'fa Pyintcrt^òkc^
BORBA
Bratje v Julijski Krajini, prinašamo vam, vaša mladina, pozdrave našega Tita, tako tople, tako ljubeče in tako prisrčne, kakršne lahko sporoča samo tak junak, tak mož, kot je naš maršal Tito.
Ljubka Murovec, članica primorske delegacije na UL kongresu USAOJ-a v Zagrebu
Leto It. — Štev. 20.
Ajdovščina, sobota 25. maja 1040
Cena 4.— lire
Naj živi naš veliki maršal Tito!
tivlipn l5f Pomen* nošemu človeku beseda Tito, nam najjasneje pokaže in J,e . "a2 -et nazaj. V krvi in ognju ljudske borbe je bila porojena na&ih l<jucfeh>°t d° S^e^n^e^a nušngu srca, zato je Tito tako ljubljen pri
težka ^ ^rstu ie Pudel kot talec delavec dobrih 20 let, ker je njegova tiio / uPorna ro^a napisala na zid: Tito. Na Otlici so požgali fašisti kme-Hočen ZT(lli ^Ur^' v'°9enh ker je stari oče napisal na domači prag: nato '	1 Gorenji Vipavski dolini so razbojniški četniki posilili in
S Til U <l1 mlful° kurirko, ker so pri njej dobili drobne listke z napisom: rilnrn V b0j zana&0 svobodo! Stotine in tisoči so padli pod streli mo-ga orožja, z junaškim vzklikom: Živel Tito!
za m-ikri*6 VSa zilava borba naših ljudi za svobodo, za ljudsko oblast, veaa1UClteV ^ Ju9°slaviji že od nekdaj nosila neizbrisen pečat Tito-fatnU^hr' neizbrisen Pečat moža, ki je dal ljudskemu hotenju prvih brisei °	^nt ljudskemu uporu prvega, silnega vzpona, neiz-
n pečat moža, ki je tesno povezan z vso borbo ljudstva.
Pornp lt0 danes P°meni ime Tita našemu človeku uresničenje vseh .teženj, naite*--uV0b0d°' Pomeni sreio- z vzklikom Titu sta si segla v roke v času pestm lhiPreiskUŠent mše9a naroda delavec in kmet in s svojimi težkimi ime m.,pno udarila po sovražniku, po nasprotnikih delovnega ljudstva. Ujank pomeni našemu človeku kovačnico bratstva slovenskega in ita-Prikti ^uds*Va v Julijski krajini. Ime Tito pomeni našemu človeku in n UCltev Juliiske krajine k Jugoslaviji; ime Tito je jamstvo za razvoj apredek naše ljudske oblasti, za uspeh v naši obnovi. p0n a 3° Prišel zopet 25. maj, velik praznik za naše ljudstvo. In ta dan na -8’10 dvuJa na^ človek svojo glavo, kakor da je pozabil na vse trpljenje, 8e krivice, ki mu jih še nekateri skušajo prizadejati, in od povsod odl0i>iga en Sam mog°čen’ s prazničnim zanosom našega kmeùi in trdo vnostjo našega delavca izgovorjen klic: Tito, Primorska Te kliče! lit •	• VSa na^a borba’ vse na^e zmage so tesno povezane z imenom
Praz vf* naPorh vse naše veselje nosi njegov pečat, zato je 25. maj ttian^f vsakega izmed nas, praznik vseh naših dosedanjih zmag, mogočna z^oeija vseh naših uspehov in neuničljiva vera v našo popolno
bunl P .^asu tezkih borb so sinovi Primtrske jurišali.te dni na sovražne Co . erie s klicem: Za Tita! Za svobodo! Danes pa pristopa ljudstvo v ti'1 k k načrtnemu delu za obnovo te zemlje, k tekmovanju z zanosnim tern: Za Tita! Za Jugoslavijo!
Živel naš maršal Tito!
živela naša domovina FLRJ!
živel Trst in celotna Julijska krajina —
priključena k Titovi Jugoslaviji!
: Dobr° leto dni je od tega, odkar (jo''u®®ska Titova armada s pomočjo --h patriotov osvobodila celot-trt ,Ukrajino in prinesla če-stoletja zatiranemu primorske-ljudstvu svobodo. Toda temne 0 reakcije niso bile zadovoljne srečo naših ljudi, junaška Jugo-o^anska armada se je na Titov sk Zl J"', muaknila z enega dela Julij-Krajine v zavesti, da s tem ščiti (^a Pa * tem ne prepušča niti ., “ jugoslovanske zemlje tujim rabežljivcem. Takrat je bilo naše udstvo v coni A. kot so jo nazvali ]• *’ ^1 preko naše izmučene zem-c tako radi pišejo krivične črte, trP?Stayljeno težkim preizkušnjam, i P.J?nju krivicam, katerim pa (|^ Jl° rn je vsak dan bolj kos. To-a ta krivica ni bila krivica samo a Primorsko ljudstvo, občutili so i? J8* narodi Jugoslavije, občutil jo ir 'U ' .na® ljubljeni maršal Tito in ^ ga bilo dneva, ni je bilo prilike, a s.e ')e bi spomnil svojega ljudstva i Julijski Krajini. Takoj je pove-a vsemu svetu: Tujega nočemo, ujega ne damo!
j. trto je verno spremljal vse živ-Jenje nasilno ločenega primorske-a -judstva, pa naj je govoril Ma-
Tito je vedno z nami
kedoncem. Hrvatom ali Slovencem led jugoslo' ip -	■; “i'.V vcuuo je poudarjal
n^,se Julijska Krajina, ki čaka po-
l^utereniu koli izmed jugoslovan-• 1 ljudi, vedno je poudarjal, da
fil Ut usvoboilHve, ki čaka priklju-Ve K Jugoslaviji. Ko je govoril mesecu o zunanji politiki
aprilu mesecu o zunanji politiki j Sosia vi je, je naš Tito dejal: »Deli * Z,VS?,ni slla,ui na to. da pride Jgosbmj-a do svojih pravic in si-1 ako do onih, ki so jih ji odrekli vi vPrvi svetovni vojni, to je nepra-*clTla Izguba mejnih ozemelj, kakor stra. Slovensko Primorje s Tr-„0n.1’ kakor tudi do onih, ki ji ' *x ° Iz te vojne in ki temeljijo na gromnib žrtvah in škodi, katero je re rPela naša država, to je naši' arodi.« V svojih nadaljnjih izva-aiijih je dejal: »Jugoslavija je po-avila na konferenci ministrov za anje zadeve v Londonu v me-
secu septembru 1945 kot svojo teritorialno zahtevo mejo, ki gre od Gradeža na morski obali preko reke Idrije na Mont Roskofel na avstrijski meji in ki se v glavnem sklada z etnično mejo. Zamišljeno je, da bo dobil Trst štatut federalne enote v FLRJ in da bo tržaško pristanišče internacionalno.« V svojih nadaljnjih izvajanjih Tito ni prezrl dogodkov. ki so se vršili v Trstu in Gorici, in stališča ZVU do ljudstva in med drugim dejal: »Nimam možnosti, da bi navajal v svojem ekspo-zeju vse napade in prestopke, ki se dogajajo proti naši deželi, pred vsem pa proti prebivalstvu cone A, ker bi bilo to preobširno. To bi rad še enkrat poudaril, da so razpustile zavezniške oblasti ne glede na sporazum, ki je bil sklenjen lansko leto tu v Beogradu, brez vsakega razloga krajevne ljudske oblasti in milico in ustanovile policijo iz novih fašističnih in profašističnih elementov. to je iz ljudi, ki bi ne smeli imeti v nobenem primeru te funkcije, in organizirale novo oblast, v katero so vključeni tudi številni fa šistični elementi.«
Prav tako pa je pred kratkim naš Tito v Zagrebu dejal: »Ko smo se borili za osvoboditev naše dežele, nismo nikoli izgubili izpred oči, da je treba osvoboditi naše brate, ki so izven naše dežele. Mi smo to svojo nalogo izvršili.« Nadalje je povedal, da nekateri odrekajo našemu ljudstvu pravico biti v Jugoslaviji ter je jasno prikazal, da vse to delovanje stremi za tem. da bi razkosali našo zemljo in dejal: »Na koncu poudarjam ponovno, da ne moremo pri naših zahtevah popustiti niti v celoti, niti deloma, ker imamo prav v vsakem pogledu. Jugoslavija zahteva po svojih žrtvah najmanj od vseh zapadnih dežel. Ona zahteva samo. kar je njenega. Istra, Trst in Slovensko Primorje, to je naša zahteva. Trst je bistvene važnosti za našo deželo, pri tem bomo ostali. Mi bomo branili, vedno branili te aačv pravice. Našim bratom v Istri,
pa naj bodo to Slovenci, Hrvatje ali Italijani, lahko sporočim, da bomo čuvali in branili njihove interese in si prizadevali, da se izpolnijo njihove želje, da bodo priključeni k Jugoslaviji in da se bodo vključili v novo življenje, ki daje možnosti vsakemu državljanu te dežele, naj bo kakršne koli narodnosti, da se vsestransko razvija.«
1 o je naš ’1 ito. kateremu primorsko ljudstvo neprenehoma pošilja pozdravne brzojavke, kateremu zaupa sleherno svojo bolečino.
V stotinah in stotinah pisem in resolucij je primorsko ljudstvo povedalo v tem letu po osvoboditvi maršalu Titu. da hoče tako trdno in neomajno, kakor v času borbe priti v Jugoslavijo in mu zaupalo, kakor dobremu očetu, kako skušajo nekateri to voljo z nasiljem v ljudstvu zatreti. Vendar pa ljudstva, ki je v borbi ojeklenelo, ne zlomijo napadi, ampak je z dneva v dan jačje in močnejše, ker je na njegovi strani pravica in ker ima svojo Jugoslavijo.
Naš ljubljeni maršal Tito.
Dragi maršal!
V imenu Slovansko-italijanske antifašistične unije za Vzhodno Primorsko, Vam pošiljamo iskrene čestitke k obletnici Vašega rojstnega dneva z vročo željo: Se na mnoga leta, dragi maršal!
Obletnica Vašega rojstva je obletnica rojstva naše svobode, ljudske oblasti, konec fašističnega jarma. Tovariš maršal, srečni bi bili, če bi lahko to trdili za vso Julijsko krajino in Istro. Toda naši bratje v coni A morajo še trpeti, se še boriti ne samo za svojo svobodo, temveč celo za osnovne človečanske pravice. Tega in krivičnih črt ne moremo preboleti, nikdar jih ne bomo pozabili. Toda prav to nam daje novih moči; niti za ped ne bomo popustili, ker vemo, da ste trdno z nami Vi, dragi maršal, in z vami vsi jugoslovanski narodi, naša velika zaveznica Sovjetska zveza in vse demokratične, pravicoljubne množice vsega sveta.
Dragi maršal, za Fuš rojstni dan Vam ne moremo drugega ponudili, kot naše, z V ami v skupni borbi prekaljeno srce in obljubo, da ne bomo popustili nikdar proti nikomur, da hočemo živeti samo z Vami in samo pod Vašim vodstvom v FLRJ.
Naj živi Federativna ljudska republika Jugoslavija!
Naj živi jmavična borba narodov Julijske krajine!
■ Naj živi naš veliki vodja — maršal Tito!
Okrožni odbor SIAU za Vzhodno Primorje
Tudi Primorska je sodelovala pri Titovi štafeti
Prve pozdrave maršalu Titu za njegov rojstni tjan je Primorska že poslala, ko je odposlala s svojih tal štafeto in jè ljudstvo naročilo v slednjem kraju tekačem, naj poneso pozdrave in čestitke maršalu Titu, naj mu povedo, kako trdni in neomajni so ljudje na zapadnih mejah Jugoslavije, kako borbena je njegova, Titova Primorska.
20. maja so v Gorico prispeli tekači Titove štafete, med katerimi so bili prvi Furlani, za njimi štafeta s Krasa in z Mirenskega okraja, z druge strani pa z Brd. nato pa še iz Soške doline, z Bovca, Kobarida in Kanala. Prihod tekačev je ljudstvo z navdušenjem pozdravljalo, pred vsem prisrčno pa je bila sprejeta štafeta/ iz Soške doline, katere
tekači so prispeli na cilj z veliko, vihrajočo jugoslovansko zastavo. Druga štafeta, ki pa prinaša pozdrave in čestitke iz najzapadnejšega dela našega ozemlja,-'je prispela iz Mirnika Tekači te štafete so pozdravno resolucijo za maršala Tita v znak simbola pomočili v reko Idrijco, ki predstavlja našo zapad-no etnično mejo v Julijski Krajini. Furlani so imeli okrog vratu tradicionalne garibaldinske rdeče rute, fizkulturniki pa so bili v svojih nošah.
Naslednjega dne so odšli tudi tekači iz mesta Trsta, obe štafeti sta v zgodnjih jutranjih urah prekoračili demarkacijsko črto in bili navdušeno pozdravljeni od tamoš-njih prebivalcev. V Ajdovščini so tekače sprejeli predstavniki Jugoslovanske armade ter tamošnjc prebivalstvo. Tržaški in goriški tekači so se srečali v vasi Razdrto in že kmalu čez poldne prispeli preko Postojne na bivšo jugoslovansko mejo. Tu jih je sprejel in pozdravil zastopnik jugoslovanske armade, ki je obenem sprejel številna darila in pozdrave za maršala Tita od primorskega ljudstva.
Tako je Primorska poslala skupno z ostalimi Slovenci pozdrave svojemu ljubljenemu maršalu Titu.
Bili smo pri maršalu Tilu
Po petih dnevih bivanja v Zagrebu, kamor sem odšla kot mladinska
delegatinja na tretji kongres mladine Jugoslavije, sem zvedela, da nas bo sprejel narodni heroj Jugoslavije — naš ljubljeni maršal Tito. Nobena stvar v življenju me ni tako razveselila, kakor vest, da bom videla, da bom govorila z največjim junakom jugoslovanskih narodov — z našim Titom. In ko smo stopali skozi park proti vili, smo bili tihi, vsak je bil zatopljen v svoje misli, nihče ni spregovoril besede, mislim pa, da se je z naših obrazov dovolj jasno odražalo, kaj slednji izmed nas misli in občuti v teh trenutkih.
Naenkrat me je zajela bojazen, ali sem jaz, mlado dekle, dovolj močno, da bom lahko našim ljudem tam po Vipavskem, po Tolminskem, po Grgarskem povedala to, kar nam bo zaupal veliki Tito in kar bom občutila v njegovih besedah. Toda bojazen mi je zginila v prvem trenutku, ko je stopil med nas kot dobri oče, prijatelj od nekdaj, veselo nasmejan, naš Tito.
Pozdravil nas je in imela sem občutek, da je njegov pozdrav: Zdravo, drugovi! zvenel prav tako, kakor sem si predstavljala njegov ukaz o priključitvi Primorske k Jugoslaviji, s prav tako toplino, kakršno sem občutila, ko sem zvedela, da je Tito vsemu svetu povedal: Tujega nočemo, svojega ne damo!
Posedli smo in se začeli pogovarjati kakor stari znanci. Da. saj se tudi poznamo, v eni borbi smo zrasli. z eno težnjo in z eno pravico smo se borili. Tito nam je mnogokaj povedal. potem pa se je zanimal tudi za to, kar mu bomo mi povedali
V beseda!- maršala Tita sem čutila toliko ljubezni in toliko topline do naše zemlje in do naših ljudi, da sem šele v tein trenutku mogla v celoti precenili nalogo, ki stoji pred nami: 'vzdržati v borbi, razbiti fašistične ostanke! In Tito nam želi uspehe. Za slovo nam je stisnil vsakemu posebej roko in naročil, naj pozdravimo vso mladino in vse ljudstvo Julijske krajine.
Bratje v Julijski krajini, prinašamo vam, vaša mladina, pozdrave našega Tita. tako tople, tako ljubeče in tako prisrčne, kakršne lahko spor roča samo tak junak, tak mož, kot je naš maršal Tito.
