4-2006
46
V slovenskem delu Alp vztrajata na soraz-
merno nizki nadmorski vi{ini le {e dva lede-
nika, Triglavski in ledenik pod Skuto. Letos 
bo minilo {estdeset let od prvih meritev Tri-
glavskega ledenika, ki so jih kmalu po 2. sve-
tovni vojni opravili sodelavci Geografskega 
instituta Antona Melika ZRC SAZU. Po vsej 
verjetnosti gre za enega najdalj{ih znanstve-
noraziskovalnih projektov v Sloveniji, katerega 
rezultati, predvsem pa kontinuiteta meritev, 
Triglavski »zelenec«
{e vedno vztraja 
Redne letne meritve Triglavskega ledenika v letu 2005
? in µMiha Pav{ek1 
so pomembni za Slovenijo in tudi {ir{e. Oba 
slovenska ledenika (redno opazujemo tudi 
tistega pod Skuto) sta najbolj jugovzhodno 
le`e~a ostanka nekdanjih alpskih ledenikov. 
Nastala sta v tako imenovani »mali ledeni 
dobi« pred pribli`no pol tiso~letja. Zaradi 
vsega tega sta {e toliko bolj ob~utljiva za pod-
nebne spremembe, ki smo jim pri~a v zadnjem 
desetletju. Ker sta ob koncu talilne dobe, ko 
potekajo redne letne meritve, njuni povr{ini 
Za zdaj {e lahko opazujemo in merimo Triglavskega »zelenca«
PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4446
4-2006
47
ob~asno `e manj{i od hektarja, govorimo le {e 
o ledeni{kih krpah. 
Preu~evanje Triglavskega ledenika je 
temeljito
Obljudenost na{e najvi{je gore, njen sim-
bolni pomen in delovanje bli`nje meteorolo{ke 
postaje so med najpomembnej{imi razlogi, da 
je bolj znan in raziskan izmed obeh ledenikov 
Triglavski, zaradi zna~ilne barve ledeni{kega 
ledu nekdaj poimenovan tudi Zeleni sneg. 
Prvi~ je bil manj{i od hektarja `e leta 2003 
(preglednica) in tudi na splo{no se v zadnjem 
desetletju njegovi povr{ina in debelina mo~no 
kr~ita.
Leto Povr{ina (v ha)
1900 30
1946 15
1976 12
1995 3,0
1999 1,4
2003 0,7
2005 1,1
Redne meritve ledenika smo nadaljevali 
tudi v letu 2005. Ekipa, sestavljena iz geografov 
in sodelavcev Geodetskega instituta Slovenije, 
je uredila nove in stare oporne to~ke na {ir{em 
obmo~ju ledenika. Klasi~na in GPS-izmera 
sta potekali 24. in 25. avgusta, drugi dan pa 
je bilo opravljeno tudi snemanje iz zraka. Za 
vrednotenje ledenika so izbrali aeroposnetke v 
merilu 1 : 4000. Natan~nost in podrobnost sta 
bili v skladu s topografskim klju~em za merilo 
na~rta 1 : 1000. V celoti na novo izdelani na~rt 
obsega obmo~je, ki je nekoliko ve~je od obsega 
ledenika iz leta 1952. 
Na temelju fotogrametri~nega vrednotenja 
smo izra~unali povr{ino ledenika ob merjenju; 
bila je 1,1 ha. To je precej ve~ kot ob zadnjih 
natan~nih meritvah dve leti prej. Sneg je v 
spodnjem delu ledenika prekrival del povr{-
ine, na kateri se je led leta 2003 `e povsem 
stalil, ponekod pa je bil prekrit z gru{~em. 
Poudariti je treba, da je bil to star sneg iz pred-
pretekle zime (2003/04), ki je mesec dni po 
na{em obisku skoraj ves skopnel. Navidezno 
1 Miha Pav{ek je sodelavec Geografskega insti-
tuta Antona Melika pri Znanstvenoraziskovalnem 
centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
velik prirastek je torej precej bolj skromen, 
saj je ta sneg {ele na za~etku morebitne ve~ 
let trajajo~e preobrazbe v ledeni{ki led, ob 
nadpovpre~no topli talilni dobi pa lahko soraz-
merno hitro izgine. 
Ledeniki se povsod v Alpah manj{ajo 
Ledeniki v Alpah in drugod po svetu se v 
zadnjem desetletju po ve~ini kr~ijo. Kolebanje 
je sicer naraven proces, vendar najnovej{e 
ugotovitve ka`ejo, da je kr~enje posledica 
globalnega segrevanja ozra~ja in neizpod-
biten dokaz ~ezmernosti vplivov in posegov 
~loveka v ob~utljive ekosisteme, kakr{en je 
tudi gorska pokrajina. Ob nadaljevanju tega 
svetovnega pojava v sedanjem obdobju pa se 
nam tudi pri Triglavskem ledeniku kar sama 
vsiljuje ugotovitev, da je pred njim komaj {e 
desetletje obstoja, morda kak{no leto ve~ ali 
celo manj. ^e se bo naglo kr~enje in tanj{anje 
njegove povr{ine, ki smo mu pri~a v zadnjem 
desetletju, nadaljevalo tudi v prihodnjem, bo 
ledeni{ka krpa najverjetneje izginila. Kakor 
pri drugih naravnih pojavih pa tudi pri lede-
nikih nikoli ne moremo popolnoma izklju~iti 
naklju~ij. Opravka imamo namre~ z dinami~-
nim spreminjanjem zemeljskega povr{ja, ki 
poteka pred na{imi o~mi in je v primerjavi z 
drugimi tovrstnimi procesi dobro vidno, pre-
poznavno in merljivo. Namesto pesimisti~nega 
sklepa poglejmo na to raje z druge plati. Prav-
zaprav imamo privilegij, da poteka »izginjanje 
ledenikov« tukaj in zdaj, saj smo morebiti 
zadnja generacija, ki ji je dano spremljati in 
opazovati to naravno dogajanje. In morda je to 
{e ena izmed prilo`nosti, da vsak sam pri sebi 
{e enkrat pretehta in prevrednoti svoj odnos do 
narave. m
PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4447