St. 31 Milu HniajiH IM umi« ui U mit) v Trstu, v petek, 5. februarja 1926. Posamezna številka 25 stot. Letnik Ll List izhaja vsak dan 3 nieeaco L 22.—, pi L 650 več. — Pose v >ifoko$ti 1 kolon' osmrtnice, zahvale, Mali sdeijka. Narofnina : za 1 m«^' leto L 70.—, v + stot - OglasnJ;JoelP trgovske in - 1.20, oglase Z—. Ta besedo, najmanj" L 3. cDINOST Uredništvo in upravniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Aasiai 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, uglasi, r»kla-macije in denar pa upravništvu. Rokopisi sc ne vračajo. Nefrankiraaa pisma se ne sprejemajo. — Last, založba In tisk Tiskarne „Edinost'. P od uredništvo v Gorici: ulica Gfosuč Carducci 5tev. 7, I. nadetr. GfiRni in odgovorni urednik : prof. Filip Peric. Za mir mi vsemi in v vseh plemenih! V svojih velezanimivih in globoko zamišljenih razmotrivanjih (glej st. 29. * Edinosti^ opozarja angleški publicist fniovvden na veliko nevarnost bodočega ogromnega spopada med doslej gospoduj oči mi belimi in «podvrženi-ini;> jim barvastimi plemeni, ali kakor gla^i običajna govorica: med zapadom lit vzhodom. Ali, kakor si krivo domnevajo gospodujoča plemena: med civilizacijo iu barbarstvom. V resnici pa bo ta boj med pohlepnim imperijalizmom in plemeni, ki se ozdravlja jo, se začenjajo zavedati svoje plemensko vrednosti in moči in se hočejo rešiti iz narinjenega jim gospodarskega in duševnega robstva. Snowden je uverjen, da mora priti prej ali slej do tega strašnega spopada, Ki mu bodo nedogled ni obseg in posledic*', če ne pride med «beJimi» do pravega spoznanja. Eno samo pot vidi, po kateri se bo možno izogniti tej katastrofi. Bela plemena se morajo odreči domneve, da so ona poklicana za gospodstvo nad svetom. Proti tej domnevi se ne borijo samo tista ljudstva, ki so pod političnim gospodstvom, marveč tudi tista, ki jim je naloženo gospodarsko nadvladje. Stara ide§a, da ima narod z višjo civilizacijo in naprednejšim gospodarskim razvojem pravico, da gospoduje svetu, ta ideja trdi Smnvden mora pasti. Iu JSnowden meni, da že pada. Jasen primer za tak razvoj mu je v ustavi Društva narodov, kajti sprejemajo se vanj ljudstva v popolni enakopravnosti, brez ozira na barvo in pleme. Uveljavlja se slovila \Vilsonova ideja 0 pravici narodov do samoodločbe. To načelo je postalo magna charta za vse podvržene narode. Vzbuja se zavest o individualni pravici m o pravici skupin ljudi. Ce bi bela plemena hotela trdovratno vzdrževati svoje politično in gospodarsko gospodstvo, potem mora {jriti — prerokuje Snowden — do grozotnega spopada med dvema svetovnima organizacijama: med organizacijo «belih» in ono «barvaslih», rned zapadom Evrope in vzhodom. Tudi sedanji razburljivi dogodki v Kitaj u govorijo svoj svarilni govor in potrju- 1 a jo Snovvdenovo prorok bo. V Kita ju vihrajo boji med evrooofili in nacijona-iisti. In če bo zmaga na strani teh poslednjih? Potem bo Kitaj takorekoč zastavonoša v veliki fronti «barvastih» proti oseb. mesto. Ministrski predsednik in vojni Vlada je dala aretirati 125 častnikov in v Rimu, bo imenovan za ravnatelja tega zavoda Jugosloven. in sicer najbrž katoliški župnik v Beogradu dr. Wagner. Baje stoji ugodno tudi vprašanje glagollce. Zahteve madžarske opozicije za odstop Bethlenove vlade , ... a . . a , ^ K . A . BUDIMPEŠTA, 4. Včerajšnja seja kom, ki urejujejo delovne odnošaje ter parlamenta je bila zelo burna, ker so predpisujejo ustanovitev pokrajinskih nekateri govorniki v okvirju debate o gospodarskih svetov, tvorijo trdne te- proračunskem provizoriju govorili o melie zgradbe itali innskeir« .manmlar-l^j^ ponarejeVanja francoskih frankov. Posl. Rottenstein (soc. dem.) jo izjavil, da je popolnoma nemogoče, da bi to afero rešila vlada ministrskega predsednika