Ljubka Murovec
Drugi zbor ljudskih odposlancev Vzhodno primorskega oksožja je zasedal
Sijajni uspehi dela ljudske oblasti v coni B
Pokazali ste, da veste, da je treba reševati vprašanje obnove na ta način, da se črpajo sredstva tam, kjer so
Po petih mesecih trde borbe in dela našega ljudstva, se je ponovno sestala skupitina zbora ljudskih odposlancev Vzhodno - primorskega o-krožja. V teh odločilnih dneh za Julijsko krajino in primorsko ljudstvo so se sestali odposlanci tistega ljudstva, k' s svojim delom, s svojimi napori najodločneje dviga protest proti krivičnemu postopanju z Julijsko krajino., junaškega zaveznika v borbi proti fašizmu.
Skupščini, ki se je sestala za to, da poda poročilo v delu ljudske oblasti na področju P P N 00 in si začrta bodoče delo, so prinesli pozdrave tudi številni gostje, ki so predvsem naglasili v.elik pomen te skupščine. Med drugim je član PNOO, tovariš Babič, dejal:
»Mi pa tudi s tega mesta povemo, da smo dali 46.000 življenj in da ne bomo nikdar pristali na take meje, ki nam ne bi priznale tega, kar nam pripada. Mi se naših sovražnikov nismo strašili nikdar, ker smo vedeli, da je naša borba pravična in danes povemo isto, da bomo v tej borbi nadaljevali, da smo pripravljeni za največje žrtve, ampak da se bomo borili, da bo vsa Julijska krajina z zad-
njo našo vasjo priključena k FLRJ! Ko vas tako gledam zbrane, odposlanci in odposlanke, organi naše težko priborjene ljudske oblasti, se moram spomniti na tisti del Julijske krajine, na tako imenovano cono A, kjer so ljudstvo vzeli možnost, da bi odločalo o svojem delu. Oblast v coni A je dekretirana od zgoraj navzdol, ljudstvu vsiljena in izročena v roke tistim, ki so do včeraj pobijali naše ljudi, požigali naše domove. Zato vam povem:
ljudska oblast je največja pridobitev naše narodno osvobodilne borbe, zato jo čuvajte, zato jo krepite in zato jo razvijajte.«
Prav take pozdrave je prinesel v imenu italijanskih demokratičnih množic tov. Ferlan, ki je obsodil v imenu ljudstva iz cone A krivično postopanje z Julijsko krajino, in dejal, da tudi Italijani hočejo priti v deželo, kjer je ljudska oblast,
Po pozdravih zastopnika vojske in ostalih gostov, je prešla skupščina na delovni del zasedanja in tovariš tajnik France Perovšek je podal izčrpno poročilo o delu ljudske oblasti v zadnjih petih mesecih.
Poročilo tajnika PPNOO Franceta Perovska
Od prvega zbora ljudskih odposlancev, ki je bil decembra meseca lanskega leta, pa do danes, je preteklo več kot 5 mesecev. V poročilu mislim podati v imenu PPNOO .obračun dela oblasti v okrožju, na osnovi katerega bo zbor odposlancev izrekel svojo oceno in nakazal nove naloge v okviru sprejetih sklepov.
Že prvi zbor odposlancev je poudaril okoliščine, pod katerimi morajo oblasti skupno z ljudstvom reševati naloge; te okoliščine so dejstvo, da Julijska Krajina k Jugoslaviji še ni priključena, da pa naše ljudstvo priključitev nemudoma zahteva — zahteva priključitev JK v celoti in se zato bori prav v tem trenutku najostreje proti nesramnim in žaljivim predlogom razmejitve med Jugoslavijo in Italijo, katere so dali predstavniki Amerike, Anglije in Francije te dni v Parizu. Ne mislim sedaj ponavljati stvari, ki so bile malo prej izrečene, toda v samem poročilu se bo treba dotakniti krivice, katera se dela Jugoslaviji in V ka^ Ieri živi ljudstvo Julijske Krajine, katero bi moralo, računajoč po udeležbi v borbi proti fašizmu, uživati podporo vseh — najbolj pa vseh zaveznikov v boju.
Prvi zbor odposlancev je pokazal takratne rezultate dela na področju njene izgradnje, preskrbe, trgovine, financ, industrije, obnove itd., kateri so premostili največje težave, katere je poleg že obstoječih povečala še vzpostavitev krivične demarkacijske črte. Posebno danes vidimo velike zasluge VUJA-e, katera je že takrat odločilno podprla odbore naše oblasti zlasti v finančnem in na gospodarskem področju sploh. Zagotovila je kredite in preskrbel a-sredstva za preskrbo.
Na prvem zboru smo si postavili za nalogo dosežene rezultate na vseh področjih razvijati naprej s še bolj načrtnim delom. Kot najnujnejšo nalogo smo poleg preskrbe, trgovine, obnove in industrije postavili ureditev finančnega poslovanja. Odločen poseg VUJA proti valutarnim špekulacijam s tem, da je dala v promet Jugo-liro, je omogočil, da smo od 1. januarja t. 1. spravili finančno poslovanje v sklad s celotnim proračunom (ki znaša 614,707.269). Četrtletni obračun je pokazal, da smo ostali v mejah proračuna — še več, celo prihranili smo pomembno vsoto (54,950.137.47). Mislim, da sino na jasnem, kako ta prihranek. To smo dosegli edino na ta način, da smo se borili za vrednost nove novčanice, kateri so hoteli špekulanti in sovražniki Jugoslavije iz cone »A«- s spretnimi manevri izbiti vrednosh prav tako so šli njim na roko domači špekulanti, ki so med drugim poskušali zavirati denarni obtok. Utrditev na finančnem polju je v tesni zvezi z razvojem trgovine in industrije v tem času.
Dejstvo je, da zlasti od vojne najbolj prizadeti kraji nimajo dovolj denarja, rako da je tam ljudstvo še vedno potrebno podpore. Jasno je. da poleg zapuščine, ki jo je zapustila vojna, vplivajo tudi na to pogoji, o katerih je bilo prej govora.
Prav tako smo pričeli urejevati dohodke, katere med drugim predstavljajo tudi davki, trošarine in takse. Uredbe o
teh dajatvah so izšle v Uradnih listih PPNOO v soglasju z VUJA. Reči je treba, da ogromna večina ljudstva zelo zdravo razume to vprašanje, kar se kaže pri reševanju teh vprašanj, pri skupnih n-aporih ljudstva in njegovih odborov oblasti. Treba je pri tem premagati še veliko ostankov preteklosti — to zlasti pri ljudeh, ki niso v narodno osvobodilni borbi nič žrtvovali in ki se kljub temu pravičnim dajatvam hočejo izogniti. Omeniti je treba še vprašanje Slednje. Dosedanji rezultati so se pokazali tudi v našem okrožju, da se s pravilno organizacijo prostovoljnega dela pri izdatkih ogromno prištedi, obenem odločno podpre gospodarsko obnovo. Na tem področju moramo v prihodnjih mesecih storiti neprimerno več, kot smo to dosegli do sedaj. Tu ne gre samo za dobro voljo poedincev, temveč gre predvsem za dej-stvóTcIa le to najboljše orožje naše neodvisnosti v bodočnosti, da je to edina pot do hitrega blagostanja. Kako orjaške korake dela pri tem ljudstvo v Jugoslaviji! In tudi v našem okrožju so naši kmetje in delavci, žene in mladina tako v lanskem letu kot letos pokazali precejšnje uspehe prostovoljnega dela. Nam v coni >B< je to danes mogoče in mi verjamemo, da nas bodo narodi Jugoslavije, naš maršal Tito in Ljudska vlada Slovenije še bolj veseli, ko bomo tudi na tak način že sedaj manifestirali svojo pripadnost.k FLRJ.
Pri tem velikem pomenu prostovoljnega dela ljudstva za sebe je treba omeniti še nekaj. Sovražnike Jugoslavije — fašiste in reakcionarje vseh vrst boli ustvarjalni polet ljudstva v Jugoslaviji, zato imamo priliko slišati zločinsko klevetanje reakcionarjev v coni »A«, da v Jugoslaviji »vojska priganja ljudi na delo« itd. Reakcionačni listi v Trstu in Gorici večkrat pišejo klevete o primerih prostovoljnega dela- pri nas v coni »B«. Fašističnii škof Margotti skuša preko protiljudske duhovščine pri nas r^n osnovi verskih čustev ljudstva zbiti pomen udarniških nedelj. Ljudje njegovega kova — nekateri protiljudski duhovniki — govorijo celo o »grehu« udeležencev takega dela, govorijo o ne vem kakšnih posledicah, v divjem besu do Jugoslavije bruhajo laži, berejo pastirska pisma o »težkih časih« itd. Kje pa je bil greh takrat, ko so fašisti tudi ob nedeljah pobijali naše ljudstvo in zažigali njegove domove?! Ati pa takrat, ko so silili ptroke in žene, da jim kopljejo strelske jarke?! Takrat škof Margotti ni napisal pastirskega pisma o »težkih časih«. Ne! Pisal je čestitke Mussoliniju — še posebno čestitke fašističnemu generalu Ro-botiju, ki je poleg pobijanja rušil to, kar danes ljudstvo s trudom in ker je to potreba — tudi z udarniškimi dnevi in nedeljami gradi, če je bilo reakciji vse prav pred 1. majem 1945, ji pa danes ni všeč, ko je n. pr. v našem okrožju letos samo v dveh mesecih, t. j. marcu in aprilu, doseženih 329.893 delovnih ur, kar da 41.236 delovnih dni. Boli jih to, da se je pri tem samo pri zbiranju materiala za obnovo vasi, ori sekanju drv 'in popravilih cest v ':eh mesecih prihranilo 9,187,000 lir.
Preskrba in trgovina
Preskrba se je v tem letu znatno Izboljšala. Sedaj je poleg hrane poskrbljeno tudi blago za obleke,'več predmetov pa je tudi že v prosti prodaji. Čeprav se je čas, v katerem pride blago do potrošnikov, mnogo znižal, se še vedno godljo napake, da blago zaostane v nekaterih primerih po nepotrebnem.
V prvih 4 mesecih je bilo v okrožju razdeljenih:
598 vagonov moke, 329 ton soli, 113 ton mila, 190 ton sladkorja, 100 ton testenin, 13 ton riža, 51.778 doz konzerv mleka, 41 ton maščob, 40 ton graha, 56 ton sira, 70 ton konz. mesa, 33 ton svežega mesa, 80 ton mkrmelade, 1.5 tone bonbonov, za 15,878.951 lir železnine, po-
ljedelskega in mehaničnega orodja, za 2,192.548 lir kemičnih proizvodov, za 1 milijon 3109 lir semen, za 2,437.750 lir živeža in raznega drugega blaga, za 65 milijonov 754.099 lir tekstilnega blaga in za 2,700.748 lir usnja in čevljev. Tu niso vštete večje količine tekstilij, čevljev itd., ki so uvožene, pa niso še razdeljene med prebivalstvo.
Kot omenjeno, smo ves ta živež dobili iz Jugoslavije. Dolžni pa smo, da v letošnjem letu k sami preskrbi tudi sami v marsičem prispevamo. Jesenska in predvsem pomladanska setvena kampanja mora imeti sedaj nadaljevanje v organizaciji žetve in mlačve, nadalje Y tem, da se izvede statistični pregled pri-
delkov in izvrši pravilen odkup presežkov. Če bodo odposlanci pravilno izvršili svojo vlogo, bo ljudstvo pri vsem tem tekmovalo in pričakovati je dobre rezultate.
Posejano je v tem poletju:
pšenice	5161 ha
ječmena	1116.6 ha
rži	1244 ha
ovsa	1667.2 ha
koruze	3909.4 ha
krompirja	3020.3 ha
Skupaj	16118.5 la
Vprašanje odkupa presežkov moramo vzeti zdravo in zagotoviti pri tem najboljši uspeh.
Trgovina je bila ob koncu lanskega in v' začetku letošnjega leta ogromno ovirana zaradi obstoječega stanja v Julijski Krajini, tako da je bil njen razvoj zelp otežkočen, V prilikah, o katerih sem govoril prej, zlasti tudi finančnih, je bilo težko organizirati zunanjo trgovino, razen živil pa je ostalo blago v večjih količinah šele začelo prihajati. Takemu stanju se je v začetku prilagodila tudi notranja trgovina, ki je zavzela primitivno poslovanje zamenjavanja blaga za blago. Pri tem je bilo tudi bistveno ovirano utrjevanje- denarnega obtoka. Tudi v tem vprašanju nam je VUJA priskočila na pomoč. Omogočila nam je zunanje tržišče zlasti v Jugoslaviji, s tem so naše trgovske ustanove dobile možnost nabave novega blaga, s tem so se normalizirale cene, tako da se je pred meseci že opustil primitiven način za-
menjavanja, ki je bil sicer reguliran, a so se kljub temu dogajale grobe nepravilnosti in špekulacije. Pri organizaciji trgovine in plačevanja v gotovini so pričele dobivati odločilno vlogo in s tem tudi zaslugo zadruge in tisti privatni trgovci, ki so dejansko na strani ljudstva ter razumejo dolžnost poedinca v interesu skupnih naporov vseh za čimprejšnjo priključitev k Jugoslaviji. Oddelek za trgovino je koordiniral omenjeno delo. Pri trgovini moramo poglobiti delo v naslednjih pravilih:
1. Primitivno trgovanje v celoti nadomestiti; 2. boj špekulaciji. Kot nam je bilo primitivno trgovanje v početku potrebno, nam je sedaj škodljivo, ker se pod tem večkrat krijejo špekulacije in kar je najvažnejše — ker so dani vsi pogoji s tem, da je na trgu razmeroma vse najnujnejše potrebno blago in temu uradno določene cene. Boj proti špekulaciji je treba v tem momentu pa še posebej poostriti. Ne vem, kaj pravite vi, toda prepričan sem, da ste istih misli, da_ je vsak tisti, ki danes špekulira na račun tako junaškega in požrtvovalnega ljudstva kot je naše, enak tržaškim čr-noborzijancem-črnosrajčnikom, da je tak pozabit na usodo svojega ljudstva in spada med tiste, ki obožujejo predloge treh druga ob drugi stoječih razmejitvenih črt med Jugoslavijo in Italijo. Ljudstvo in oblast bosta s takimi obračunala kot zaslužijo. Primer, ko je špekulant prekupčeval iz bistriškega okraja, ko je zamenjal les za vino kmetu iz Istre in pri tem kos računal v višini štirikratne pro-dajpe cene —■_ se ne sme več ponoviti. Ta kmet pa je rabil les za obnovo od fašistov požgane vasi!
kračije — protekcionaštva — tnalom^' nosti — izkoriščanja položaja nenehno in brezobzirno.
Važno vlogo pri obnovi vršijo obnovitvene zadruge, katere so sedaj v finančnem in materialnem pogledu spio*1 še šibke. Dosedaj obstoja 41 obnovitvi' nih zadrug, ki so v teh mesecih praktično že delale na prej omenjenem d6*11 obnove.
Kultura in prosveta
Šolsko leto se bliža h koncu in Prj^ bo šolska mladina v resnici napravi*8 račun svojega dela v svobodnih okoliščinah — žal tega ni v coni »A«. KljnD splošnim težavam, ki so se v začetku kazale s pomanjkanjem učiteljskega kadra, ter kljub dejstvu, da primanjkuje a?1' skih prostorov, obiskuje osnovne ljud»® šole v okrožju 19.475 otrok, srednjih ^ je 9, katere obiskuje 1812 dijakov. Ljudska prosveta je oživela, to nam dokazujejo kulturne prireditve po vaseh in tuf' stih. Jasno je, da se ljudstvo zaveda, d» prosveta danes ne znači samo razvedri' la duha, uveljavljanja in razvijanja P®" sebnih talentov, temveč da vrši prosveta danes važno vlogo na področju vzgot® mas. Naši nasprotniki večkrat iz besa tidijo, da mi ne razumemo umetnosti-Kje se ta bolj razvija kot pod pod0*1 ljudske oblasti? Mislim, da ni treba °Pe' rirati z argumenti daleč od nas. PrV?' majsko praznovanje našega ljudstva 1“ pokazalo velike uspehe kulturno prosvej; nega dela. Mislim, da so odbori obla*11 dolžni še bolj podpreti delovanje prosvete na vseh področjih.
