje obdržala. To spiraloidno 
conalno ornamentiko in obliko posode skuša P. Korošec vnesti v alpski krog 
zahodnoevropske kulture zvončastih čaš, ki naj bi se izoblikoval iz severno-
italske (Remedello) in vzhodnoalpske (Ljubljansko barje —• Ig II) komponen 
te.*" Edina posodica iz Kevderca in edina v lasinjskem kulturnem kompleksu 
sploh je manjša časa podolgovato ovalne oblike s konkavnim dnom." Vsa 
ohranjena zunanja površina je narezana z žlebiči in vbodi in ima deloma 
še vidno belo inkrustracijo v vbodih in po narezani površini. 
Tipološko razliko v keramiki lubniškega tipa je zapazil tudi S. Dimitrije-
•vič in jo opredelil k post-lasinjskemu kulturnemu kompleksu.'- Pripisal jo je 
mlajšemu horizontu obkarpatske Retz-Gajary kulture kot njen regionalni tip 
Kevderc-Hrnjevac, ki naj bi se razprostiral v Sloveniji in jugozahodni Hrvat 
ski. Razvojno pot tipa Kevderc-Hrnjevac naj bi družile tri kulturne veje: 
lasinjska kultura kot substrat, mlajša B-2 stopnja vučedolske kulture in 
Retz-Gajary kultura. 
Tip C so najmlajše keramične najdbe, ki predstavljajo vučedolski način 
ornamentiranja. To sta sedaj le zgornja dela dveh skodel, ki ju krasi kombi 
nacija vzporednih poševno vrezanih linij in vbodov (tab. 1, si. 4, 10). Podobna 
crnamentika je na eni strani cest pojav v povučedolski keramiki kulture 
Ljubljanskega barja II, a na drugi strani jo izraža keramika tipa Višnjica, 
kar so v bistvu najdbe iz Velike pečine na Ravni gori v Hrvatskem Zagorju.'^ 
Oddaljenejših primerjav z najdbami iz Kevderca ne smemo iskati samo 
v Podonavju in na obrobju Karpatske kotline, ampak tudi drugje okrog 
alpskega ozemlja. Ze P. Korošec je opozorila na možnost analogij s severno-
20 
italskimi keramičnimi elementi kulture zvončastih čaš — Glockenbecherkultur 
(op. 10). Drug tak nedomač izdelek bi bila podolgovata pintadera z odtisno 
ploskvijo podolžnih in prečnih vrezov (tab. 1, si. 9 in tab. 3, si. 13). Na eni 
strani nas ta predmet popelje na Škocjan pri Beljaku (Kanzianberg), kjer so 
našli več tovrstnih pečatnikov.''' Na drugi strani pa so na Tržaškem krasu 
v Pečini pod Steno (Grotte delle Gallerie)'" v dolini Glinščice in v Terezijini 
jami (Caverna Teresiana)'^ pri Devinu našli med drugim tudi pintadere, ki 
ponazarjajo precejšen vpliv glinastih pečatnikov s koliščarskih naselbin s 
Padske nižine. Podolgovata pintadera z vrezanim motivom v obliki klasja pa 
je znana še iz obrežne eneolitske naselbine na Brionih.*' Zanimivo najdbo 
iz Kevderca predstavlja domala polovica ohranjene velike glinaste uteži za 
statve iz posušene gline in z ohranjeno eno izmed dveh lukenj (tab. 2, si. 12). 