Bethlena. Madžarska bo izgubila zadnje ostanke svojega prestiža. Legitimistični poslanec Štefan Rakowski je izjavil, da m danes še noče baviti s to afero, vendar pa zahteva gotove garancije za to, da se da vsaj plenumu skupščine možnost izvedeti vse podrobnosti te zadeve, če so že poizvedovanja preiskovalnega odbora prvi polovici marca v Chieti. Včeraj sol tajna. Izhod iz tega položaja je le mo-se sestali odvetniki-branitelji obtožen- goč, ako bodo vsi ustavni faktorji de-cev v svrho izmenjave misli. Sklenili Uovali skupno in ako se ne bo trpela še so, da bo vsak obtoženec imel lastnega Itaka postranska vlada. (Odobravanje branitelja. Umora socijalističnega po- na levici.) slanca Matteottija so obtoženi Dumini, Prihodnji govornik, član Kossuthove Volpi, Malacria, Viola in Poveromo. j stranke Vincenc Nagv, je izjavil, da melje zgradbe italijanskega gospodar stva v novem režimu. Minister za narodno gospodarstvo je pripravil nekatere načrte, ki bodo tvorili predmet razpravam gospodarskega sveta. Ti načrti se tičejo mehanske, elektromehanske in ladjedelniške industrije in stremijo za tem, da se znižajo cene za te izdelke, tako da se lahko pobija inozemska konkurenca. MATTEOTTIJEV PROCES se prične v marca CREMONA, 4. «Regime fascista» piše, da se bo Matteottijev proces vršil v Interpelacije o Jat nar. sknpttloi Živahna debata o Izenačenja davkov more dokazati, da je ponarejevanje zakrivila mala družba z namenom, da bi nadvojvoda Albreht zasedel prestol. Vodja te družbe je bil Windischgraetz. BEOGRAD, 4. (Izv.) V narodni skup-lKd**1 izmed dokazov bi bil govor gene-ščini je bil danes dan interpelacij. Seja ral nega direktorja poštne hranilnice se je pfičela ob 10.30 in kot prva točka Barossa, ki ga je imel pred nekoliko je prišla na dnevni red interpelacija dnevi in ki se dosedaj ni demantirah poslanca SLS Vesenjaka na finančne- v tem govoru je Baross izjavil, da se ga ministra v zadevi izenačenja davi pripravlja zelo važna akcija* ki bo, ako kov in olajševanj pri plačevanju dav- se bo posrečila, prinesla veliko odobra-kov v Sloveniji. Zastopnik finančnega vanje. Ako se bo pa ponesrečila, bo on ministra Uzunović jc najprej izjavil,jmoralični mrtvec. (Hrup). Na podlagi minister se nahajata v Oportu pri predsedniku republike. Zunanji minister in minister za mornarico sta na ta uiti- vstaje se kot ujetnika maturn odgovorila s tem, da sta zauka-; ki vojni ladji. vojakov ter jih Žarko «Tajo». spravila na vojno kri-Dva izmed voditeljev nahajata na ne- zala artiljeriji na gradu Sv. Jurija, naj otvori ogenj na pobunjeni polk. In tako se je zgodilo. Vstaši so nato oddali kakih 20 strelov nad mesto. Medtem pa se je zmračilo in obstreljevanja je bilo za enkrat konec. V Lisboni je red popolnoma vzpostavljen. V vseh krogih se poizkus vstaje splošno obsoja. Neki vojaški poglavar vstašev je izjavil, da so vstaši hoteli sestaviti nacijonalno vlado in revidirati ustavo. Posvetovanja za vstop Nemčije o DraJtvo narodov da ne uiore prevzeti odgovornosti za posledice te interpelacije, za katero zahteva poslanec Vesenjak odgovor v odsotnosti pristojnega ministra. Kar pa se tiče navedb, da davki težko pritiskajo na Slovenijo in da se na nasilen način izterjavajo ter da se pri tem vršijo nepravilnosti, je Uzunović oporekal, da hi se to dogajalo samo v Sloveniji. To da je posledica minulosti, ker obstojajo v Sloveniji še razni sistemi zakonodaje, ki jih bo treba zamenjati z novimi. Toda dokler obstojajo, se je treba ravnati po njih. obtožnice se je ugotovilo, da je ministrski predsednik storil gotove po-gieške. (Velik hrup in ugovori na desnici). Poslanec Dabasi-Halasz (vladna stranka) kliče: To pravite vi, ki niste dopustili, da bi se poizvedovalo za morilci Tisze (velik hrup po vsej