Industrija
Prvi zbor odposlancev je prav tako sklenil, da se mora produkcija v naših industrijskih podjetjih dvigniti, doseči predvojno proizvodnjo in jo tudi prekoračiti. Skoraj vsa industrijska podjetja so že takrat obratovala in se je nekaj izmed njih približalo predvojni produkciji. Za razdobje preteklega polletja so delavci skupno z upravami podjetij napravili načrt za dvig proizvodnje in za obnovo poedinih objektov. Tako je n. pr. rudnik živega srebra v Idriji ta načrt dosegel in ga celo prekoračil za 12%. Istotako so bila v tem rudniku izvršena nekatera najnujnejša obnovitvena dela, tako da se je sedaj znatno zvišala produkcija jame v primerjavi z normalno produkcijo pred vojno. Rudnik lignita pri Ilirski Bistrici je tudi dosegel načrt, prav tako ostala podjetja.
Pri lesni industriji imamo v pogonu 20 večjih obratov, v katerih je zaposleno skupno 700 delavcev. Teh 20 obratov zreže v enem dnevu 500 kub. m oblega lesa. Poleg tega je v tem razdobju delovalo 40 malih žag.
V tem času so pričeli obratovati tudi tisti obrati, ki v preteklem letu niso tega zmogli zaradi pomanjkanja surovin —- sabotaž družb iz cone »A« itd. To so v glavnem podjetja kemične industrije. Lahko trdimo, da so naši delavci v vseh omenjenih industrijah, med drugimi tudi
v živilski, pravilno razumeli vprašanje dviga produkcije in pri tem dosegli dobre rezultate. Gotovo pa je, da bi bili rezultati še mnogo boljši, če bi bila industrija pri nas vključena v organizem jugoslovanske proizvodnje in tako dihala s polnimi pljuči. V industriji dela danes 10.000 delavcev in je s tem zaposleno skoraj vse industrijsko delavstvo — torej baš nasprotno, kot v coni »A«, koder kapitalistični krogi iz industrije odpuščajo na tisoče delavstva in ga na ta način pehajo v bedo, in to še s posebnim namenom razbijanja njihove jeklene borbenosti, ki zahteva priključitev k Jugoslaviji.
Zaradi krivičnega stan ja j v katerem se danes nahaja JK, je bilo in še obstoji nekaj težav pri odprodaji proizvor-dov — zlasti lesnih. Toda ižgledi v tem pogledu so se že izboljšali in te težave bodo v kratkem odstranjene. — Saj je vsakemu pametnemu in poštenemu človeku že jasno dejstvo, da JK poleg vseh ostalih argumentov pripada k Jugoslaviji iz celotnega ekonomskega stališča.
Nadaljnje delo na področju industrije je jasno: zvišanje produkcije in to na osnovi bogatih Izkušenj, ki jih nam daje delavstvo in tudi strokovnjaki v ostalih krajih Jugoslavije.
Obnova
Obnova je že v lanskem letu napravila velik korak naprej s tem, ko je bilo postavljenih 84 mostov, popravljenih 669 hiš in 112 šol itd., toda vse to je še malo, posebno na obnavljanju od okupatorja požganih domov, če upoštevamo, da je še vedno 4070 stanovanjskih hiš in 7000 gospodarskih poslopij potrebnih obnove. Reči pa moramo, da bomo kmalu dosegli definitivno obnovo porušenih objektov na prometnih žilah, kar spada med najvažnejša vprašanja obnove in čemur je dal velik naglas tudi naš maršal Tito v novoletni poslanici. V preteklih mesecih letošnjega leta so se vršile priprave za obnovo vasi v okviru pripravljenega gradbenega materiala, obnavljale ceste in gradili železobetonski mostovi kljub temu, da nismo še imeli urejenega fonda za obnovo. Toda že doseženi rezultati nam kažejo, da se da na samem terenu ogromno pripomoči k ojačanju fonda za obnovo s tem, ko se s prostovoljnim delom ogromno ustvarja. Definitivna določitev letošnjega fonda, katerega nam da Jugoslavi ja, je v načelu 'dosežena in prihodnje dni bo tajništvo PPNOO sklicalo posvetovanje Okr. Izv. odborov o vprašanju njegove razpode-litve. Jasno je, da bo zelo velik del tega odpade! na obnovo industrije, ki je najvažnejša gospodarska veja. Z ostalim delom, ki pa je namenjen obnovi požganih domov, se bo pa tudi s pravilnim načinom precej naredilo. O delih.za obnovo je skupno z množičnimi organizacijami napravljen načrt za vsako vrsto obnove posebej in načelnik oddelka bo tu pred vami predložil program lega načrta. Važno je, da odobren kredit za obnovo tudi sami — v okviru naših lastnih možnosti v okrožju povečamo. Dve poti sta tu: 1. da se poveča storilnost prostovoljnega dela — da zlasti kraji, ki od vojne n/iso prizadeti, s fizičnim in materialnim delom podprejo naše junaške od okupatorjev opustošene vasi.
2. Da vsak, ki more, materialno — torej tudi z denarjem podpreti akcijo obnove, da to tudi stori. Oboje je velikega pomena in važno je, da že sedaj pokažemo, da je ustvarjalnost na polju obnove v praksi dokazana velika pridobitev narodno osvobodilne borbe, katero zna ljudstvo uveljavljati za sebe — za dosego jutrišnjega blagostanja in to pod pogoji svoje res ljudske oblasti — za zmago popolne neodvisnosti na vseh po-priščih.
Že samo dosedanji uspehi nam ka-
žejo, da bomo v letošnjem letu storili ogromno samo, da v celoti dosežemo gornje predpogoje in, kar je tudi važno, da načrtno delamo.
V preteklih štirih mesecih je bilo na področju obnove v našem okrožju storjeno naslednje:
železobetonski most v Kopru v dolžini 22 m in širok 9 m, betonski most z dvema obokoma v Klancu dolg 40 m in 6 m širok, in most v Želinu.
Do julija in avgusta bodo zgrajeni nadaljnji trije betonski mpstovi, ki so sedaj v gradnji in to v Lijaku 22 m dolg, v Stopni-ku 22 m, v Cverju 7 m, poleg tega razni nasipi itd. Prav tako je v teh štirih mesecih obnovljenih 36 stanovanjskih hiš, 37 gospodarskih poslopij, 59.880 metrov obnovljenih okrajnih in krajevnih cest, pripravljenega ie 14.810 q apna, 1398 kub. m peska, 1500 kub. m stesanega lesa, 270.000 kosov opeke, 255.000 cementnih strešnikov, nato še kovaški in mizarski izdelki.
Za vse izvršeno delo je bilo opravljenih 498.567 delovnih ur, od katerih je bilo doseženo 336.370 s prostovoljnim delom, kar znači, da se je na izdatkih prihranilo nad 10 milijonov lir. Prav iz tega vzroka moramo danes kljub dejstvom, da dosedaj ni bil urejen fond za obnovo — graditi omenjene mostove in delno nabaviti še kak gradbeni material, katerega je treba kupiti. To je zopet nov dokaz, kaj pomeni svobodno delo in če reakcionarji hočejo — tudi udarniška nedelja. Gotovo je, da je kljub temu še mnogo krajev, ki so bili v tej vojni razrušeni in ki niso bili podprti. Gotovo je tudi, da se bo v letošnjem letu na obnovi teh krajev dosegel le del tega, kar bi moralo biti — v večjih primerih tudi zelo majhen del. Toda obnovljeni bodo če ne letos pa prihodnja leta. To naj vedo tisti, kateri večkrat po malem nri-šepetavajo našim kmetom, ki so bili v vojni najbolj prizadeti, češ, prej ste bili dobri, sedai pa se za vas nihče več ne zmeni. In če pogledamo, kdo to govori, potem vidimo, da so to ljudje, ki jim ne leži na srcu naša obnova — so tisti, ki so med vojno pomagali okupatorju — ali pa v njegovem zavetju delali mastne dobičke. Vemo to, da se v enem tet« ne da pozidati vsega, kar je okupator z njihovo podporo štiri leta rušil. To danes naši ljudje vedo. Jasno pa. da je treba istočasno napraviti, da se napake, ki v našem aparatu obstojajo, odstranijo, odstraniti je treba pojave biro-
Notranja uprava
Na koncu bi se dotaknil še par uPraV" nih vprašanj, in sicer notranje upraV in sodstva. Oddelek za notranjo upr®! pri PPNOO in njegovi odseki po okraji^ so v tem razdobju reševali naloge n področju javnega reda, vršili kon.tr®*. nad odredb ami in še posebej vodih ^ proti špekulaciji. V tem razdobju je tranji oddelek izdal nove osebne izk®*' niče, katere je izdala VUJA in s,*6® delom zaključil. Narodna zaščita )e . tem času naredila velik korak na15,re|i' izpopolnila je svoje kadre in izbolj®®18 pogoje njihove vzgoje.	w
Prvi zbor odposlancev je prav govoril o vlogi ljudskih sodišč in izv®”!, volitve v okrožno ljudsko sodišče-šča tako okrajna kot okrožna so v t®11! #časli ’reševala civilne ■■itv kazenske ve; sodila dosegljive vojne zločince, ostala večina teh zločincev se drži v <* ni »A« in ostali Italiji pod zaščito ZV in pravici niso dosegljivi. (Kdo ve. se ustvarjalci raznih Morganovih — sonovih itd. linij ne bojijo za njih usf!” do. ko upoštervajo v svojih predlog1 »etične momente«?!)	.h-
Praksa v dosedanji funkciji ljudski sodišč je pokazala, da je treba odloČ®'
nje množic pri sodstvu še bolj podkr T piti — čeprav je bilo temu že dosedat ^ celoti zadoščeno, podkrepiti namreč
tem, da se izvoli še nove sodnike l®1!1 J to pa predvsem iz dejstva, da &odnlj. laiki v dobi, za katero so izvoljeni- ^ ločajo 30 krat v razpravi. Prav z®®® tega je potrebno, da se kader I®’^-todnikov razširi, zato PPNOO pred]®® izvolitev nadaljnjih 19 sodnikov-lai®0^
Bodoče delo
Tovariši odposlanci — tovarišice poslanke!	0
V poročilu sem govoril predvsem najvažnejših vprašanjih dosedanjega ® la — jasno pa je, da bo diskusija 6®® izpolnila te stvari v podrobnosti ®”. načela še druga vprašanja, o katem*1 poročilu ni bilo govora.	0
Po vsem tem, kar je bilo iznes®^ dosedaj, vidimo uspehe našega dela. * ,j da to ne pomeni, da Je aparat obl® . brez napak, to ne pomeni, da ni tu P. vsem tem še veliko težav. O teh dv vprašanjih je bilo že govora, toda sli m, da je ob koncu nujno potrebno tem ponovno nekoliko spregovoriti, . nočemo, da bi se pri kaki oceni našeS dela in bodočih nalog ne zmotili. «.
Dejstvo je, da je kljub boljši ni ureditvi zlasti naš severni del ja — Istra in ostali od vojne prizade kraji — v pomanjkanju denarja, da Pf’i manjkuje živine itd. Res je v tej *v®, tudi. da bi tega ne bilo v toliki ®®r ’ če bi n. pr. ljudje iz grgarskega In K peljskega okraja lahko že normalno °9 prodajali 'Svoja drva in produkte sP10®’ skratka, če bi celotna Julijska Krajin® praksi enotno gospodarsko zadihala 8 gosloranskinii pljuči. In ol) teh dejstv1 se večkrat dobi podlež, ki v narod® osvobodilni borbi ni ničesar žrtvov®; nasprotno, lizal pete okupatorju In ® pravi, »da je tega kriva oblast« itd- ^ obstojajo načelne težave pri gospodarst^ pri nas. je to kriva demarkacijska čn®’ so to krivi tisti, ki so to črto vsilili*. prav v tem je prvi vzrok težav. Tisi'®] pa, ki ob tem vprašanju klevetajo, *8' žejo, da »tu ni kruha« itd,, pa poven®* naj bi se poslužili druge metode, ki koristnejša! Zavihajo naj rokave in de-lajo in zopet delajo, ter bodo pri tihi, tako bi s tem vsaj malo poprav!1. krivico, katero so v preteklosti stord našemu ljudstvu. Na drugi strani p® ,S‘°J venci, Hrvati in Italijani v celi Julij®111 Krajini vedo. da naša narodno dilna borba ni končana, zato se bijel0 za priključitev k FLRJ Praksa osvobodilne vojne je naučila naše ljudi žrtvo^ vanja, zato vedo. da je treba v .tei f®zl (Nadaljevanje na 4. strani.)
JASNE BESEDE
Motil bi se, kdor bi mislil, da se Bajde kje na Primorski zemlji le en poštenjak, ki ne bi najodločneje pro-ostiral proti krivičnim razmejitvenim Predlogom angleške, ameriške in francoske delegacije ter v imenu vseh spregovoril, da je Primorska nedelji-Ta> _ da je jugoslovanska in da je s Svojo borbo sama pisala svojo samoodločbo in svoje meje.
Herpeije-Kozina protestira
Čim so zvedeli ljudje po okraju j vpelje—Kozina za poskuse delitve »lijske Krajine, so se začeli zbirati P_o vaseh in na protestnih zborova-n)>h obsojati takšen postopek z ljudstvom, ki je poleg preizkušenih sovjetskih ljudi največ doprineslo za zlom asizma in za osvoboditev svoje zem-1®- Staro in mlado, možje, žene in otroci so se zgrinjali v gruče in ti Bjanifestanti, ki so nosili zastave in stike maršala Tita, so poznali samo ®n klic, klic življenja našega ljudstva,
, po pravici; Tito, Primorska te ice! V Divači se je zbralo nad 400 •Bdi, v Kozini 200, v Vremenskem •	t-50, v Podgorjah 100, v Ma-
oriji 160, v Obrovu 100, v Slivju 100, ^Kastelicu 150 ter izražalo ogorčen-n)e proti predlogu o postavitvi krivičnih mej. Zborovalci so pisali za-Valne resolucije zagovornikom svojih Pravic, Molotovu, Kardelju, Titu, Ki-riču ter najodločnejša protestna pis-®a svetu zunanjih ministrov, v kate-., 80 ponovno povedali, da bodo da-1 vse od sebe za priključitev celotne “Biijske Krajine v FLRJ.
Ljudstvo v Idrijskem okraju je dvignilo svoj gias
Po idrijskem okraju so ljudje ma-!i tirali P° vseh vaseh, tako se je “Beležilo demonstracije v Idriji nad j. ljudi, v Cerknem pa nad 500 Demonstrantom so govorili za-? °Pniki odborov Osvobodilne fronte 111 Km podrobneje pojasnili vlogo jBdlaganih črt, ki pomeni delitev k® Krajine, ki pomeni trganje .Bsega ljudstva na dvoje, ki pomeni 7®*io Trsta in Gorice. Množice so .•točene protestirale proti tistim, ki 1 radi barantali z našo krvjo in z esimi ljudmi, in jasno povedale vse-jto svetu, da nismo klavna žival, ka-er° se da na sejmu prodati, ampak .8 smo ljudstvo, ki je v borbi za svo-svobodo nemalo žrtvovalo. S sil-“b navdušenjem so odposlali zboro-alci zahvalne resolucije Molotovu, ardelju in Titu ter ogorčenja polna Protestna pisma svetu zunanjih mini-8 r°v, v katerih sporoča idrijsko ljudmi da od sveta zunanjih ministrov B® pričakuje ničesar drugega, kakor Potrditev ljudske volje, ki je tisočkrat “a zajamčena z atlantsko listino.