Taka ledvičasta oblika uteži v jugovzhodnem alpskem svetu ni poznana in 
moramo vzornike zanjo iskati ponovno v objezerskih koliščarskih naselbinah 
severne Italije, kjer se množično pojavljajo.'^ 
Poskusna izkopavanja smo zastavili tudi v sosednji Lubniški jami, kjer 
smo izkopali ves vhodni del in padajoči teren pred vhodom.'^ Prazgodovinske 
najdbe smo našli predvsem v tretji plasti z ognjiščem (tab. 5); pred jamskim 
vhodom pa so drobci keramike tičali tudi pri dnu druge plasti. Stratigrafski 
profil kaže, da so plasti pred jamo močno pomešane s podornim kamenjem, 
v jami pa so čistejše. Razen nekaj koščenih in kamnitnih orodij smo našli 
dokaj črepinj, ki določajo predvsem oblike koničnih in bikoničnih skodel. Le 
keramika boljše vrste je bila okrašena z vrezi, vzporednimi žlebiči, odtisi 
prstov, plastičnimi rebri in vdolbinami. Zanimivo pa je, da razen drobca 
(tab. 2, si. 11) nismo našli drugega inkrustiranega ornamenta, ki so za Kevderc 
tako značilni in vodilni elementi za časovno in kulturno opredelitev izkopanin. 
Tipologija keramičnih najdb iz Lubniške jame, ki so istočasne s primerki 
tipa A iz Kevderca, nas usmerja v starejši eneolitik oziroma v čas trajanja 
klasične lasinjske kulturne faze. 
Materialne ostaline iz Kevderca in Lubniške jame (glinaste, kamnitne in 
koščene izdelke) smemo torej pripisati nosilcem neke skupne predalpske eneo 
litske kulture, ki izraža zaključeno kulturno enotnost in druži elemente sta 
rejše badenske, pozne lengyelske in najstarejše stopnje kulture Ljubljanskega 
barja. Nekatera tipološka in ornamentalna odstopanja v tej enotni materialni 
kulturi smemo smatrati le kot lokalne posebnosti ali kot razločke drugih 
kulturnih vplivov. 
Vodilne in najznačilnejše so pač keramične najdbe iz Kevderca. Ce upo 
števamo vse tipološke in razvojne okoliščine, jih moramo razvrstiti v ves ča 
sovni okvir eneolitskega obdobja. Keramika tipa A pripada zgodnji (klasični) 
fazi lasinjske kulture, torej obdobju starejšega eneolitika. Keramiko srednje 
ga eneolitika znači tip B, to je tako imenovani lubniški tip keramike pred 
alpskega eneolitika oziroma keramike pozne lasinjske kulture. Končnemu 
eneolitiku pa moramo prisoditi vučedoloidno keramiko tipa C, ki se na pod 
ročju jugovzhodnih Alp predstavlja še naprej v zgodnji bronasti dobi. 
21 
Tabela 1 
Tabela 2 
Tabela 3 
Tabela 4 
Tabela 5 
OPOMBE 
1. F. Leben, Materialna kultura in izsledki arheoloških izkopavanj v Kevdercu 
in Lubniški jami, Acta carsologica 3, 1963. 215—251. — 2. F. Leben, Naše jame 1, 
1950, 72; Loški razgledi 6, 1959, 83; Loški razgledi 7, 1960, 219; Arheološki pregled 4, 
1962, 53; Treči jugoslovenski speleološki kongres, Sarajevo 1963, 175. — 3. F. Leben, 
Kulturna pripadnost jamskih najdb na področju jugovzhodnih Alp v prazgodovin 
skem obdobju, Zagreb 1971, 206 (disertacija); Opredelitev neolitske in eneolitske 
keramike iz jamskih najdite jugovzhodnega alpskega prostora, Arheološki vestnik 23, 
1972, 000 (v razpravi so zajeta vsa najdišča in potrebna literatura). — 4. S. Dimitri-
jcvič. Opuscula archeologica 5, 1961, 22 (poimenovanje po najdišču Lasinja ob Kolpi 
pri Karlovcu); J. Korošec, Acta Archaeologica Acad. Scient. Hungaricae 9, 1958, 83 
(poimenovanje po najdiiču Lengyel južno od Blatnega jezera na Madžarskem). — 
5. R. Pitticni, Schild ven Steier 2. 1953, 18, Abb. 2,'8. — 6. J. Korošec, Poročilo o 
razisk. neolita in eneolila v Sloveniji 2, 1965, 14: Zgodovinski časopis 14, 1960, 10; 
Zbornik filozofske fakultete 3/4, 1960, 42. — 7. J. Korošec, Razprave SAZU 3. razr. 1, 
1953. 53; Arheološki vestnik 7, 1956. 21. — 8. A. Točik, Pamatky archeologicke 52, 
1901, 333, obr. 9/2 in 340, obr. 16 2; Studijne zvesti 12, 1964, 69 in Tab. XL'l—3. — 
9. V. Nemejcovd-Pavukovd, Slovenska archeologia 12, 1964, 224. — 10. P. Korošec, 
Arheološki radovi i rasprave 4-5, 1967, 308. — 11. F. Leben, Acta carsologica 3, 1963. 