zbornici). Poslanec Nagy: Po obtožnici je Kozma sporočil ministrskemu predsedniku, da so v nacijonalnem udruženju skriti ponarejeni bankovci, ki se lahko spravijo v promet. Zakaj ni ministrski predsednik dal defu detektivov nalog, da se ti falsifikati takoj zaplenijo. (Ve- Po izjavi ministra Uzunoviča je do- lik hrup). Ministrski predsednik je Zakonski načrt za reformo vojaškega zakonika sprejet v državnem zboru. BERLIN, 4. V zunanjem odboru je zun. minister dr. Stresemann v obširnem govoru obrazložil siv oje s vstopa Nemčije v Dru$ še več članov odbora govorilo o tem predmetu. se je z 18 glasovi proti 8 glasovom sprejel predlog, ki veli, da zunanji odbor nima nobenih pomislekov, da državna vlada uporabi zakon od 28. novembra 1925, glede vstopa Nemčije v Društvo narodov, ne da bi upoštevala predlogov, ki odklanjajo vstop Nemčije, ali ki zahtevajo gotove pogoje. V zadevi vstopa Nemčije v Društvo narodov se izve, da se bodo prihodnjo soboto sestali ministrski predsedniki vseh nemških držav v Berlinu. Nato bo državni kabinet pod predsedstvom državnega predsednika sklenil, da se predloži prošnja za sprejem. V začetku današnje seje državnega zbora je imel predsednik Loebe govor, ki so ga poslanci poslušali stoje, v katerem je čestital prebivalstvu v takoz.vani prvi coni, k osvoboditvi od tuje zasedbe ter se mu zahvalil za zvestobo, ki jo je pokazalo domovini tudi v najhujših trenutkih. Nato je državni zbor prešel na dnevni red. Razpravljal je o zakonskem načrtu glede poenostavljenja vojaškega kazensk. prava. Po tem načrtu se povišajo kazni za razžalitve v vojski. V drugem členu se bodo dvoboji med Člani vojske kaznovali z ječo od pol leta do treh let. BERLIN, 4. Državni zbor je s 1(»7 glasovi proti 137 sprejel zakonski načrt o poenostavljenju vojaškega kazenskega zakonika. StroSen ciklon v Ameriki Več sto oseb ranjenih. - IN milijonov dolarjev škode. PARIZ, 4. h Palm Beacha v Zedinjenih državah poročajo, da je silen ciklon povzročil v tistem in bližnjih mestih ogromno materijelno Škodo, ki znaša po dosedanjih ugotovitvah več kot 100 milijonov dolarjev. Poleg tega je več sto oseb ranjenih, ubita pa ena sama oseba. Politične vesti MADŽARSKA FALSIFIKACIJSKA AFERA Madžarska vlada se je vendar nekoliko prestrašila, začela je odnehavati pred francoskim pritiskom in zgraža-stališče v vprašanju!njem vse evropske javnosti. Državno uštvo narodov. Ko je pravdništvo je zadnje dni kar hitelo s sestavljanjem obtožnice, ki pride sedaj v pretres. Potem je privolila tudi v to, česar se je doslej krčevito branila: v sodelovanje francoskih in madžarskih oblastev. Delegat francoske banke je izjavil, da sta se obe vladi dogovorili, da imajo Francozi pravico biti prisotni pri zasliševanjih ter da morejo ■staviti vprašanja obtožencem. Madžarska vlada da je izprevidela, da je tako postopanje pravo, kajti le soudeležba Francozov pri zaslišavanjih more do-nesti popolno jasnost v stvar. Na vprašanje, kako si Francozi mislijo preprečitev sličnih falsifikacijskih akcij, je odgovoril rečeni francoski delegat, da v vseh državah more biti sleparjev in falsifikatorjev, vendar pa znajo vlade preprečiti, da se tuji denar ne potvarja v državnih zavodih. Francozi zahtevajo od madžarske vlade le jamstva v tej smeri. Naravnost romantično je, kako so izdelovali potvorjene franke. Zares genijalno je, če se izdelujejo na državne stroške. Ali -ni zabavno lo? S tem hočem — je rekel francoski delegat — označiti, kako izvrstno so falsi-fikatorji rešili materijalno vprašanje. Nadaljnje za madžarske razmere značilno dejstvo je, da je ravnatelj poštne hranilnice Baross takoj ob nastopu svoje službe odpravil senat, ki mu je bila poverjena kontrola nad poslovanjem poštne hranilnice. Vsa kontrola je bila osredotočena v