^lijska Krajina je nedeljiva, so vzklikali Vipavci
Največje ogorčenje, ki ga je kdaj •ndstvo pokazalo proti sovražnikom •ludstva, so bile protestna zborovanja Proti raznim razmejitvenim črtam. V ‘Pavšičem okraju je skupno demon-8friralo nad 9000 ljudi z mogočnim v*klikom: Julijska Krajina je nedelji-Va< V Ajdovščini nad 3000, v Šempa-*“ 3000, v Vipavi 1400, na Odlici . > v Št. Vidu 500, v Gorenji Brani-400 in na Colu 300 ljudi je pove-a*o, da si je ljudstvo vsak dan bolj B° jasnem, kdo so njegovi pravi pri-jBlclji in da ga danes ni več človeka,
1 ki ne vedel, da je sovražnik naše-sa ljudstva vsakdo, ki je proti pri-•jucitvi Julijske Krajine k Jugoslavi in vsakdo, ki kleveta Jugoslavijo ah Sovjetsko zvezo. Ljudstvo iz Šempasa in Gorenje Branice je šlo tudi “a kjivično demarkacijsko črto in °gorčeno protestiralo proti vsem poskusom takega kosanja in cepljenja Basega ozemlja. Na vseh teh zborova-B)ih so množice zahtevale, da se odpošljejo zahvalne resolucije MolotO' VU’ Kardelju in Titu in samo prineslo odločno pisana protestna pisma sve-u zunanjih ministrov.
Mi smo umirali za Jugoslavijo, so vzklikali damonsfranti v okraju Ilirska Bisirica
Tudi okraj Ilirska Bistrica je dvig-Bil glas svojega protesta in na zboro-vanjih v Bistrici, kjer je bilo nad 1000 Podgradu, kjer je bilo nad ljudi, v Jelšanah, Premu, Baču, rcgarju pa so stotine in stotine de-Bionstrantov vzklikale: Mi smo umirali za Jugoslavijo! Na slednjem košč-u naše zemlje, v slednji vasi v Julij-! Krajini! Poleg teh zborovanj pa so e vršila manjša protestna zborova-
nja prav v vsaki vasi v okraju in od povsod so bile poslane resolucije, v katerih je ljudstvo povedalo, da je v teh težkih dneh spoznalo, da je res najzvestejši zaveznik za demokratične pravice borečega se ljudstva Velika Sovjetska zveza.
Za nas je življenje samo v Jugoslaviji
Tako so vzklikali ljudje po Grgar-skem, ko so najodločnejše protestirali proti vsaki drugačni rešitvi pripadnosti Julijske Krajine, ki ni v skladu z zahtevami jugoslovanske vlade, s predlogom Sovjetske zveze, ker ni v skladu po tem z dejanskim stanjem v Julijstci Krajini. Na stotine manifestantov je v Trnovem, Grgarju, Čepovanu, Levpi, na Banjšcah povedalo, da to ljudstvo hoče k Jugoslaviji, da po vseh pravicah pripada k Jugoslaviji in da ne bo nikdar dopustilo, da bi bilo ločeno od bratov v Gorici ali Trstu. To svojo odločitev so demonstranti napisali tudi v protestne resolucije, ki so jih poslali svetu zunanjih ministrov.
Zastonj vsi upi, da bi delili Istro
Tak klic so dvignili demonstranti v Istri, pa bodisi to Slovenci ali Italijani. V samem Kopru je nad 3000 ljudi, med katerimi si videl poštene delavce, Italijane, kmete in ostalo prebivalstvo povedalo, da pomeni rezanje Istre smrt za njena obalna mesta, istotako so povedali tisoči in tisoči manifestantov v Izoli, v Piranu, v Rižani, Marezigah, v Sočergi in v Novi vasi. Po vseh teh krajih se čuje
en sam glas: Tito, Istra je Tvoja, Istre ne damo nikomur, dati Istro Italijanom bi pomenilo vreči to ozemlje znova v bedo. Mi pa hočemo v življenje, mi hočemo v Titovo Jugoslavijo. Glas istrskih demonstrantov je našel svojega odmeva v neštevilnih resolucijah, ki so jih poslali svetu zunanjih ministrov.
Trst je naš
Tako so vzklikali demonstranti po Tolminskem, kjer so se ogromne množice zbirale na protestna zborovanja. V Sv. Luciji, Tolminu, Idriji, pri Bači in po drugih manjših krajih so demonstranti povedali, da je Trst duša Primorske, da brez Trsta ni Primorske.
Življenje damo, Trsta in Gorice pa ne damo
Nešteti tisoči so tako vzklikali na protestnih zborovanjih po Postojnskem okraju. V sami Postojni je okrog 3000 ljudi tvorilo veličasten sprevod, ki je bil izraz trdne volje naših ljudi, da ne odstopijo v svojih pravičnih zahtevah niti za korak. Prav tako mogočna je bila demonstracija v Št. Petru, kjer je bilo preko 1000 ljudi, pravtako kot po vseh ostalih večjih krajih postonjskega okraja. Jugoslavija je domovina Primorske, tako so vzklikali in iz vseh zborovanj poslali protestne resolucije svetu zunanjih ministrov in zahvalna pisma Molotovu, Kardelju in Titu, ki trdno zastopajo to, za kar je Primorsko ljudstvo dolgo krvavelo, da se ta zemlja priključi k svoji pravi domovini Jugoslaviji.
Primorsko ljudstvo pošilja pisma svojemu dragemu Titu
Danes bo proglašeno Titovo tekmovanje
Na dan 25. maja bo ljudstvo vzhodno primorskega okrožja proglasilo svoje drugo tekmovanje, ki naj pripomore k plodonosni obnovi tega koščka Julijske Krajine. Na to tekmovanje se naše ljudstvo dobro pripravlja, ker bo z obvezami, katere hoče podariti kot dar svojemu ljubljenemu maršalu Titu, pokazalo neomajno voljo po priključitvi Julijske Krajine k Jugoslaviji. 25. maja hoče vsa Primorska povedati Titu, da je čula njegov klic, da se je temu klicu odzvala, zato bo v svojih pozdravnih resolucijah vsak okraj povedal, kaj se je obvezal napraviti v tekmovanju od 25. maja do 25. avgusta.
V	ta namen je bil izvoljen tudi okrožni tekmovalni plenum, ki bo skrbel za načrtnost tekmovanja, za vsestransko povezavo tekmovalnih sektorjev, za pomoč pri tekmovanju itd.
V	ta namen se je delavstvo odločil delati eno uro za obnovo itd.
Vse naše ljudstvo preveva danes zavest, da dela za svoje boljše življenje, dela za čim hitrejšo odstranitev vseh sledov vojnega razdejanja, obenem pa govori s tem celemu svetu,
da dela Primorska prav tako, kot se je borila, zato da si ustvarja čim srečnejše življenje v svoji pravi domovini, Titovi Jugoslaviji.
Zato je 25. maj začetek silnega delovnega poleta, preizkušenega v prvomajskem tekmovanju, obogatenega s neštevilnimi izkušnjami in oboroženega s prekaljeno zavestjo naših ljudi. 25. maja zato kliče naše ljudstvo: Z delom si bomo utiralipot za teboj, naš Tito, naš znoj in naše sile morajo spremeniti ruševine v nove domove, razbitine v mostove, v nova naselja, v šole, opustošena polja v plodne njive, razbite tovarne v eno samo veselo pesem dela in ustvarjanja. Zato je 25. maj tudi neizprosna borba vsem tistim, ki bi radi na račun delavnega ljudstva živeli ali celo ovirali ljudske množice v delovnem pohodu, ustvarjalnem poletu, 25. maj pomeni toi;ej novo zmago ljudstva.
Dne 3. maja so nesle žene iz Oseka v idrijsko bolnišnico 12 kg dobrega peciva, 15 kg lešenj, liter in četrt žganja, 12 litrov mleka, ISO dkg masla, 150 dkg sladkorja, 260 jajc,-9 kg moke. Tov. Mislej Francka 40 lir.
Maršalu Jugoslavije Jos. Brozu-Titu
Beograd.
Prebivalstvo iz Jelšan, Dolenje in Rupe zbrano na današnjem zborovanju izražamo svoje neomajno zaupanje v vaše vodstvo s posebnim navdušenjem smo sprejeli vaš odločen govor, ki ste ga imeli na IH. kongresu USAOJ-a kateri nam jamči uresničitev naših najosnovnejših pravic, to je priključitev vse Julijske Krajine k FLRJ. Obljubljamo vam, da bomo zastavili vse svoje sile v dokončni borbi za dosego tega cilja.
Naj živi naš veliki vodja Josip Broz-Tito!
Zahtevamo nedeljivost J. K. v FLRJ!
Za Tita — za Jugoslavijo!
Dne 16. maja 1946.
Prebivalstvo gori navedenih vasi.
Tov. maršal Tito, predsednik vlade FLRJ
Beograd.
Iz našega protestnega zborovanja ob priliki tako krivičnih postavljanj predlogov s strani zunanjih ministrov v zvezi z vprašanjem Primorske, vam pošiljamo borbene pozdrave ter izražamo naše ogorčenje nad tako podlim ravnanjem naših zaveznikov Anglije in Amerike.
Maršal! Prepričani smo, da nas bo ste tudi v bodoče vodili po poti, ki pelje do končne zmage, do cilja, za katerega se je primorsko ljudstvo vztrajno borilo in toliko žrtvovalo. Vaše beseede o priliki III. kongresa USAOJ-a so nam jasen dokaz, da ne boste odnehali, dokler ne bodo izpolnjene želje primorskega ljudstva, dokler ne bomo priključeni tja, kamor si edino želimo, k FLRJ, in kamor tudi edino upravičeno spadamo, saj smo za našo novo FLR Jugoslavijo mnogo žrtvovali in izgubili veliko naših najboljših sinov.
Naj živi Julijska Krajina kot sedma federalna enota v FLRJ!
Dne 16. maja 1946.
Prebivalci iz vasi šembilje.
Zbrani na protestnem zborovanju, prebivalci vasi Prem, Snuje, Celje, Janeževo Brdo, Kilovče, Ratečevo Brdo in Bitnje pošiljamo pozdravno
resolucijo
Maršalu Josipu Brozu Titu, Beograd.
Tukaj zbrano ljudstvo, katero protestira proti predlogom, zapadnih zaveznikov za rešitev problema Julijske Krajine, vam je hvaležno za vašo vztrajnost pri pravični zahtevi, da se Slovensko Primorje s Trstom in Istro priključi k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Zagotavljamo vam, da bomo tudi mi vztrajali do končne priključitve kakor smo to v štiriletni borbi. Obenem se vam zahvaljujemo za besede, ki ste jih izrekli na III. kongresu USAOJ-a v Zagrebu, katere so nam dale novih
Titova štafeta je tekla skozi Ajdovščino
Levo: Simončič Karlo - »Petrinčk«, čevljar iz Ajdovščine, je sprejel spomenico in jo ponesel skozi Ajdovščino. — Zgoraj: Štafeta na Ajdovskih ulicah. — Spodaj: Na trgu v Ajdovščini so štafeto pričakali številni vaščani.
moči za nadaljnjo borbo do končne priključitve k materi Jugoslaviji.
Naj živi Julijska Krajina v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji!
Na Premu, dne 16. maja 1946. Prebivalci gori navedenih vasi.
★
Tovariš maršal Josip Broz-Tito predsednik vlade FLRJ, Beograd,
Prebivalci iz Knežaka, Bača in Koritnic, okraj Ilirska Bistrica, zbrani na protestnem zborovanju dne 16. maja 1946. zaradi nepravilnega postopanja sveta zunanjih ministrov glede določitve predloga za razmejitev naše izmučene Julijske Krajine, se vam zahvaljujemo kot največjemu sinu naše zemlje in voditelju naših narodov v času borbe in danes v času obnove. Prepričani smo, da nas boste nadalje tako umno vodili in to do najsrečnejšega dneva, to je do dneva priključitve celotne Julijske Krajine s Trstom k naši ljubljeni materi Jugoslaviji.
Z vašim govorom na III. kongresu mladine v Zagrebu, ste pokazali vsemu svetu naše pravične zahteve, priborjene v štiriletni osvobodilni borbi s krvjo naših najboljših sinov. Iz vašega govora je celi svet razumel, kakor tudi naši zavezniki, da so naše zahteve pravične in da bodo pri prihodnjem zasedanju ppoštevali naše s krvjo priborjene pravice.
Živel naš bodri voditelj maršal Tito!
Živela enotnost narodov Julijske Krajine!
Prebivalci gori navedenih vasi.
★
Maršalu Titu
Beograd.
Zbrani na protestnem zborovanju prebivalci vasi Pregarje in Huje vam pošiljamo borbene pozdrave,
Ko zasledujemo potek pariške konference, nas je zajelo veliko ogorčenje, ko vidimo, kako nas hočejo ponovno razkosati.
Zagotavljamo vam, da, kakor smo vseskozi vztrajali v borbi za dosego naših ciljev, tako bomo še nadalje vztrajali, da se uresniči naša volja.
Prepričani smo, da nam boste, kakor v času borbe, tudi zdaj stali ob strani, da uresničimo to, za kar je naš narod doprinesel toliko žrtev.
Živela Julijska Krajina, priključena k FLRJ!
Dne 16. maja 1946.
Prebivalci vasi Pregarje-Huje.
★
Maršalu Titu!
Na našem množičnem sestanku dne 16. maja 1946 smo razpravljali o političnem položaju Julijske Krajine. Vzradoščeni smo bili nad vašim govorom, ki ste ga imeli na mladinskem kongresu v Zagrebu. Želeli bi in trdno tudi upamo, da se bodo vse vaše besede res uresničile.
Stopali bomo trdno po vaših stopinjah in tudi z deli pokazali, da ne odnehamo prej, dokler se ne uresničijo naše težnje.
Pod vašim modrim vodstvom in z I našo trdno voljo in požrtvovalnostjo bomo dospeli do končnega cilja.
Toplo vas pozdravljamo!
Celje, 16. maja 1946.
Ljudstvo Čelj.
★
Tovarišu Josipu Brozu-Titu, predsedniku vlade FLRJ
Prebivalci vasi Zebiče in Podgraje, okraj Ilirska Bistrica, zbrani na protestnem zborovanju dne 16. maja 1946 zaradi nepravilnega postopanja Sveta zunanjih ministrov glede določitve predloga za razmejitev naše izmučene Julijske Krajine, se vam zahvaljujemo kot največjemu sinu naše zemlje in voditelju naših narodov v času borbe in v času obnove.
Prepričani smo, da nas boste še nadalje tako umno vodili, in to do najsrečnejšega dneva, to je do dneva priključitve Julijske Krajine k materi Jugoslaviji.
Z vašim govorom na III. kongresu mladine v Zagrebu ste pokazali vsemu svètu naše pravične zahteve, priborjene v štiriletni osvobodilni borbi s krvjo naših najboljših sinov. 'Iz vašega govora je ves svet razumel kakor tudi naši zavezniki, da so naše zahteve pravične, in da bodo pri prihodnjem zasedanju upoštevali naše s krvjo priborjene pravice.
Naj živi naš modri voditelj maršal Tito!
Naj živi enotnost narodov Julijske Krajine!
Prebivalci vasi Zabiče in Podgrafe,
okraj Ilirska Bistrica, Slov. Primorje,
Spomenik naše borbe
Partizanska bolnica »Franja« je bila slovesno otvorjena
Od Cerknega do Spodnjih Novakov je bila vsa cesta slavnostno okrašena. Iz Ljubljane, iz štaba IV. armi-je, z vseh strani Primorske so se zbrali partizani in predstavniki ljudske oblasti, da s hvaležnostjo obudijo spomin na bolnico »Franja«, ki je rešila življenje in zdravje tolikim ranjenim borcem, ki pomenja najsvetlejši primer človekoljubnosti in samaritanske požrtvovalnosti v dneh najzagrize-nejše borbe in največjih nacifašistič-nih zverstev. Eno leto po tem, ko je ta bolnica dovršila svoje človečansko poslanstvo, so se obrali njeni organizatorji in vodje, osebje in ranjenci, ki so v njej našli zavetišče, matere in vdove onih, ki so našli v njej svojo poslednjo in tovariško besedo. Zbralo pa se je tudi nešteto ljudstva, ki je s svojo zvesto molčečnostjo in požrtvovalno pomočjo pripomoglo toliko, da je ta bolnica lahko vzdržala vse viharje in do konca partizanskih bojev verno opravljala svoje poslanstvo.