tab. 3, si. 1 in tab. 19, si. 2. — 12. S. Dimitrijevič, Archaeologia lugoslavica 8, 1967, 
6. — 13. M. Malez, Arheološki vestnik 18, 1967, 272; S. Dimitrijevič, Archaeologia 
lugoslavica 8, 1967, 7. — 14. H. Dolenz. Wiener Prah. Zeitschrift 25, 1938, 68, Taf. 
m 5—7. — 15. K. Battaglia, Buli. di Paletnologia Italiana, Vol. fuori ser. 67-68. 
1958/59, 362, fig. 137; A. Valles, Alpi Giulie 54, 1957, 25 in Alpi Giulie 55. 1959. 49. — 
16. K. Moser, Mlitt. der Prah. Kcmmission 1, 1903. 21; O. Cornaggia Castiglioni, Ri-
vista di Scienze Preistoriche 11, 1956, 151. — 17. A. Gnirs, Istria praeromana. 
Beitriige zur Geschichte der friihesten und vorromischen Kulturen an den Kiisten 
der nordlichen Adria, Karlsbad 1925, 18. — 18. O. Cornaggia Castiglioni, Rivista 
di Scienze PreSstoriche 11, 1956, 59, fig. 7 (peso da :telaio •— tipo reniforme); G. Cuer-
reschi, La Lagozza di Besnate e il neolitico superiore padano, Como 1967. — 19. 
F. Leben, Arheološki pregled 4, 1962, 53; Varstvo spomenikov 9, 1962/64, 132. 
Zusammenfassung 
DIE BEDEUTUNG DER HOHLENFUNDE VOM BERGE LUBNIK 
FUR DIE URGESCHICHTE SLOWENIENS 
Mit den archaologischen Funden aus den Hohlen Kevderc und Lubniška jama 
oberhalb Skofja Loka'.- konnten wir die Kenntnis iiber eine voralpine aneolithische 
Kultur bcreichern. Fiir dicse im Siidostalpenraum entwickelte Kultur gibt es ver-
schiedene regionale Benennungen, cbvvohl es sich dabej um die gleiche materielle 
Kultur handelt.' Die vorgeschichtliche Keramik aus der Hohle Kevderc weist ganz 
bestimmte typologische und ornamentale Eigenheiten auf, so daB sie in fast samtliche 
Kulturen und Zeitabschnitte des Aneolithikums eingegliedert werden konnte und 
scmut fiir die Zeitbestimmung der Fundstatte wesentlich ist. 