osebi ravnatelja samega. Le tako je bilo možno, da se je poštna hranilnica spuščala v finančne operacije, ki niso bile v ni-kaki zvezi z nameni iu nalogami takega zavoda. Le tako je bilo možno, tla je ravnatelj Baross z denarjem hranilnice financiral delo falsifikatorjev. S predložitvijo obtožnice je ta afera stopila v nov stadij. Obtoženih je «tSJ)lMU&T» Y Trstu, dna 5. februarja 1928. oseb, a kot glavni krivec je označen j le, da je misel na vstop Davidovića v knoz Windischgraetz. Med obtoženci visokega položaja, je zlasti šef policije Nadossy, ki je obdolžen, da je vedel o vsem in da je celo direktno sodeloval na tej akciji. Vojaški škof Zadravec — rodom Hrvat — je obtožen, kor je falsi-fikatorje skrival na svojem stanovanju in jih zaprisegel, da nič ne ovadijo. Predložitev obtožnice v času, ko preiskava niti od daleč ni še dovršena in še ni odkrila vseli inicijatorjev afere, je izzvala posebno med Francozi veliko nezadovoljstvo. Niti to ni še ugotovljeno, kje so se izdelovali falsifikati. Pa še veliko drugih okolnosti ni še razjasnjenih. Francoski delegati zahtevajo odločno, naj se sestavi druga obtožnica m Gotov popuščati, marveč zanteva najstrožjo žavo in Vatikanom. Sedaj pa ugotavlja preiskavo in zasluženo kazen za vse «prager preSse» na podlagi dobljenih krivce. V Madžarski občutijo sedaj, da informacij, da se tak konkordat ne pri-se vsa evropska javnost zaveda ne- pravija. Uredba razmerja — pripomi-varnosti, ki je prihajala iz Budimpešte, nja re^eno oficijozno glasilo — med dr-ria je torej ta afera mednarodnega zna-|žavo in cerkvijo se izvrši v duhu lo-Čaja. Tako ogroževanje državne var. j iall]0Sti in odkritosrčnosti, nosti se mora trajno onemogočiti. To vlado, simpatična tudi dobrim jugosloven-skim krogom in prijateljem sporazuma. Priznavajo mu veliko osebno in politično poštenje. Le to mu očitajo, da je bil kot vodja prejšnjega opozicijonalnega bloka nespreten taktik, ker premalo političen in strankarski psiholog. Glasovi o eventuel-nem vstopu davidovičevcev in muslimanov v vlado imajo morda svoj izvor v vesti, da je dosežen sporazum za fuzijo teh dveh strank. MED ČEHOSLOVAŠKO IN VATIKANOM Po svojem potovanju v Rim in svoji avdijenci pri papežu je imel praški nadškof razgovore s čelioslovaškim ministrskim predsednikom in ministrom za vnanie stvari. Vsled teh raz- zaJiteva Evropa. POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI. solutno ne misli na nove volitve. Neka odlična politična oseba da je izjavila, da je politika sporazuma nenavadno trdna in da nikdo, ne z ene, ne z druge strani, ne misli na rušenje te harmonije. Edina sprememba, ki bi mogla nastati, bi bila v tem, da finančni minister Stojadinovič odstopi, čim se povrne iz Amerike. Sicer pa da ta sprememba ne bo imela nikakih večjih posledic. _ Drugi glasovi pa hočejo vedeti, da Ra-dičeva stranka ni zadovoljna s svojim sedanjim položajem ter da zahteva večji delež na vladi. Slednjič se širijo tudi vesti, da se nekaj plete za v«top Davidovi-čevih demokratov in Spahovih muslimanov v vlado. Vprašanje je seveda, ali Imajo te vesti kaj realne podlage, ali pa so le ugibanja in izrazi — želja. Pripomnili bi dobro zaprta, se je karbidov plin nenadoma vžgal in razvil se je velik plamen, ki je Marinsclika hudo opekel po obrazu. Mladenič se je zatekel v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. Ozdravil bo v 10 dneh. Roparski napad na žensko pri Grijanu V torek zvečer se je 49-letna Eleonora Bogsag, hišna pri družini Lindepreger, stanujoči v vili Matosel v Grijanu, vračala domov iz mesta, kamor se je bila podala popoldne, da nakupi razne potrebščine. — Ob 20.30 je Bogsagova izstopila iz vlaka na postaji v Miramaru in se napotila proti vili po samotni stezi med vinogradi. Bila