Ob navzočnosti podpredsednika vlade Slovenije tovariša dr. Breclja, ministrov prosvete in narodnega zdravja tov. Kozaka in dr. Ahčina, podpredsednika kontrolne komisije tovarišice Vide Tomšičeve, predstavnika IV. armije divizijskega komandanta polkovnika Gruberja, tajnika PNOO-ja dr. Puca, vodje bolnice dr. Franje Bojc in drugih je otvoril svečanost tov. dr. Marušič.
Nato je spregovorila priljubljena in požrtvovalna voditeljica bolnice tov. dr. Franja Bojc in podala kratko zgodovino »Franje«. Povedala je veliko resnico: da nikoli ne bi bila mogla ta bolnica niti nastati niti vzdržati vseh viharjev neusmiljenih ofenziv in najraznovrstnejših težkoč brez pomoči in zavednosti v desetletjih protifašistične borbe prekaljenega primorskega ljudstva. To ljudstvo si je odtrgalo od ust zadnje grižljaje, da je lahko prispevalo k prehrani ranjenih tovarišev. To ljudstvo je molčalo in ni izdalo bolnice, ko je fašistična drhal klala, požigala, posiljevala in mučila po teh vassh, molčalo je v zadnji veliki ofenzivi, ko so borci bolniške zaščite odbijali juriše ogromno nadmočnih SS-ovskih tolp in vzdržali kljub plamenom in dušečemu dimu na položajih.
Takrat so Nemci mislili, da se borijo proti velikim silam in gorje, ako bi prebivalstvo izdalo, kdo je njih nasprotnik. Toda v vseh okoliških vaseh se ni našel, niti eden tako podel izdajalec, da bi bil izdal ranjene tovariše.
Tov. dr. Franji so nato cerkljanske žene izročile šopek cvetlic. Ganljiv je bil prizor, ko se je mati padlega tovariša zahvalila tov. Franji za vso požrtvovalno nego in izrazila prepričanje, da tudi plod žrtve nje-
nega sina ne more izostati: svoboda v združenju domače pokrajine z Jugoslavijo. Obe žene so oblile solze, ko je ena od tovarišic vzbujala spomine, kako so vztrajali junaški borci v teh hribih. »Tudi mi ne bomo popustili in prišel bo čas, ko se bomo združili«, je dejala tovarišica, ki je prinesla cvetlice tov. Franji, druga pa je prav tako v solzah pripomnila: »Tudi moj brat je bil v vaši negi in tudi moj brat je pozneje padel za našo svobodo...«
Tov. Perovšek od Poverjeništva PNOO je nato v svojem govoru obžaloval, da sedaj po vseh neizmernih žrtvah z nami ne postopajo kot z zavezniki. Zaključil je svoj govor s prepričanjem, da bo Julijska Krajina priključena k Jugoslaviji. Nato se je podpolkovnik Janko Rudolf v ganljivem govoru zahvalil v imenu ranjencev zdravnikom in izrazil v imenu vseh ranjencev, da so vsi pripravljeni ponovno žrtvovati kot doslej, ako bi bilo to potrebno za svobodo Primorske in za pravice našega ljudstva.
Nato je z-uspelim programom nastopil zbor mladih harmonikarjev iz Trsta, pri čemer je zbudila posebno občudovanje in ploskanje solotočka male šestletne Annabelle Caris. Zadnji je nato pozdravil prireditev zastopnik MOS za Trst tov. Ferlan.
Popoldne so izletniki večinoma odšli na kraj bolnice in si ogledali v tej skriti in nedostopni dolinici hudournika sredi nepristopnih skal s skrajno iznajdljivostjo pripravljene prostore in instrumente sodobne majhne bolnice. Tov. Franja je pokazala ,kje so stale straže bolniškega osebja, ki so s strojnicami in ročnimi bombami odbile nadmočnega sovražnika, pokazala je, kje so bili bunkerji za evakuacijo bolnikov v skrajni sili. Izletniki so hodili mimo s svežim cvetjem okrašenih grobov padlih, gledali so strme skale, preko katerih so bolničarji z nadčloveškimi napori prenašali ranjence.
Zanimivo je, da so iznajdljivi zdravniki s tov. Franjo in tovarišema Bidovcem in Volčjakom na čelu uspeli na ta nepristopen prostorček napeljati tekočo vodo in elektriko, in preskrbeti celo kopalnico in moderno ròntgenovo napravo. Zanimivo je tudi, da je bila kljub temu da so se zdravili v tej bolnici le najtežji ranjenci, umrljivost manjša kot v sodobno opremljenih mestnih bolnicah. Naši zdravniki pripisujejo te uspehe predvsem dobri klimi in odpornosti partizanov zaradi njih napornega življenja v naravi, veliko vlogo pa so igrale gotovo tudi skrb in ljubezen, velika požrtvovalnost zdravniškega in bolničarskega osebja, ki se je tudi tukaj zavedalo, da izvršuje svoje dolžnosti v neizprosni borbi za našo svo-
bodo. Tov. Franja je izrazila svoje prepričanje, da ta kraj ne bo nikoli več zapuščen, da bodo ohranili na njem partizansko bolnico kot spomenik na najveličastnejše dni naše zgo-
dovine in da ga bodo obiskovali številni izletniki, ki bodo poleg prirod-nih lepot ob tem spomeniku junaštva našega ljudstva našli tudi moralne pobude.
Narodna sodišča so ljudska zaščita
Pred okrajnim narodnim sodiščem v Ajdovščini se povprečno dvaikrat na teden vršijo javne ustne razprave. V času od 1. januarja do 15. aprila 1946 so se v teh razpravah izrekle sledeče kazenske sodbe :
Zaradi tihotapstva in špekulacije z blagom ali denarjem so bile obsojene sledeče osebe: tov. Jurca Franc iz Postojne na pet let prisilnega dela z odvzemom svobode, tov. Čermelj Vinko iz Velikega Otoka pri Postojni na 40.000 lir denarne kazni, Humar Franc iz Šempasa na 1000 lir denarne kazni; Krasna Jakob iz Postojne na 25.000 lir in Vales Franc iz Gaberjev na 3000 lir kazni. Tovarišici Marc Alojzija in Lavrenčič Bernarda iz Planine sta bili obsojeni na zaplembo tihotapljenega denarja v znesku 14.538, odnosno 12.Ò51 lir. Prav tako je bila obsojena na zaplembo 4700 jugoslov. dinarjev tovarišica Kovšca Frida iz Sturij. Nadalje sta bili obsojeni zaradi tihotapstva tobaka tov. Pahor Lilijana in Saksida Ivanka iz Prvačine, prva na 5000, druga na 1000 lir denarne kazni. Vse te kazni so bile izrečene v korist odseka za socialno skrbstvo pri Poverjeništvu PNOO-ja za Slovensko Primorje v Ajdovščini.
Zaradi špekulacije in sabotaže, ker so prenehali točiti vino brez dovoljenja oblasti, da bi s tem izsilili zvišanje cen, so bili obsojeni sledeči gostilničarji iz Ajdovščine: Furlan Franc, Marc Alojz, Bratina Miro. Curk Marija, Čermelj Hilda in Hrovat Jelka na razne denprne kazni v zneskih od 3500 do 8000 lir. Proti sodbi pa je-bil vložen priziv javnega tožilca zaradi prenizke kazni in se bo zadeva obravnavala pred okrožnim narodnim sodiščem.
Nadalje so bili v tem času obsojeni razni šoferji zaradi neprevidne vožnje in ogrožanja javne varnosti na razne kazni, in sicer: tov. Toplikar Ivan, šofer Pokrajinskega avtopodjetja v Ajdovščini, na en mesec prisilnega dela brez odvzema svobode in odvzem šoferske izkaznice za dobo
enega leta, šofer Kobal Marij, zaposlen prav tam, tudi na en mesec dni prisilnega dela brez odvzema svobode. Tovariši Leban Franc, Špacal Karel, Vodopivec Stanko in Špacapan Franc, tedaj zaposlen pri prometnem odseku Poverjeništva PNOO v Ajdovščini, so bili zaradi utaje in malomarnega izvrševanja svoje službe kot šoferji avtobusov obsojeni: prvi na povračilo 2340 lir in 30 dni prisilnega dela brez odvzema svobode, drugi na 2000, tretji na 1000 in četrti na 2500 lir denarne kazni.
Tov. Volk Henrik iz Sv. Križa je bil obsojen na tri leta prisilnega dela z odvzemom svobode, ker je za časa italijanske okupacije izdal tovariša Fučka Antona iz Štomaža, zaradi česar je bil slednji interniran v Italiji. Proti tej sodbi je obsojeni Volk vložil priziv in se bo stvar obravnavala še pred okrožnim sodiščem.
Zaradi navajanja svojega sina k tihotapstvu je bil obsojen tov. Furlan Ivan iz Ajdovščine na zaplembo tihotapljenega denarija v znesku preko 18.000 lir. Prav tako je bila obsojena zaradi navajanja svojega sina k tatvin: tovarišica Vidmar Ivana iz Ajdovščine na 500 lir denarne kazni, pogojno za dobo enega leta.
Zaradi obrekovanja ljudske oblasti, žaljenja javnih organov odnosno oviranja javnih organov pri izvrševanju njihovega poklica so bili obsojeni sledeči : tov. Nardin Rozalija iz Šempasa na 1000 lir denarne kazni, tov. Krasna Henrik iz Vipave na tri mesece prisilnega dela z odvzemom svobode, tov, Marc Štefan iz Dobravelj na 3000 lir denarne kazni in tov. Kukanja Stanko iz Šturij pogojno za dobo enega leta na 2000 lir denarne kazni.
Zaradi tatvine lesa v Trnovskem gozdu je bil obsoejn tov. Cigoj Branko iz Črnič na 1500 Mr denarne kazni in povračilo odškodnine 520 Mr upravi Trnovskega gozda. Tudi tovarišica Peršič Antonija iz Raven pri Črničah je bila obsojena zaradi
tatvine, in sicer na 20.000 hr denaro® kazni. Proti sodbi je vložila priziv zaradi previsoke, javni tožilec pa zaradi Pre' nizke kazni, zaradi česar je okrožno «h dišče v Postojni kazen spremenilo na tn mesece prisilnega dela z odvzemom sv(r bode in 5000 lir denarne kazni. Zaradi tatvine je bil obsojen tudi tov. Hladni* Ivan iz Lož na en mesec prisilnega deb z odvzemom svobode.
Tov. Krkoč Kristina iz Sela pa je bila obsojena zaradi prilastitve in skrivanj* vojaškega blaga na 15.000 Ur denarna kazni.
Ker sta popravila in uporabljala P0" pravljeno javno listino, sta bila obsojal1* tov Ferjančič Franc in Marija iz na tri mesece prisilnega dela z odvzem0® prostosti pogojno za dobo treh let. Pi'a tako sta bili za enak prestopek kaznovan tov Likar Marija m Velikonja Valerij iz Predmeje, vsaka na dva meseca Pr! silnega dela z odvzemom svobode, pogdi no za dve leti.
V tej dobi so bili obsojen; pred t® sodiščem še sledeči: Tov. Vidrih Gornje Branice na dva meseca prisilne? dela brez odvzema prostosti. Tovariša bn mar Jožef in Alojzija iz Šempasa sta bi obsojena zaradi lahke telesne	na
na mesec dni prisilnega dela prvi *0 3 2000 lir denarne kazni druga Volčič Jn ko iz Črnič je bil prvotno obsojen n 2000 lir kazni zaradi nedovoljenega *
nja živine Ker je javni tožilec proti sodbi napravil priziv zaradi prenizke *a ni, je okrožno sodišče kazen zvišalo 3 7000 lir. Zaradi kršitve lovskih Pr .P,, sov je bil obsojen tov Žejn Andrej ' Cola na 3000 Mr kazni in odvzem lo^-L pravic za dobo enega leta. Proti sodbi J obsojeni vloižl priziv in se bo o stva še razpravljalo pred okrožnim narod® sodiščem.	_
Za odkritje spominske plošče in PJ3 kop posmrtnih ostankov tow, Ivana " sovela, našega prvega aktivista in ..j, za Vipavsko so darovale razne va® se organizacije sledeče prispevke: Grad>* na Vipavskem 764 lir, Ravne 556 Ur, " lenji Vrtovin 2145 lir, Gorenji Vrtov 1085 lir, Razne organizacije iz _ 5341 lir, Podružnica kovinarjev Batfl Selo 1140 lir, Skupina borcev iz lOOOlir, Organizacije SIAU, ZMS, 310 Puhemlek 674 lir.

Ob priliki prekinitve zasedanja Sveta ministrov je sovjetska tiskovna agencija med drugim napisala naslednje ugotovitve:
»Delo zasedanja Sveta ministrov za zunanje zadeve v Parizu je zaključeno. Gràdivo s tega zasedanja, ki je bilo objavljeno v tisku, prepričljivo kaže, kako dosledno je sovjetska delegacija branila interese miru in varnosti’ ter načela, ki so bila proglašena na krimski in potsdamski konferenci. »Sovjetska zveza,« piše ameriški list »Christian Science Moniteur«, »je pokazala, da je resnično zainteresirana na mednarodnem sodelovanju.«
Na zasedanju so se pojavila različna gledanja glede najbistvenejših vprašanj. V konkretnem primeru — glede obravnavanja pogojev mirovne pogodbe z Italijo in zlasti glede problema Julijske Krajine in Trsta, kjer je sovjetska delegacija zaradi zgodovinskih, ekonom-
(Nadaljevanje z 2. strani.)
narodno osvobodilne borbe imeti prav tako pripravljenost.
Naše bodoče delo mora biti prav na področju oblasti že sedaj tako živo in konkretno, da bomo ob priključitvi k Jugoslaviji sposobni brez posebnih motenj reševati takratne naloge. Ta cilj moramo imeti pred očmi pri vseh naših današnjih nalogah, katere na področju oblasti rešujemo.
Naj živi naša ljudska oblast in njen čuvar — Titova Jugoslavija!
Naj živi junaško ljudstvo Julijske Krajine in priključitev celotnega slovanskega Primorja, Trsta, Istre k FLRJ!
Živela borbena enotnost Slovence», Hrvatov in Italijanov Julijske Krajine!
Izčrpna izvajanja tov. Perovika sta potem razčlenila v podrobnem poročilu o trgovini in industriji če tov. Bernal in tov. Keber. Na osnovi teh poročil se je razvila živahna diskusija, ki je poleg vrste plodonos-nih sklepov pokazala ogromen razvoj, ki ga je napravila v petih mesecih pri nas ljudska oblast. Zdravo razpravljanje odposlancev je pokazalo, da je naša ljudska oblast dejansko zaživela v svojih osnovnih enotah in da je dobila najtesnejši stik s problematiko naše vasi, naše tovarne, da je začela konkretno reševati problematiko našega človeka. Zato so tudi sklepi, ki jih je skupščina sprejela, odraz neomajne volje našega ljudstva za izboljšanje življenja.
Med drugim so bili sprejeti sledeči sklepi:
Lesna industrija naj doprinese od vseh prodaj svojih produktov, izvršenih od 1. avgusta 1945 pa do 1. junija 1946 po 5%, od 1. junija dalje pa po 3% v obnovitveni sklad. Poslanci so zadolžili Pover-
jeništvo, da izdela odredbo v tem smislu.