Die alteste Keramik der Hohle Kevderc zeigt den Stil-A; er ist der Friihstufe 
(= klassischo Stufe) des Lasinja-KulturkompIexes bzw. der alpinen Fazies der Len-
gyel-Kultur einzuordnen.'* Kennzeichen des Stiles-A sind vor allem Becher, Schiis-
seln und Henkelkriige (Taf. 3: 1—8), welche zum Teil auch einfache eingeschnittene 
Ornamentik schmiickt. Eine Lasinja-artige Verzierung wiesen Scherben mit einge-
schnittenen, abgerundeten Bandern auf (Taf. 2: 1—6). Fast identisch verziert ist der 
Fund von Polshals bei Judenburg in Steiermark den R. P ii 11 i o n i als siidostalpines 
Element des Spatneolithikums betrachtet.^ 
Das Mittelaneolithikum ist in der Hohle Kevderc durch Keramik des Stiles-B. ver-
treten. Wegen ihrer eigentiJmlichen Ornamentierungsart muO sie als jiingeres Element 
27 
abgesondert und als Lubnik-Variante der spalen Lasinjakeramik bezeichnet werden. 
Als kennzeichnen des Misrkmal ist vor allem die flachige Inkrustation des Ornaments 
hervoranheben. Ein Beispiel dafur sind \veifi ausgefUllte Dreieckmuster (Taf. 1: 2. 3) 
und breite. parallel gebagene, weiB inkrustierte Bander (Taf. 1: 6—8). In die Lubnik-
Variante haben wir anEerdem schraffierte und inkrustierte Dreiecke und blattfor-
mige Master einzuordnen, die des ofteren mit Tiefeinstichen kcmbiniert sind (Taf. 1: 
1, 5, 11; Taf. 2: 7—10). Auf eine fast gleichgeschaffene Form der Henkelkriige und 
ahnliche GefaBverzierungen stoBen wir im Inventar der Furchenstichkeramik der 
Sudwestslowakei.'.« Das einzige Stiick aus der Hohle Kevderc und das einzige 
Exemiplar in der Lasinja-Kultur iiberhaupt ist ein kleimer Becher mit konkavem 
Boden; auf der eingeschnittenen AuBenflache und in Tiefeinstichen sind noch Reste 
der weiBen Inkrustation zu erkennen." 
Den typologischen Unterschied in der Keramik der Lubniik-Variante (Stil-B) 
hat auch S. Dimitrijevič bemerkt und sie sodann in den post-Lasinja Kultur-
komipIex eingegliedert.'- Er hat sie dem jiingeren Horizont der Retz-Gajary-Kultur 
zugeschrieben und sie als deren regionalen Kevderc-Hrnjevac-Typ ausgesondert. 
In die Zeit des Spataneolithikums kann man aus unserer Hohle noch zwei 
Schiisselfragmente des Stiles-C einordnen, die mit einer Kombination schrag-parallel 
eingeschnittener Linien und Tiefeinstiche ornamentiert sind (Taf. 1: 4, 10). Diese 
spate Vučedol-artige Verzicrung kommt in SIowenien haufig an der Keramik der 
Ljubljana-Moor-Kultur I vor, wogegen sie in Kroatien als Keramik des Višnjica-
Typs auftaucht." 
Zum aneolithischen Fundmaterial aus der Hohle Kevderc kann man noch weite-
re fremde Vergleichselemente heranziehen. Schon P. Korošec hat auf die Mijg-
lichkeit der Formenanalogie mit norditalischen GefaBen der Glockenbecherkultur 
hinge-vviesen.'" Das Beispiel eines Pintadera (Taf. 1; 9; Taf. 3: 13) fiihrt uns einerseits 
zum Kanzianberg in Karnten'" und andererseits in das Karstgebiet von Triest und 
zur istrischen Kiiste, wo in den Hohlen Grotta delle Gallerie,'' Caverna Teresiana'" 
und auf den Brionischen Inseln'" mehrere solcher Tonstemipel gefunden \vurden. 
Ein bedeutender Fund ist das BruchstUck eines groBen nierenformigen. aus getrock-
netem Lehm hergestellten Gevvichtes (Taf. 2: 12). Biese Fcrm eines Gewichtes war 
bisher in Slowenien nicht bekannt; daher miissen wir entsprechende Vorlagen in 
den aneolithischen Kulturen Norditaliens suchen, wo sie in den Pfahlbausiedlungen 
der Po-Ebene haufig vorkommen." 
28