je približno sredi pota, ko je nenadoma začula za seboj nagle korake. V naslednjem trenotku jO je dohitel mlad moški sumljive zuananjosti, jo zgrabil za vrat in ji zagrozil, naj mu brez odlaganja izroči ves denar, ki ga ima pri sebi, sicer, da jo zaduši. Dasi skoro onesveščena od strahu, se je Ženska sprva skušala iztrgati lopo-tvu, a ko je uvidela, da ne more nič opraviti, je skušala prepričati napadalca da nima nič denarja pri sebi, ker da je le u-boga služkinja. Toda lopov se ni dal prepričati; kdo ve, koliko časa bi bil še davil ubogo žensko, da ni začul, da se nekdo bliža. Tedaj je lopov izpustil Bogsagovo, ji pljunil iz jeze v obraz ter se naglo izgubil v temi. Par trenutkov potem se je prikazal izza ovinka orožniški brigadir Mirto, ki je bil namenjen na postajo. Ženska mu je v par besedah povedala, kaj se ji je pripetilo, nakar se je Mirto spustil za be-žečim lopovom, a ker ga ni utegnil dohiteti, se je vrnil nazaj in spremil od prestane-ga strahu še vso prepadeno žensko domov. Opirajoč se na podatke, ki jih je navedla Bogsagova, |?o orožniki pričeli poizvedovati po lopovu, vendar pa ga do sedaj niso mogli še izslediti. Priporočljiva podnajemnika. Pred par dnevi se je nastanil pri zaseb-nici Amaliji Manfrini, stanujoči v ul. Punta del Forno št. 7, mlad parček; moški se je izkazal za trgovca Ofiglia Mortrace. ženska pa za njegovo zaročenko Olgo Ester. Nekega jutra — bilo je že drugi dan po njunem prihodu — sta zaljubljenca na ti-ber. Šole in poljska semenišča so najboljši hem izginila, kakor da bi ju vzela noč. ' dokaz za to. Na vprašanje, ali bo deloval Manfrinijevi se je zdel nagli odhod parčka /a rusko-poljsko sbližarije, je odgovoril POLJSKA IN SOVJETSKA RUSIJA Poslanec Bryl, vodja delegacije opozici-jonainih poljskih parlamentarcev, ki je v Te dni se je širila v beograjskih politič-; prejšnjem mesecu obiskala sovjetsko Tininih krogih vest o možnosti novih volitev | j0, se je napram nekemu novinarju kaj u-in o nekih prekritih sporih med radikali godno izrazil o ruskih razmerah. Ko si je }m hrvatsko seljačko .stranko. Su šaški; ogledal ruske tovarne, znanstvene in kul-• Novi list pa doznava iz Beograda, da turne naprave, je videl, da so tamošnje kompetentni radikalski krogi naglašajo,; razmere veliko boljše, nego govorijo infor-da te vesti niso osnovane in da vlada ab-;niacjje tiska. Rusija da je napravila velik —-- —"^ — ------—» korak naprej, v smeri k obnovi svojih de- lovnih sredstev, ki so jih porušili svetovna vojna in pa notranji boji. Postavljajo se tovarne, široke mase kmetstva se priteguje k aktivnemu sodelovanju, tovarniško delavstvo je poučeno o mnogem. Rusija potrebuje kapitala, da z njega pomočjo poceni rusko produkcijo. Manjšinsko vprašanje se je rešilo v interesu vseh manjšin. Položaj poljske manjšine je izredno do- bni, a pri tem poslu, ko svetilka še ni bilaitakrat pustil, da bi se otroci krstili s slo-jker je te dni nastal jug in bodo ta vozila venskimi imeni. Skratka, skušal je Ško- za to vreme najbolj primerna. Prijavljenih davati našemu življu kjer je le mogel, i je več skupin. Sploh je pripravljenje za to Kljub temu so se mnogi naši ljudje obra- maskarado na vseli koncih in krajih jako: čali do njega, da jim s svojim vplivom do-j veliko, a za danes ne smemo izdati še vseh seže kako stvar pri oblastnijah. Sedaj pa..J tajnosti. Po'drobnosti slede! Nasvidenje! ŽITNA BITKA. Po smernicah pokrajinske komisije za žitno propagando se bodo vršila v tem mesecu in v mesecu marcu predavanja, in sicer bodo predavali gg. ravnatelj kmetijskega urada dr. Tonizzo, nadalje strokovnjaka Vallig in Verbig. Snov tem «Carneva!sk i.» Borana poročila, DEVIZE: Trst, 4. fehr Amttsrdam od 930,— do 1005 — Belgija od 112 60 do 113 o0; Pari a preda-' London od I2i>/)0do vanjem bo: travoištvo in obdelovanje ko-1 do 34.00; Španija oi m. io 93 30 do 93.80 New York od 24.73 348.