Poverjeništvo PNOO so poslanci pooblastili, da izda uredbo o obveznem gojenju mlade živine pri posestnikih, ki imajo za to možnost; nadalje, da izdela cenik za plemensko živino, da izda uredbo o obveznem gašenju gozdnih požarov, da izda uredbo o odkupu previškov poljedelskih pridelkov za leto 1946 in o izvajanju kontrole nad tem, ‘ da izda nadalje uredbo o kontroli nad živilskimi nakaznicami, da izda uredbo o obveznem odkupu previška vina pri vinogradnikih, da revidira ceno vinu in v tem smislu spremeni izdano uredbo o prometu z vinom, da zbere podatke o potrebnih količinah goriv za mlačvo, da izda odredbo, s katero se odloži plačilo vseh dolgov našega ljudstva napram bivšim občinam in drugim javnim ustanovam ter da se razveljavijo vse pogodbe, ki so bile sklenjene med temi ustanovami in tretjimi osebami do 1. maja 1945 in ki se tičejo ljudskega imetja.
Predvsem veliko važnost so posvečali diskutanti obnovi in sklenili, da je treba v največji meri izrabiti dobljene kredite, jih s prostovoljnim delom povečati in ustvarjati možnost vsestranske obnove. Poverjeništvo je dobilo zaupnico, da izdela načrt, po katerem se bo vršila obnova.
Po plodonosni diskusiji so se izvršile tudi dodatne volitve sodnikov-lajikov. K sklepu pa je spregovoril tovariš Perovšek, ki je med drugim
dejal:
Z delom našega zbora odposlancev smo končali. Po vsem tein, kar smo govorili, kar smo sklepali, je treba ugotoviti, da je naša ljudska oblast v coni B naredila velik korak naprej predvsem zato, ker ste vi kol predstavniki ljudstva iznašali stvari z razumevanjem položaja. Ta korak smo napravili zaradi tega, ker se je povezava med odposlanci in ljudstvom poglobila in naučili smo se, da bomo v bodoče lahko še boljše sklepali, če bomo to vez še okrepili. To nam daje nalogo, utrjevati zbore volivcev, kjer je treba ljudstvu tolmačiti predpise oblasti, razpravljali
0	problemih prostovoljnega dela, tekmovanja; saj je razpravljanje o trgovini in financah pokazalo vaše zdravo gledanje na to vprašanje. Pokazali ste, da veste, da je treba reševati vprašanje obnove na ta način, da se črpajo sredstva zanjo tam, kjer so. Vsak od vas, odposlanci in odposlanke, je dolžan, da doma pove ljudem o sklepih skupščine, dolžan pa je, da te sklepe tudi pravilno tolmači. Ljudstvu, kateremu odgovarjate zg svoje delo, govorite o delovnem poletu, o tekmovanju, ker bomo na ta način izpolnjevali našo nalogo utrjevanja ljudske oblasti, ker bomo na la način postali bolj prekaljeni in sposobnejši za vodstvo naše ljudske oblasti v naši domovini FLRJ, kateri moramo biti priključeni.
Končno so bile sprejete tudi pozdravne resolucije in odposlane zagovornikom pravic ljudstva Julijske krajine. Delegati so predlagali in sprejeli z velikim navdušenjem resolucije tov. Molotovu, maršalu Titu, Edvardu Kardelju ter vladi Sloveni-
1	je, obenem pa protestna pisma angle-
1 ški, ameriški in francoski vladi.
skih in etničnih razlogov smatrala za pravično, da se Julijska Krajina in Trst vrneta Jugoslaviji. Vendar pa so se angleški, ameriški in francoski predstavniki kljub objektivnim podatkom proti-vili, kot znano, temu predlogu ter izjavili, da mora biti Trst s področji, ki se nahajajo okrog njega, izročen Italiji. Končno je to vprašanje ostalo nerešeno in italijansko-jugoslovanska meja še ni določena.
Prav tako je bila odložena rešitev glede vprašanja usode bivših italijanskih kolonij. Sovjetska delegacija je izjavila, da se strinja s tem, da se vse bivše italijanske kolonije postavijo pod skrbstveno upravo Italije. Predstavniki Francije in ZDA so v začetku podpirali ta sovjetski predlog. Britanija je nasprotno predlagala, da se Cirenajka postavi pod njeno skrbstveno upravo, ameriška delegacija pa je spremenila svoje prvotno stališče in odklonila podporo sovjetskemu predlogu. Na ta način je ostalo tudi vprašanje bivših italijanskih kolonij nerešeno. .
Nepričakovano so se pojavile tudi težave glede vprašanja italijanskih reparacij. Škoda, ki jo je italijanski imperializem prizadejal Sovjetski zvezi in drugim državam, se še zdaleka ne more pokriti z vsoto, ki jo je predlagala sovjetska delegacija. Od 300 milijonov dolarjev, o katerih je bilo govora, se je predlagalo, da se Sovjetski zvezi v celoti izroči 100 milijonov dolarjev. Toda čeprav je ta vsota mnogo manjša od tiste, ki so jo angloameriške okupacijske čete že potegnile iz Italije, je ostalo vprašanje reparacij vendarle nerešeno Angloameriški predstavniki so sicer priznali upravičenost sovjetskih zahtev, vendar se niso sporazumeli glede predlogov o virih, iz katerih naj bi se ta vsota iz Italije dobavila.
Ameriška in angleška delegacija sta precej zavirali delo konference štirih, ker sta načenjali vprašanja, ki so bila rešena na potsdamski konferenci, ali taka, ki se neposredno ne nanašajo na osnovni cilj zasedanja. Ta cilj je, kot znano obstojal v izdelavi mirovnih pogodb z Italijo, Finsko in drugimi satelitskimi državami Nemčije.
Na konferenci štirih se je poskušalo načeti vprašanje o Nemčiji, o plovbi na Donavi in drugo. List »PM«, kakor tudi vrsta drugih ameriških in angleških listov, je v komentarjih dela zasedanja poudaril, da je pogodba štirih držav glede 25 let nadzorstva nad Nemčijo, ki jo je predlagal Byrnes, dejansko revizija sporazuma, ki je bil dosežen v Jalti in Potsdamu List »Christian Science Moniteur« trdi. da je bil »ameriški načrt ekonomske koordinacije v Evropi v glavnem obravnavan s tega stališča, da se opravi brez Sovjetske zveze, ne pa glede tega, da bi se sodelovalo s Sovjetsko zvezo.«
Pri obravnavanju osnutkov mirovnih pogodb s Finsko in Romunijo, kakor tudi pri reševanju gotovih drugorazrednih vprašanj, ki se nanašajo na mirovno pogodbo z Italijo, so bili doseženi na zasedanju gotovi uspehi. Vendar pa glede osnovnih vprašanj sporazum ni bil do sežen, ker težnja sovjetske delegacije da pride do sporo-vimne rešitve, ni na letela na podporo in odobravanje drugih delegacij. Predlog, da se določi datum
a»
mirovne konference ne glede na to, ^ bodo urejena ali ne sporna vprašanj*^ zvezi z osnutki mirovnih pogodb, je , c zavrnjen na vztrajno zahtevo sovjels. delegacije, kot predlog, ki je v naspr0 '■ s sklepi moskovske konference. , v Naslednje zasedanje Sveta za zunanje zadeve je določeno za 1°- \ nij, ko se bodo obravnavala vprašaOP ki so ostala nerešena. Predvideva se, bo takrat tudi določen datum sklicaD) mirovne konference.	s0
Jasno kažejo zadnji dogodki, da ^ se vrnile zapadne države k politiki s ii da skušajo izrabiti konferenco^ za da pridobivajo strateška oporišča ustvarijo takozvano varnost starega fP Zapadne sile uporabljajo staro Pr0H*{, vjetsko propagando, samo da bi SoVJ sko Zvezo odrinile s Srednjega od obale Sredozemskega morja, Balka Vzhodne Evrope in toplih morif, ‘a med drugimi ugotavlja ameriški sena ^ Pepper, ki ostro kritizira zunanjo P° tiko Združenih držav Amerike in za3i0, va, da Amerika in Anglija gledata na jj sego popolne enotnosti treh ve j-j Ostro obsoja način, da skušata zapa sili obtožiti Sovjetsko zvezo zaradi °e speha na pariški konferenci.	-e
Francoska ustavodajna skupščina > 19. aprila sprejela novo ustavo franc ske republike s 309 : 249 glasov. I/3, glasovanjem je bila ostra borba v g*a, nem zaradi temeljnih vprašanj: 0 P3, nomočjih predsednika narodne skupsC ne in o novem parlamentarnem sist®®... Narodno republikansko gibanje (ka‘3. ška stranka) je poskušala s poffloCL vseh ostalih desničarskih strank uv3 . dvodomni sistem. Poleg tega je P°. šalo dobiti taka polnomočja, ki b> postavilo nad narodno skupščino ^cr „ odvzelo suvereno oblast. Novo usta mora odobriti ves narod. Zaradi tega L bil izveden referendum in so predla* volivcem, da odgovorijo na vprašam 1 če sprejemajo ustavo.	>,
Pred referendumom so razvili čarski krogi in narodno republikan® gibanje srdito kampanjo, da prepr®3.3, sprejetje nove ustave. Reakcionarni el menti so se posluževali klevet in Pr tenj ter so mobilizirali celotni desnic® ski tisk. katerega so financirali vele*,
pitalisti. Strahovali so prebivalstvo
0®h
da bi sprejetje ustave v Angliji in Aj* riki ne bilo ugodno sprejeto in bi fa3vj odrekli pomoč Franciji. Sprejetje usta so odločno zagovarjali komunisti, s°cl „ listi so kolebali in so zavrnili skup'L kampanjo s Komunistično partijo P pripravi referenduma.
Agitacija desničarjev je imela ob ® dostatku enotnosti v vrstah strank uspeh Kot rezultat referendu® 5. maja je odgovorilo 9.30 milijonov v ^ livcev z »da« in 10.5 milijonov z *® Nova ustava je bila zavrnjena. --‘no
Nove volitve v ustavodajno skupš®1 so določene na 2, junij.. Ta skupščina morala izdelati nov načrt ustave in P ponovno predložiti v splošno Ijuds* glasovanje.	j.
Najvažnejša naloga francoskega *tu“ stva je v tem trenutku združitev de® . kratičnih sil. V poročilih o predvohv^ borbi v Franciji pa poroča Tass, da prC a stavlja pet glavnih strank, ki bodo n volitvah nastopile, pet političnih bloko * ker vsaka od njih podpira sorodne P° litične skupine.
V št. Petru so nad vse svečano obudili spomin na heroja Toneta Tomšiča
Množica ljudi iz vseh krajev Primorske pred Mladinskim domom v Št. Petru na Krasu na spominski svečanosti ob četrti obletnici smrti narodnega heroja Toneta Tomšiča.
^>e^ru je dom, kjer je našlo Mestnega osvobodilnega sveta
^atočišče nekaj nad sto malčkov, iz naše narodno osvobodilne
v ri	^om Ponosno nosi ime
etike g a borca za svobodo jugoslo-vanskih narodov, velikega sina slo-Venskega naroda, neustrašenega ju-?pav ^osvobodilne borbe Toneta . onišiča. Nikakor ni slučaj, da nosi nte takega junaka, enega izmed la nar°dnili herojev jugoslovan-,n narodov dom, v katerem so asli zatočišče 'otroci primorskih “adlih borcev, saj je ta mladina ob Zr vah svojih staršev, ki so padli ^ njihovo svobodo, v svojih skrom-> preprostih mislih sklfenila sle-' , 1 velikim vzornikom, velikim aovom svojega naroda. In ta dom Se je 21. t. m. spomnil tistega črne-dne v zgodovini naše narodno Osv°bodilne borbe, ko so fašistične ?Xer' nbile v Ljubljani Toneta Tomiča. Tega dne so se zbrali na vrtu Mladinskega doma zastopniki iz ?eh okrajev Vzhodnoprimorskega Okrožjat zastopniki civilnih in vo-Jaskih oblasti, da se spomnijo skup-a° z malimi pionirčki našega veli-eSa vzornika.
Mladinski dom je bil zavit v za-ave in zelenje, na vrtu so bili Postavljeni mlaji in kraj zgradbe Je bil postavljen iz zelenja spleten steber s Tomšičevo sliko, pod ka-je bil napis z rdečimi črkami: “tleroj Tomšič — naš vzor!« Na 8 ranch iz zelenja spletenega stebra v a,stalQ pionirček in pionirka s 8opkom rdečih tulipanov v naročju.
svečanosti so prisostvovali za-8 opniki krajevne ljudske oblasti p.rYo.iske, zastopnik Poverjeništva AOO v Ajdovščini in zastopnik
Trst. Govorniki so prikazali junaško pot heroja Toneta Tomšiča, pot neprestanega boja za pravice slovenskega naroda in slovenskega ljudstva, pot neprestanega žrtvovanja. — Sklenimo, je dejal zastopnik Poverjeništva PNOO-a, da bomo ta-
ko ljubili domovino, kakor jo je ljubil Tone Tomšič, da bomo tako utrjevali bratstvo med narodi in enotnost delovnega ljudstva kot jo je Tone Tomšič, da se bomo tako vztrajno borili za svobodo slovenskega ljudstva, kakor se je Tone Tomšič, da ne bomo nikdar pozabili na naše žrtve, na Toneta Tomšiča, na 46.000 padlih, ki so dali življenje za združitev Trsta, Slovenskega Primorja in Istre z materjo Jugoslavijo.
Zastopnik Mestnega osvobodilnega sveta Trsta je pozdravil ljudstvo v imenu tržaškega prebivalstva. Rekel je, da primorsko ljudstvo v coni B lahko že mirno gradi in obnavlja svoje domove, medtem ko se mora ljudstvo cone A še vedno boriti za svoje osnovne življenjske pravice in za svojo ljudsko oblast. — Tudi s tem, da se trudite, da bi hitro obnovili svoje vasi, je dejal, tudi s tem krepite odporno silo primorskega ljudstva v coni A in mu pomagate v njegovem težkem boju. Prisezimo na ta dan, na dan obletnice smrti enega največjih junakov slovenskega naroda, na obletnico smrti Toneta Tomšiča, da bomo šli neomajno po njegovi poti, da bomo uresničili to, kar je on začel, da bo ves naš narod združen in svoboden živel v bratstvu z ostalimi narodi v novi Jugoslaviji.
Zbor pionirjev in pionirk Mladinskega doma »Toneta Tomšiča« je nato zapel žalostinko »Žrtvam«. Popoldne so priredili otroci slavnostno akademijo v Prosvetnem domu.
Ob koncu gostovanj tržaškega gledališča
v coni B
Mndjfo’sreče, tovariši, ko stopate s slovensko, besedo med brate,• ki so jó iriorali tako dolgo pogrešati. Pokad žite jim, da je še vedno stara, poštena in ravna beseda, prihaja od srca in išče poti do srca. Približno tako je voščil Oton Župančič tržaškim igralcem ob njihovih prvih korakih v svobodi.
Ni še dolgo tega, kar so znova začeli znašati gnezdece naše gledališke umetnosti, katerega so surovi nosilci »rimske kulture« neusmiljeno razdejali in razmetali in se je razbohotila zdrava umetnost, že z odra odseva naša beseda, dejanje in nehanje naših ljudi. Še vedno je stara, poštena in ravna beseda, odločna, neupogljiva. V Trstu se je znova porodila, našla pa je pot do vseh naših ljudi, ljudi s tovaren in dežele; prav zato ker je naša, poštena in ravna.
In na tej poti do ljudi je tržaško gledališče napravilo gostovanje po večjih krajih v coni B. Z Borovimi Raztrganci in Golarjevo Vdovo Roš-linko so gostovali v Herpeljah, Podgradu, Ilirski Bistrici, Knežaku, Št. Petru, Postojni, Idriji, Cerknem, Sv.