— do 353.— ; Švica od — ; Berlin ruze. Predavanja se bodo*vršila po tem le 47S.— do 431.— ; Atene od do 3ti sporedu: 7. februarja na Vojščici, Kanalu od 5$9— do 591.— ; Bukarest od io.2o do 10.75 posl. Bryl, da bo skušal govoriti resnico o Husiji, da ovrže zmotne informacije. To tem bolj, ker je opazil v Rusiji veliko pripravljenost za prijateljske odnošaje napram Poljski. Sedanji čas da je najugodnejši za to. DNEVNE VESTI sumljiv in si ga prvi hip ni vedela tolmačiti. Toda ko je pregledala omaro, ji je bilo na mah vse jasno, kajti z zelo neprijetnim presenečenjem je ugotovila, da je zmanjkala iz omare vsa zlatenina, in sicer zlata ura in verižica ter dragocen svinčnik iz iste kovine; vse skupaj vredno kakih 1300 lir. Ker je dobro vedela, da se vzorni parček ne bo povrnil več, je Manfrinijeva prijavila zadevo na bližnjem policijskem komisarijatu. Korist poznavanja lezlKoo V lepem poučnem članku priporoča <«Istarska Hiječ» učenje drugih jezikov. Omenja, kako so Italijani starejših po-koljenj zmotno mislili, da njim ni potrebno učiti se jezike in spoznavati običaje drugih narodov. Italija ima nad 42 milijonov ljudi. Ministrski predsednik Mussoiini je rekel, da vsi ti ljudje ne morejo najti v Italiji zadostnega kruha, da se morajo torej seliti. Da pa ne pojdejo gluhi in slepi, je potrebno, da se nauče jezika ljudi, med katerimi hočejo živeti. Iz te ugotovitve je razvidno, kako nujno potrebna je Šolska reforma v smeri, da bi se Italijani mogli naučiti tudi drugih jezikov. Dokaz pa je tudi, kako pogubno je — ravno z ozirom na označeno potrebo —- da se je naš jezik popolnoma izključil celo iz ljudskih šol. Saj naglasa jo vsi prosvetljeni pedagogi vseh narodov, da se edinole na tal primerno obrestuje na eni strani, a na drugi da naj bodo najemnine take, da jih bo povprečni meščan zmogel. Ta cilj bo menda nekako dosežen z novimi poviški, ki bodo znašali zu srednje sloje, t. j. za vdove, invalide, upokojence, delavce, uradnike in za male obrtnike, ki dokažejo, da so njihovi dohodki neznatni, — 20 odstotkov. _ Potil janje rabljenih listov po poŠti. Tukajšnje poštno ravnateljstvo opozarja, da so bili poštni uradi prisiljeni zavrniti mnogo rabljenih listov, ki so se pošiljali po pošti, a so tehtali nad 50 g'- "S v ter bili frankirani le z 10 stotinkami. Nezadostno frankiranje se je ugotovilo večinoma glede Vesti z Gorlikega Goriške mestne vesti — Ljudsko fledi&če - Trgovski dom. Va- rijetetna oredstava, ki se bo vršila v soboto <». in nedeljo 7. t. m., bo — po zanimanju sodeč — privabila gotovo nebrojf zabave željnega občinstva. In ni čudo, kajti to je povsem nove vrste prireditev za Gorico. Spored je izredno bogat in velezaba-ven, izbran s posebnim ozirom na dostojno proslavo veselega in razposajenega Kuren in Avčah; 14. februarja v Komnu, Desklah; 21. februarja v Škrbini, Batah; 28. februarja v Velikem dolu, Pliskovici, Čepovanu; 7. marca v Sempasu; 14. marca v Sovodnjah. PODGORA. Iz izjave, ki je prišla od merodajne sirani, izhaja, da je res treba kaj ukreniti za izboljšanje cerkvenega petja v Podgori. (Način in sredstva za to menda niso dolžni iskati dopisniki!) — Glede plačila pravi izjava, da Bog plačuje vsako dobro delo (in res plačuje tudi naše pevce). — Iz tega sklepamo torej, da z« človeško plačilo se; i«a od 73.50 do 74. — : Ogrska oi s Fi]ippo žt Uf Je v zadnjem terinskem jeziku tej- da se bodo na nje-;č««u začela slutiti, da se njen Ijubček, :J7-jgovi podlagi — kakor rečeno — mogli; letni železniški podajač Fran Gaetano, s uspešno učiti tudi drugih jezikov, po-! katerim živi že kaka tri leta «na vero», sebno tudi italijanskega. Učimo se tu-intime z "eko drugo žensko, stanujočo v jih jezikov, pri tem pa čuvajmo svoj: hiši. Ni znano, če je bil ta sum uteme- pri tem pa čuvajmo jezik kakor oko v glavi! I jen, nekaj je že moralo biti, kar je užfralo v Renate ljubečem srcu plamen ljubosumnosti. Ljubosumnost pa je grda spaka; kadar pograbi človeka, ga ne izpusti tako zlepa iz svojih krempljev. Pogostoma ga Stanovanjsko vprašanje Po znanem odloku tukajšnjega prefekta, _ - _ „ gr. uff. (iasti-ja se je vznemirjenje, ki ga re,° Privpde do kakega nespametnega koje povzročalo to brez dvoma najmučnejšei caka. Tako se je zgodilo tudi z Renato, vprašanje tržaškega mesta, prerej poleglo.! Ko je bila vreča njene ljubosumnosti polna Množice stanovalcev navdaja zaupanje, da j ~ to se zgodilo včeraj popoldne — je odprla pred drugim zatvornice svojega trpečega srca, da so se izlile toliko časa težko pridržane grenkobe. Toda zdi se, da je ne bodo izročene na milost in nemilost špekulacijam, ki hi povzročile v Trstu pravo katastrofo, ako bi bile brez primernih mej. Na drugi strani pa se morajo tudi tiaetano slabo odgovarjal na njene levite, kajti nenadoma je Renata iz žalosti in obupa pograbila steklenico z amonijakom ter izpila kakih 150 fp*amov te smrdljive tekočine. Njeno dejanje je na mah omehčalo trdosrčnega ljubčka; brez obotavljanja je poklical na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je z izpranjem želodra spravil Renato iz nevarnosti, nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer bo ženska v kakih 7 dneh prebolela svoje telesne in mogoče tudi srčne bolečine, ker njen dokaz ljubezni je gotovo prodrl globoko v iz-voljenČevo srce, če že ni kamenito. lastniki hiš zavedati, da javnost ne zahteva od njih nič drugega, nego da se v poslovanje s stanovanji zopet povrnejo one poltene navade, ki so vladale v prejšnjih časih. Zato se tudi akciji, s katero baje namerava nastopiti osrednje vodstvo Zveze hišnih gospodarjev pri vladi proti temu, da bi se slični dekreti izdali tudi po drugih mestih, ne more pripisovati za Trst nii kaka večja pomembnost. Ako se morda da vzdrževati trditev, da slični dekreti niso potrebni, je pa izven vsakega dvoma, da je položaj v Trstu naravnost že vpil po primernih ukrepih. Seveda je svobodni stanovanjski režim lelo zapeljiv za hišne gospodarje. Mnogi — posebno pa lastniki manjših hiš — so pretrpeli ob času vojne občutne zgube, katere bi želeli nadomestiti. Toda kdo ni trpel škode v onih strašnih letih in koliko jih je, ki jim bo ta škoda povrnjena, ako nI predvidevana po vojnoodškodninskih zakonih? Treba je nasprotno pripisovati tako škodo višji sili, katera ne pozna odškodnine. Povratek v normalne razmere se mora radi tega razumeti take, da naj se hišnim gospodarjem njihov založeni kapi- Raznc nezgode. Včeraj predpoldne je prišla iskat pomoči v mestno bolnišnico 17-Ietna Angela Man-nerova, doma iz sela Belvedere pri Ogleju, ki je imela levo oko hudo poškodovano. Deklica je povedala, da se ji je pred par dnevi, ko je nabirala drva v nekem gozdiču, zapičil v oko konec Žice, s katero je hotela povezati butaro. Mannerovo so sprejeli v okulistični oddelek, a očesa ji zdravniki ne morejo več rešiti, ker se je zlilo. — 24-letni operni korist Humbert Ma-rinsehek, stanujoč ▼ ul. Gatteri št. 50, je sinoči pripravljal doma svetilko na kar* iskreneje čestitamo k tako izrednemu jubileju ter kličemo: Bog jih ohrani Se na mnoga leta! Dar gospoda prefekta vojnim sirotam. V petek dne 29. januarje se je na tukaj šnji podprefekturi razdeljevala podpora vojnim sirotam, katero je poslal naš videm-ski prefekt Ricci kot predsednik odbora za vojne sirote. Od skupne svote 30.000 ki je bila določena za vojne sirote bivšega avstrijskega dela naše pokrajine, je dobila idrijska podprefektura 7 tisoč lir, ki so se razdelile med vojne sirote naše podpre-fekture v svotali po 50 do 150 lir. Gospodu PEVMA, 4. februarja I92t>. Franlca, mati, Anton, učitelj, oče Sicjanica, sestra. MALI OGLASI MIZARSKEGA vajenca sprejme tnkoj Slenc, mizar v Ilir. Bistrici. 