Luciji, Tolminu, Ajdovščini in Vipavi. V vseh krajih so naši ljudje napolnili dvorane do zadnjega kotička ih s pridržanim dihom ali sproščenim veseljem spremljali naše umetnike pri podajanju naših ljudi, odlomkov iz našega življenja. Šele v teh trenutkih je zagorela v vseh teh neštetih tisočih preprostih ljudi pravilno oblikovana ljubezen do dramske umetnosti, ljubezen, ki so jo doslej dobro čutili pa ji niso znali dati oblike in zato prečesto pustili, da so jo nekateri izrabljali.
Tržaški igralci pa so jasno pokazali, kako slovenski človek oblikuje, kako zna ustvarjati, ljudstvo pa je s svojim odobravanjem povedalo, da je samo to njegovo, kar vznikne iz njega in v njegovo korist. Kaj pa so Borovi Raztrganci? Življenje naših ljudi, življenje, ki ga je občutila duša umetnika partizana in mu dala besed, nekaj ljudi je izbral med starimi znanci in potem so prišli igralci in dali mrtvim besedam spet naše pravo slovensko lice in dušo.
In to je tista umetnost, ki prihaja od srca in išče pa tudi najde poti
do srca ljudstva, stotin in tisočev preprostih delavnih ljudi, ki doslej niso smeli občutiti tega.
Po vseh krajih je naš človek pričel ustvarjati, toda Trst je med prvimi.’ Naš Trst vstaja, uči, vodi, vzpodbuja, njegova ustvarjalna sila ni vezana na razkošne dvorane in parkete, ampak je trdno doma med Ijudr^.i, pa bodisi to med poštenjaki v Trstu prav tako kot pri nas v Brkinih, po Tolminskem ali Vipavskem.
»Pozdravljeni bratje«, so sprejeli ljudje v Herpeljah, Postojni in drugod naše igralce. In ob tem se. človek nehote spomni nazaj na prve postanke gledališča v Cerknem; trda je bila takrat, kri je tekla, toda naš človek je vztrajal. In sedaj je še trda, borba dosega celo svoj višek, ljudstvo pa
najde dovolj časa, da posveti trenutek tudi umetnosti," ker ve, da v tej borbi ne gre samo za gole stavbe po Trstu, da ne gre samo za tisoče naših ljudi. Naši ljudje vedo, da je to borba ustvarjalnih sil proti uničevalcem. Zato se še tesneje oklepa svoje umetnosti.
V Ajdovščini so tržaški gostje morali na splošno željo ponoviti Raz-trgance in Ajdovci so jih nagradili s cvetjem in s prisrčno željo, da jih kmalu spet obiščejo.
Ta umetniško dognana gostovanja, ki pa so bila obenem tako ljudska, so ponoven dokaz neuničljive, delavne, tvorne in borbene sile, ki korenini globoko v našem ljudstvu, globoko v zavesti pravice do življenja in snovanja naših ljudi na svoji, toliko let trpinčeni primorski zemlji.
Gostovanje tržaškega gledališča na idrijskem odru
Veliko navdušenje in zanimanje je zavladalo med prebivalstvom mesta Idrije, ko smo dobili obvestilo, da bodo 14. in 15. maja gostovali tržaški gledališki igralci z igrama: Raztrganci in Vdova Rošlinka. Vsi meščani so si hoteli že vnaprej preskrbeti vstopnice, kar pa seveda ni mogoče. Kakšno zanimanje je bilo, nam najbolj potrjuje dejstvo, da so bile vstopnice za prvo predstavo prodane v teku pol ure in so ljubeznivi igralci na željo ljudstva obljubili, da bodo predstavo naslednji dan popoldne ponovili, kar se je tudi zgodilo.
14. maja zvečer so nastopili z Borovo igro »Raztrganci«, ki je odlično uspela. Podajanje snovi je doseglo pravo umetniško višino in meščani so se ,yirii^jyečjem
Tudi pri reprizi naslednjega dne popoldne je bila dvorana nabito zasedena. Zvečer pa so nastopili igralci z drugo igro, to je komedijo »Vdova Rošlinka«. Tudi ta predstava je uspela v popolno zadovoljstvo gledalcev.
Dne 16. maja je bil sestanek okrajnih aktivistov v Idriji in na njihovo prošnjo so igralci zaigrali tretjič »Raztrgance«, ki so aktiviste do kraja navdušili. Zvečer pa so zaključili svoje gostovanje s ponovitvijo komedije »Vdova Rošlinka«.
Pripomniti moramo, da je med igralci idrijski rojak Bratina, ki ga je prebivalstvo s ponosom pozdravilo v svoji sredi. K zaključku želimo samo, da bi bili še večkrat deležni podobnih gostovanj, ki bodo našim mladim
zadovoljstvu , razšli., igralcem dadi elau in .pokazali pot.
Postojnčani so igrali v Izoli
V nedeljo 12. t. m. je nogometna četa ZAMJK Postojna odšla v Izolo odigrat tekmo s četo GARG (Gioventù Antifascista regione Giulia). Ob tej priliki je bil organiziran množičen izlet, katerega se je udeležilo 120 oseb.
Na ta dan je gostovalo v Izoli tudi mnogo ljudi iz Trsta, Milj in drugih krajev, ker je GARG Organizirala v Izoli razne prireditve s pestrim sporedom. Pri izvedbi programa so sodelovali Slovani in Italijani, prisostvovala je velika množica ljudstva Julijske Krajine, kjer je prišlo do pravega izraza slovansko italijansko bratstvo demokratičnih antifašističnih množic.
Nogometna tekma se je pričela ob 14. uri in se je odigrala v prijateljskem tonu. Nadkriljevali so gostje zaradi boljše povezanosti in je bil končen izid 3:1 v korist Postojne.
Po tekmi smo se udeležili koncerta in drugega sporeda z zaključnim
plesom, nakar smo se po zelo prijetnem dnevu, v veselem razpoloženju vrnili z lepimi vtisi v Postojno.
Vojsko
Marsikateremu borcu iz časa osvobodilne borbe je ostala v dobrem spominu gorska vasica, Vojsko imenovana, katera si je za časa borbe ustanovila svojo lastno zadrugo. Dasiravno so v naši vasi tri ure daleč naokoli raztresene kmetije, so se vseeno polnoštevilno ude-ležjli gospodarskega sestanka, na katerem so se prerešetavala razna obnovitvena in zadružna vprašanja. Končno so se odločili, da se pridružijo s svojo zadrugo Okrajni gospodarski zadrugi, katera je danes ena najmočnejših ustanov našega okraja. Uprava Okrajne gospodarske zadruge je zajamčila vso pomoč, posebno pri nabavi strojev in poljskega orodja.
Množično kulturno prosvetno delo primorskega ljudstva
p Y nedeljo 10. maja so zborovi . en^ah zastopniki prosvetnih dru !Z ce^e Primorske in Trsta. Name
“nference, druge po osvoboditv 1 > da se kritično pregleda delo, i s®no v enem letu in da se zači na oge na kulturno prosvetnem lu za prihodnost.
Predsednik SPZ za Slovensko ,0r,e. *n Trst tov. Jože Pahor, j< voritvi izrazil zahvalo za ogro 1 ^ ^ 7^ 80 «vrMH v teku ei 6 .a' ^ njim so dali neprecenljiv Hnos v borbi primorskega ljud a ?°P0^no narodno svobodo. v ,n PNOO tov. Vlado Babi svojem pozdravnem govoru 1"ugim dejal, da je narodno osvobi a orba dala svoj pečat tudi kul ®mu jn prosvetnemu življenju nfrf u ^u^s*va' Narodni osvob< ...	. naJ preveva kulturno delo
s 1 .PMMnrskega ljudstva, ki še ni *a k C*^ev' za katere se je boril atere še vodi narodno osvob< 0 orbo. Dotaknivši se konfer« jXe.a zunanjih ministrov v Pariz) )a , da gotovim zapadnim silar stv SrC,r svok°da in sreča našega 1 Va’ sile že pozabljajo na 5
žrtve, pozabljajo, da smo se skupno borili proti fašizmu in nam odrekajo pravico do samoodločbe. Toda na braniku naših svetih pravic-in zahtev za priključitev Trsta in Julijske krajine Jugoslaviji stojita Jugoslavija in Sovjetska zveza in stojijo vse druge resnično demokratične sile sveta. To je jamstvo, da bo naša pravična stvar zmagala. Zato bo tudi kultumo-pro-svetno delo na Primorskem nosilo v sebi vse to, kar naše ljudstvo misli in dela, bo še nadalje vzgajalo naše ljudstvo v tistem duhu, ki neomajno vodi do končnega cilja, do popolne svobode in pravice.
Sledilo je poročilo o splošnem delu SPZ, ki ga je podala tov. Vlada Šebek, tajnica glavnega odbora SPZ za Slovensko Primorje in Trst.
Slovenska prosvetna zveza se je ustanovila 7. oktobra 1945 in je od takrat združila v močno organizacijo vsa prosvetna društva, usmerjajoč svoje delovanje: 1. na organizacijsko, 2. na zgolj kulturno delo. Preko okrožnih odborov je ustvarila trdno ljudsko prosvetno organizacije!, kateri je zajamčil uspeh edino sproščeni ljudski demokratski pokret in želja
primorskega ljudstva po kulturnem izživljanju. Na stotine prosvetnih delavcev, pevovodij in režiserjev je prispevalo svoj delež, oblikovalo in razvijalo sile, ki so bile v primorskem ljudstvu. Niso se samo ustanavljala prosvetna društva, popravljali so se tudi prosvetni domovi in to celo v docela porušenih vaseh kot Rihem-berk, Gabrovica in druge. Skoraj v vsaki vasi so se ustanovili knjižnica, čitalnica in pevski zbori. Danes imamo na Primorskem 322 prosvetnih društev, 395 pevskih zborov, 252 dramskih skupin, 253 knjižnic in 119 čitalnic. Da bi se čim bolj poglobilo in zboljšalo prosvetno delo, je priredila SPZ več strokovnih in upravnih tečajev. SPZ je organizirala po radiu in po društvih redna tedenska, mesečna ali dnevna predavanja iz vseh strok, da pripomore pri vzgoji ljudskih množic v zavedne delovne borce demokratične skupnosti. SPZ izdaja svoje glasilo »Vestnik«, ki je postal važen činitelj v preusmeritvi prosvetnega dela na Primorskem in ki bo še poznim rodovom govoril, kakšno kulturno življenje smo ustvarili primorski Slovenci v tako kratkem času. SPZ je izdala 5 iger v 500 izvodih, 18 iger v 245 izvodih. Od odbora za primorske povratnike je dobila 9 iger v 45 izvodih, 17 iger v 73 ter vse to razposlala primorskim prosvetnim
društvom. Razpisala je natečaj za otroške igrice, katerega se je udeležilo 9 pisateljev. Uporabljeni sta bili iz tega natečaja 2 igrici in sicer »Hrustač« in »Komandir Stane«. Sestavljenih je bilo 16 preda(|anj v 150 izvodih. Slovenska prosvetna zveza je sodelovala z Zvezo društev za telesno vzgojo in privabila zlasti mladino v športna društva, zavedajoč se, da je prihodnost naroda odvisna od tega, kakšna bo naša mladina. S prvomajskim nastopom se je visoko dvignila fizkultuma zavest naše mladine.
Na glasbenem področju je dosegla SPZ velik uspeh. Okrog 240 pevskih zborov na Primorskem je velik dokaz glasbenega zanimanja našega ljudstva. Prvih dveh pevovodskih tečajev se je udeležilo 49 tečajnikov iz vse pokrajine. V kratkem času je bilo izdelanih 98 skladb v 100.000 izvodih in se je s tem vsaj za prvo silo ustreglo potrebam društev. Višek uspeha .je dosegla na glasbenem polju prvomajska prireditev v Trstu, na kateri je nastopilo 4182 pevcev in pevk, Slovencev in Italijanov. V okviru SPZ se je ustanovil odsek za knjižnice, ki ima predvsem namen ustanoviti centralno študijsko knjižnico in posredovati društvom nabavo knjig po zmernih cenah. — SPZ je organizirala razne akcije, kulturne prire-
ditve in manifestacije, s katerimi je dokazala, da je tesno povezana s primorskim ljudstvom.
Načelniki okrožnih prosvetnih komisij so podali še natančnejša poročila o delu na kulturnem prosvetnem polju v goriškem, tržaškem in vzhodno primorskem okrožju. Tem poročilom so sledile diskusije, posvetovanja in kritike zastopnikov društev.
Veliko prosvetno zborovanje se je zaključilo v poznih popoldanskih urah. Predsednik SPZ je še enkrat poudaril pomen tega zborovanja in pozval prosvetne delavce, naj se vrnejo med svoje ljudstvo kot zavedni nositelji prave ljudske prosvete, naj vestno izkoristijo v svojem delu nasvete in navodila iz pokrajinske konference, da bo prihodnji obračun dela še mnogo bogatejši.
Z zborovanja so delegati slovenskih prosvetnih društev za Slovensko Primorje in Trst odposlali pozdravno resolucijo podpredsed. vlade FLRJ tov. Kardelju, zahvalno resolucijo za odločno zagovarjanje naših zahtev po priključitvi Trsta in Julijske Krajine Jugoslaviji, zunanjemu ministru Sovjetske zveze, tov. Molotovu in protestno pismo namestnikom zunanjih ministrov v Parizu proti krivičnim predlogom angleških, ameriških in francoskih strokovnjakov o razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo.
Prostovoljnega tlela na cesti Idrija-Godovič se je udeležilo 41 delavcev in trije vozniki od rudnika, en voznik iz Spodnje Idrije in 12 tovarišic od AFŽ iz Partizanske
Delo na cesti Idrija—Godovič
ulice iz Idrije. V času 8 urnega dela so posuli s kamenjem 950 m2 ceste, prepeljali 32 m:i peska in 50 m3 kamenja.
19. maja so rudarji in žene prostovoljno delali na cesti Idrija—Godovič.
18 km cest so popravili
18 km cest so popravili
Pred dnevi so samo v okrajih Tolmin, Cerkno in Idrija popravili nad 18 km cest. Na razdrapane ceste so naši ljudje s prostovoljnim delom navozili v dolžini 2500 metrov gramoza in sicer 458 m*. Odstranili so 50 m3 raznega materiala in razvozili »e poleg tega 160 m3 gramoza na potrebnejše predele ceste. Pri tem so vozniki napravili skupno 283 voznih ur. V enem tednu so ljudje v teh krajih napravili 3534 delovnih ur. Vse ljudstvo je odhajalo na delo
prepevajoč borbene pesmi in z zastavami na čelu.
Kljub vsem črtam, ki jih razni diplomati rišejo po svojih zemljevidih, da bi našo zemljo presekali, naše ljudstvo dela v zavesti, da prav š tem svojim delom odgovarja, da je Julijska Krajina nedeljiva in da mora biti v celoti jugoslovanska. Ljudske množice si ne dajo vplivati, si ne dajo jemati delovnega poleta, ampak gredo dalje po poti napredka, ustvarjanja in obnove.
Ta spominska plošča pa bo poznim rodovom priča o naših žrtvah
19. maja so na pokopališču v Hrušici počastili spomin 27 mož in mladeničev, katere so 18. maja 1944. leta zmetali Hitlerjevi morilci v ogenj. Tamošnje ljudstvo je odkrilo spominsko ploščo, v katero so vklesana imena vseh tistih tovarišev, ki jih je pobesneli okupator zmetal v goreče hiše, da bodo večna priča in dokaz trpljenja našega na-
roda, kako zna ljudstvo žrtvovati, kako nikdar v borbi ne klone, pa če m0ra pri tem žrtvovati svoje najboljše, ker ve, da se bori za življenje, za svobodo.
Veličastni svečanosti so prisostvovali zastopniki SIAU iz Trsta, okrajnega narodno osvobodilnega odbora in Jugoslovanske armade.