1 bi DEKRET za vinotoč ali fiostilno kupim, takoj. Naslov pove upravništvo. 147 GOSPODIČNO, izvežha no v trgovinskih poslih in eventuelno tudi v Šivanju sprejme Tomažič Ivana, Žminj, (Gimino) Istra 14« BABICA, av*or>2irapa sprefema noseč«. Gove ri slovenaicc Slavec, via Giulia 29. 64 KAVARNIŠKA popolna oprava se proda po zelo ugodni ceni. Naslov pri upravni-«tvu. 113 GOSTILNA Sanci n v Dolini . februarja Novi tečaji ŠOLA BERLITZ Zasebne in skupne lekcije ^ Via Torre bianca N. 21 - Tst W. Vpisovanje dnevno od 9-21 S !!■■ JEZIKI Billl PODLISTEK E. PHLILIPS OPPENHEIM: m Ani lospola Mm M Prevel France MagpjM. «Ko sem bi! v Ameriki,» je rekel, «sem slišal o vas vsakovrstne trditve. Gospod Hobson, s katerim sem bil poslan v Hali-fax in ki me je vlekel pozneje v Chicago, je zatrjeval, da če bi mogel položiti roko na vaSo ramo, bi morali odgovarjati §e na drugačne obtožbe. Brigtman v Liverpoolu je istega prepričanja. V va3o lastno dobro omenjam to, Sir Denis!» Slednji je zmajal z glavo. «Sam Bog ve, kako sem ostal neomade-ževan,» je izjavil, toda proti meni ni nobene stvari. Ko je bil pravi veter, sem odpotoval v Mehiko. Na njihovi strani bi se boril proti Ameriki, če bi zares nameravali vojno. toda niso. Prepozno je bilo za bursko vojno, ker drugače bi se je popolnoma gotovo udeležil. Odšel sem v Južno Ameriko, toda boji, ki sem se jih udeleSil tam, so brez vsakega pomena. Ko sem se povrnil1 Ubogi fant je sam v začetku to mlsll?.» zopet v Združene drŽave, sem se zamotal v jako tesne zagate, to priznam, toda ničesar nezakonitega nisem izvršil.,, Potem sem prišel v stik z nekaterimi Nemci v Washingtonu. Vedeli so, kdo sem, in vedeli so tudi, kaj čutim proti Angliji. Nekaj ma-Jenkostnih in nevarnih uslug sem jim napravil. Hoteli so me namreč uporabiti za kaj velikega. To je prišlo, kakor veste. Ponudili so mi, naj ponesem tiste stvari v Anglijo, in jaz sem nalogo prevzel.« «In jo kot začetnik čudovito spretno izpeljal, to vam moram priznati,» je dejal Crawshay. «Jaz sam nisem profesijonalen detektiv, vendar imam nekaj izkušenj tudi v tem. Navzlic temu ste nas sijajno porazili na morju in tudi na suhem.» «Nobena stvar ni tako uspešna, kot je priprost način,» ie dejal Denis. «Računal sem na to, da ne bo nihče pregledal zavese pri loži A, v kateri sva z dr. Ganton zapravila prvi večer v Londonu. Tako se je tuoi godilo — nihče ni pregledal tiste zavese,'dokler ni bilo prepozno. Potem sem bil popolnoma prepričan, da bosta oba, vi in Brightman, domnevala, da hočem izrabiti v svoj namen Riharda Beverleya. «.Še eno vprašanje j»*. ji1 rekel Craws-hay po trenutnem molku, <*ki bi vam g;* rad stavil. Tiče se gospodične Nore Sha-rey.» Sir Denis se je hudomušno ozrl proll njemu. Slutil je vnaprej, kaj se skriva /ik tem. «No, kaj bi radi vedeli o njej".'» «Izgleda, da vam je jako hitro sledila i a New-Yorka. > «Kaj morate baS tako povedati to? Njon oče in brat sta bila v zvezi z nemško tajno službo v New Yorku in ko je Amerika napovedala vojno, sta bila prisiljena se skriti. Sama vendar ni mogla um osiati.» «Lahko bi šla s svojim očetom v Chimi go,» je menil Cra\vsh«y. ^Zapomniti si morate, da je tudi ona Irka,» je dejal Sir Denis. «Jaz ne moreni trditi, da je ni obšlo hrepenenje po domovini Pa kaj je, ali ste se začeli zanimat) zanjo ?» «Ker me že vprašati, vam priznam, da je to res.» Sir Denis je vrgel cigareto proč. «Mislim,» je rekel mirno, «če vam kreno priznam, da me to v vaše in njen< dobro najsrčnejše veseli — — —»