Obnovitvene zadruge na delu
V okraju Ilirska Bistrica je bilo dos|lej ustanovljenih 10 obnovitvenih zadrug, v Pregarjah ima obnovitvena zadruga 147 članov in je dosedaj že obnovila 5 hiš, 4 pa so v gradnji. Ljudje so si napravili svojo apnenico, pri gradnji katere je mladina sodelovala s 430 prostovoljnimi urami. Iz te apnenice je zadruga že razdelila 744 stotov apna. Vse ljudstvo pa z velikim razumevanjem pripravlja les za obnovo. Zadruga v Novokračinah šteje 75 članov in je doslej obnovila štiri
poslopja in očistila vsa ostala ruševin.
Zadruga v Vel. Brdu, ki šteje 15 članov, je dosedaj obnovila 7 poslopij in pri tem delu so ljudje pomagali s 5000 prostovoljnimi urami. Zadruga v Zalešju. šteje 40 članov, obnovila pa je dosedaj 8 gospodarskih poslopij in eno hišo. Poleg teh pa je zadruga v Bitnjah, zadruga v Zabičah, ki ima apnenico v Kute-ževem, zadruga na Suhorju, Starodu in Ostrožnem Brdu, ki se bodo v Titovem tekmovanju v celoti posvetile obnovitvenemu delu.
Obnova v slovenski Istri v letu 1946
Od Herpelj-Kozine do demarkacijske rte, po tej črti do Punta Grossa, od tu •b obali do hrvaške Istre, vzdolž meje hrvaško Istro do Buzeta in od tu v ravni rti zopet proti Herpeljam se razvija delo-;rog tehnične baze v Kopru.
Ta delokrog združuje 288 krajev, iz-ned katerih ni enega, ki ne bi za časa svobod il ne borbe s krvjo svojih najbolj-ih sinov pokazal neutrudno voljo do zdru-itve z Jugoslavijo v okviru OF, ki pred-tavlja jamstvo za pravično življenje vse-;a poštenega in delovnega ljudstva.
To dejstvo je naelfaSistične okupa-orje toliko vznemirjalo, da so si tudi lučaj gasili jezo z barbarskim požiganjem n opustoševanjem teh že itak ubogih kra-ev. V njihovo nemilost je padlo 52 na-lelij, v katerih so oropali in požgali 1166 loslopij, medtem ko je bilo v borbi po-»kodovanih še drugih 477.
Posebno so bili prizadeti kraji Šmarje, ki je od 416 poslopij izgubilo 318, Ga-broviea, ki je od 117 poslopij izgubila 81, Kubed, ki je od 175 poslopij izgubil 99 in še druge bi lahko uvrstili sem.
Med osvobodilno borbo zaradi pomanjkanja materiala in delovnih moči ni bilo mogoče obnavljati. Koj po osvoboditvi je pa to nalogo prevzela tehnična baza in se je v lanskem letu posrečilo pokriti 49 kmečkih domov, postaviti 8 lesenih pro-vizorijev in dobaviti še drugim pogorelcem nekaj gradbenega materiala. Ta dela je tehnična baza izvršila v lastni .režiji in ker so njena sredstva bila razmeroma majhna, je ta rezultat lahko dosegla samo s požrtvovalnim delom tovarišev partizanov, naših delavcev in z majhnim številom domačinov, ki so tedaj prihajali‘se-stradani in bolni iz fašističnih taborišč.
V tem letu se pa tudi pri nas obnova
podeželja naslanja izključno na obnovitvene zadruge. Že v januarju so člani tehnične baze odšli med pogorelce, jih poučili o pravilih obnovitvenih zadrug, o uspehih, ki bodo lahko doseženi v skupnem delu članov zadrug in jim zagotovili, da jim bo tehnična baza vedno na razpolago in v pomoč. Razumeli so brez težave vrednost teh nasvetov in videli obenem, da samo v skupnem delu bo možno najbolje izkoristiti kredite za obnovo podeželja.
To razumevanje inv.relost so pogorelci izkazali s tem, da so se že do danes devetdesetodstotno vpisali v zadruge, lahko pa rečemo, da v kratkem času bodo pogorelci iz tega območja stoodstotno združeni in da se jim bo pridružilo še mnogo kmetov, ki imajo požgane domove,, zato da tudi oni pomagajo pri obnovi.
Skupno imamo 6 obnovitvenih zadrug, in sicer v Očizli, v Šmarjah, v Loki, v Kubedu, v Marezigah in v Sočergi.
Kljub težavam izdelujejo v Šmarjah okna in vrata za one stavbe, ki jih je lansko leto pokrila tehnična baza. Tudi kovaška delavnica obratuje in v njej izdelujejo za vse ostale Midruge samokolnice, spojke, nosilke, zajrahe za vrata, tečaje za vrata in okovja za okna v hitrem tempu.
Obnovitvena zadruga v Lokah prednjači vsem drugim po zaslugi članov iz Gabrovke, ki so' dokončali v zadnjih tednih 6 domov brez vsakega denarja. Tehnična baza jim je pomagala z materialom, delajo pa vse udarniško kljub tamkajšnjim najslabšim gospodarskim razmeram. Posebne pohvale je vreden tov. Vodopivec Gracijan, star borec in aktivist, sedaj tajnik 6. Z. On prednjači vsem udarnikom, njemu gre zasluga za izvršena dela v TJa-brovici in za organizacijo dela za poljsko apnenico, ki jo sedaj gradijo zadrugarji s pomočjo udarnikov okrajnih aktivistov iz Kopra. Kapaciteta apnenice bo približno 180.000 kg, prihranka pri izdelavi pa bo najmanj 2 liri pri kg, več vožnja, ki je prej, ko smo morali apno voziti iz Herpelj, stala še nadaljnji 2 liri za kg.
Tudi O. Z. Kubed se drži prvih. Kapaciteta njene apnenice bo 110.000 kg, prihranek na denarju tudi takšen kot v Loki. Tam sp zadrugarji udarniško posekali les in pripravili kamenje, prišli pa so jim na pomoč udarniki aktivisti iz okraja Koper.
Druge O. Z., ki so bile pozneje ustanovljene, so si s prej omenjenimi navozile ves gradbeni material, ki jim ga je razdelila tehnična baza iz svojih skladišč. Povprečno so zadruge prejele po 300 kg žičnikov, več sto spojk in kovanih žebljev, po 10 do 15 kub. metrov desk, nekaj kubičnih metrov lesa za mizarstvo, krampe, lopate, zidarsko orodje, žico, železo, cement in še druge manjše reči.
Tehnična baza je z O. Z. najtesneje povezana V kratkem času je sklicala 2 medzadružna sestanka, na katerih so bila prerešetana vsa gospodarska vprašanja, vezana z obnovo. Na teh sestankih je tehnična baza predlagala poljske apnenice, organizacijo udarniškega dela in še mnogo driigih koristnih del, ki se danes že izvajajo. . v, , .	,
Vsako stavbo, ki jo zadruga določi za obnovo, tehnična baza pregleda in svetuje članom gospodarjem vse one spre-membe, ki so potrebne za sanacijo naselja in stavbe same. Takih primerov je imela tehnična baza v tej kratki spomladanski dobi že 80. Sedaj se za teh 80 stavb v pisarni tehnične baze delajo načrti. Pri tem delu se baza poslužuje načrtov za tipizacijo kmečkih domov, ki jih je prejela od svoje uprave in z njimi doživlja velike uspehe. Vsak naš pogorelec si želi takega, praktično zgrajenega doma; da pa te želje ne bodo ostale neizpolnjene, mu jamčita njegova zrelost in požrtvovalnost, s katlro je premagal vse težave in dočakal zlato svobodo.
Nastop pevskih zborov na Škofiji
V bližini samega Trsta so štiri Škofije, od katerih je ena v coni B, druge pa v coni A. Seveda, če ne bi bilo pregrade na glavni cesti, če ne bi bilo tujih vojakov, bi človek ne vedel, kdaj je prekoračil »mejo«. Prav povsod so isti ljudje, z istimi težnjami, istimi željami. Povsod Tito in Jugoslavija. In tukaj so v nedeljo nastopili pevski zbori. Ta nastop pomeni brez nadaljnjega naj večjo kulturno prireditev, kar jih pomnijo tukajšnji ljudje. Najprej so poedini pevski zbori peli po? eno pesem, nato pa so /xlruženi pevski zbori zapeli »Pesem o svobodi«, »Slovan na dan« in »Stalingrajsko«. Mogočno so doneli glasovi, ki so bili priča, da živi tukaj neuklonljiv rod, ki ga demarkacijska črta ni ločila.
Odkritje spomenika padlim partizanom
Pred dnevi so v Strunjanu odkrili spomenik padlim borcem. Na podstavku sta izklesani iz pravega kraškega kamna partizanska in garibaldinska čepica kot znak borbenega bratstva našega slovenskega in italijanskega ljudstva v borbi za boljšo bodočnost Julijske Krajine. Odkritju spomenika je prisostvovalo nad 5000 ljudi, ki so prišli iz Pi-, rana, Izole, Kopra in iz vseli bližnjih , vasi. V začetku svečanosti so se naj-1 prej poklonili spominu padlih ju-1 nakov, potem pa je spregovoril tov Abram Mario, ki je podčrtal važnost naše borbe, ki najde najmočnejšega izraza v ljudski zahtevi: Hočemo k Jugoslaviji!
V	Lokavcu so prekopali 13 nepoznanih partizanov
Že 19. aprila so v zgodnjih urah ^)<lšli Lokavčani na delo, da prekopljejo 15 nepoznanih partizanov, ki so padli v času velike ofenzive na italijanske partizanske brigade v mesecu marcu in aprilu 1. 1945 v okolici Lokavskih vasi. Ljudstvo je v lepem številu z zastavami in cvetjem prisostvovalo prekopu teh junakov, da se tako oddolži tistim, ki so padli v naši skupni borbi proti fašizmu.
★
Idrijčani pokopujejo žrtve fašističnega nasilja
Preteklo soboto so Idrijčani že spet spremili na domače pokopališče 6 padlih borcev, ki so padli v zadnji ofenzivi naše osvobodilne borbe. Ljudstvo je počastilo padle borce z ogromno udeležbo, prineslo mnogo cvetja, šopkov in vencev. Na obrazih naših ljudi se je odražala trdna volja, da v naši borbi, za katero smo darovali toliko najboljših sinov, ne bomo nikdar popustili.
, *
Koncert mladih harmonikarjev v Idriji
Minulo soboto in nedeljo so nastopili prvič po osvoboditvi v dvorani Didič mladi harmonikarji. Pred pričetkom jim je spregovoril urednik Primorske delavske enotnosti, ki je naglasil pomen kulturnih prireditev, katerih čisti dobiček je obenem namenjen za brezsrčno odpuščene delavce v coni A. S tem v zvezi je naglasil, kako težka je borba tržaškega delavstva za končno osvoboditev izpod izrabljanja od strani mednarodne reakcije in za priključitev k Titovi Jugoslaviji. To je vzbudilo med prisotnimi burno vzklikanje tržaškemu delavstvu in manifestacijo neomajne volje za borbo dokončne priključitve Julijske Krajine k FLRJ.
Potem so nastopili s svojimi izbranimi točkami mali harmonikarji. Navdušenje je prikipelo do vrhunca, ko je zaigrala sama na harmoniko komaj 6 let stara pionirka, hčerka nekega odpuščenega tržaškega delavca.
★
Tudi iz Bistrice je tekla štafeta
V	Bistrici na Titovem trgu se je zbrala množica ljudi, da prisostvuje tistemu trenutku, ko bo s tega konca Primorske zemlje odhitel tekač, ki bo ponesel pozdrave k Titovemu rojstnemu dnevu. Ob 9.30 je počel s tekom tovariš Gbrtner, kateremu so prisotni vzklikali in naročevali, naj izroči pozdrave našemu tovarišu Titu. V Šembijah je mladina izročila tekačem cvetja za našega maršala.
*
Tekmovanje prosvetnih društev v okraju Ilirska Bistrica
V	okraju Ilirska Bistrica so se preteklo nedeljo vršila tekmovanja med prosvetnimi društvi. Društva
so tekmovala v treh krajih. V Jel-sanali so nastopila društva iz Jelšan. Novokračine, Pas jaka in Šapjane, ? Harijah iz Pregarij, Čelja, Podbe-že, Podgrada in Harij. Na Ostrožnem Brdu pa so tekmovala društva iz Ostrožnega brda, Kozjan in Suhorja. Tekmovali so pevski zbori, dramatske skupine in zborne recitacije. Med pevskimi zbori je bil najboljši moški zbor na Pasjaku, v Harijah je bil najboljši pevski zbor iz Podgrada, v Ostrožnem Brdu pa pevski zbor iz Suhorja. Med dra-matskimi skupinami so se najbolj odlikovale Jelšane z zborno recitacijo: »Tito, Tito«.
Nastop prosvetnih društev je pp" kazal plodove dosedanjega dela in jasno dokazal, da prava slovenska kultura najde pot med najširše ljudske množice, ki si jo tudi osvajajo-Dosedanji uspehi so dali našim pr°' svetarjem nove vzpodbude pri bodočem delu.
★
Sodniki so se sestali
Pred časom se je vršil drugi sestanek sodnikov okrajnega sodiš«3 Herpelje-Kozina, katerega se je poleg obeh tajnikov-pravnikovud eležilo še 11 narodnih sodnikov, predsednik INOO-ja in zastopnica PPNOO-ja pri I0NN-ju. To je bil že drugi sestanek v okviru prvomajskega tekmovanja, .v katerem sodelujejo tudi sodišča ip katerega namen je, da se vsi narodni sodniki čimbolj seznanijo z veljavnimi pravnimi predpisi in načeli.
Po uvodnem referatu tovariša tajnika pravnika Gaberščka se je razvila živahna debata o raznih perečih civilnopravnih vprašanjih. Sprejeti so bili važni sklepi, da se za sodišče nabavi mapa, za kar bo INOO založil potreben znesek, da se pri vsakein KNOO postavi zaprisežen cenilec io da se bo na prihodnji okrajni skupščini pretresalo vprašanje dopolnitve števila sodnikov.
V drugem delu je tovariš tajnik pravnik Rupel razložil današnji P^ ložaj na področju kazenskih predpisov, po referatu se je razvila debat3 o primernosti poedinih kazni za p°' samezne delikte, o okolnostih, ki jih je treba upoštevati pri odmeri kazni, o pogojnih obsodbah in o drugih vprašanjih.
Na koncu je bilo sklenjeno, da se bodo podobni sestanki vršili vsak mesec.
Vsak hoče po svoje prispevati
Vaščani iz Dolenje vas,i so sklenili, da bo vsak dan delalo po ^ ljudi na cesti. Organizirali so se i" se vrstijo pri delu. Dnevno dela vsak 8 prostovoljnih ur in v enem sanie1® dnevu so s takim delom popravu1 400 metrov ceste.
Tov. Bavčar Estera iz Vipave je v V1' pavi izgubila dovolilnico za žensko k°10 črne barve, znamke Olimpia št. 4162. Dovolilnica je bila izdana dne 9. 2. št. 1674 od prometnega odseka pri okrajnem NOO za Vipavsko. Dovolilnica le proglašena za neveljavno.
Izgubljeno je bilo dovolilo za vožnja osebnega avtomobila FIAT 1100 S. 1118, Motor 108—211583, šasija SOS'' 211514 last Poverjeništva PPNOO. Dovolilnica je proglašena za neveljavno.
Mladina in pionirji celijo rane, ki so jih povzročili fašisti našim gozdovom
nirji so tako pokazali, da se resn® zavedajo pomena, ki ga ima goZ£l pri narodnem gospodarstvu, v katerem pa se morajo najprej izbrisati sledovi fašističnega ropanj3’ preden lahko v celoti pristopijo “ načrtnemu gospodarstvu.
ki so jih povzročili fašisti na naših gozdovih. Pri letošnjem pogozdovanju v Idrijskem okraju je pred vsem mnogo prispevala mladina ter na ta način omogočila, da se je precejšen del našega gozda zasadil z mladim drevjem. Mladina in pio-
Mladina iz okraja Idrija-Cerkno pri pogozdovanju.
»Primorska borba« Uhaja tedensko * Ajdovščini, Urejuje Albreht Roman.