Na navadno leto 1913. SiomMelsgfce vises&je cerk?e&e obl&sstL X. LETNI TECSAJ. % i ... * '¦ ... , ¦ , ¦ ¦ ¦- " VSZA PRAVICA ZADRZSANA. Cena 60 filerov. Na |zvetio dan od szombotelszke cerkvene stamparije SZOMBATHELT CEEKVENA STAMPAEIJA. Januar 31 dnevov ma. 8zccsen. 1-ga je den 8 v. 28 m. dugi; do konca meszfica zraszte 58 m. Den Szreda Osetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Novo jato. Obrez Makar apat. Genovefa dev. Titusz pflsp. Jez. hod izhod Szunca zahod v. m. Meszeca izhod v. m. 50 49 49 i 49 18 18 19 20 Meszeci zabod v. m. predp 2 58 4 15 5 30 12 03 12 25 12 4( pop. 1. Po szmrti Berodesa sze je szkaza] nngel Jozsefi Mataj II. 19 —l>8. 5 Nedela g Pondel. 7 Tork 8 Szreda 9 Csetrtek 10 Petek 11 Szobota Teleszfor p. m. Szveti tre Krali Eajmuad szp. Szeverin ap. Julten m. Vilmos Higin p. m. 7 49 4 21 6 40 48 22 7 38 48 23 8 24 *x 48 24 8 59 .& 48 26 9 25 & 47 27 9 46 47 29 10 04 2 03 2 56 3 58 5 0 6 16 7 25 8 33 $1~ Kda bi Jezus dvanajszet let sztar bio Luk. II. 42—52. 12 Nedela 13 Pondelek 14 Tork 15 Szreda 16 Csetrtek 17 Petek 18 Szobota I. bo ie 40 vojakov Hilariusz p. Pavel piiscsaviiik Marcel piisp. m. Anton piiscsavnik Priszka dev. 7 47 4 30 10 -JE 46 32 46 33 10 55 46 34 11*01 a* 45 35 11 17 ttt 44 36 11 38 M 43 38 pop. 9 38 10 U 11 52 predp 1 01 2 14 3 3B 3. Od delavcov vu vinogradi Mataj XX. 1 —16 19 Nedela 20 Pondelek 21 Tork 22 Szreda 23 Csetrtek 25 Szobota I. nred pepelnicov FaVjan 1 Szebasztjan Agnes d. m Vince m. Jnnos od almosUa Timotej p. Szpreobrnitev Pavla M 7 43 4 39 12 47 W 42 40 1 42 41 42 2 54 40 44 4 20 m 39 45 5 51 m 38 46 7 21 37 48 8 46 4 50 6 04 7 OU 7 55 8 29 8 55 9 18 4. Prilika od szejacsa i szemena. Luk. VIII. 4—15. 26 Nedela 27 PoDdelek 28 Tork 29 Szreda 30 Osetrtek 31 Prfek U. pred pepelnicov Janos Zlatovusztni Agnes dev. Ferene Szalezki Martina dev. Petcr Nolask. szp. (T 1 * 7 36 4 50 10 11 A 35 52 11 28 sh 34 53 predp 33 54 12 47 HK 32 55 2 06 & 31 57 3 22 9 34 9 52 10 10 10 29 10 52 Izraelszki kalendar. 5673. leto. Jan. 1. Tebelh 2'J. Jan. 2. Tebeili 23. Sobo- Jiim bSjt. Jan. 4. Tebeth 25. S. VniSra. Jan. 6. Tcbeth 27. Sobc- bim bojt. Jan. 9. Sebat 1. Ros Kbu !. Jan. 11. Sebat 3. S. Bo. Jao. 16. Sebat 8. Sobebim Jan. ^Sei^lO S. Besa- lakh Jan. 20. Sebat 12. Sobeftra bojt. Jan. 23. Sebat 15. Fak 1 IILISU 23|noti. p ^p Jan. 25. Seb*17. S. Jithro. Jan. 30. Sebath 22. Sol)e bim bojt. Szpremeni meszeca. @ Mlad 7-ga ob 11 v. 28 m. prcdp. Qf Prri krajee 15-ga ob 5 v. 2 m. pop. ft Pun 22 ga ob 4 v. 40 m. pop. (Q Z-idnji krajec 29-ga ob 8 v. 34 m. pred. Vremen po Herscheli : V zacsetki lepo, vugod-no ; 7 — 15. mrzlo, mocsen veter, 15 — 22. vugodno premen. Po 29. mrzlo, szneg ^ti.tanacs: Novo leto zacsnes, po novi sze i vu diisi. To leto zna szledbje biti Grozo-viloo .Mfebilo z grelisnov i roke Boga szpad- Den Z a p i s z n i k Dohodki kor. ftll. Sztroski kor. fill. Pravilo sztaroga kmeta za januar: Vedmo'novo leto Pavlov veler Csi je toplo v Januari, Da nam dobro zsetvo. .Ie ne dober. Szprotoletje sze pokvari. Februar 28 daevov ma. Sziisec. 1-ga je den 9 v. 30 ra. dugi; do konca meszeea zraszte 1 v. 25 m. Den Dnevnik szvetnikov hod Szunca izhod v. m. Szunca zahod v. m. Meszeca Meszeca izhod v. m. zahod v. m. 1 | Szobota | Ignacij p. m. |7 29|4 59| 4 pop. 5. Jezns ozdravi szlepoga. Luk. XVIII. 31.—41. Nedela Pondelek Tork Szreda Osetrtek Petek Szobota Szvecsnica Balas p. m. Andras kors. Veronika Pepelnica -j-j Dora dev. m. @ -j- Eomuald apat. 4-j- Mat. Janos szpov. 4- 7 28 5 00 5 33 <& 26 2 6 24 ^, 25 4 7 01 41 24 5 7 30 41 22 6 7 53 ^ 21 7 8 10 19 9 8 26 12 49 6. Htldi diih szkiisava Jezusa. Mataj IV. 1—11. 9 Nedela 10 Pondelek 11 Tork 12 Szreda 13 Osetrtek 14 Petek 15 Szobota 1. posztna Szkolasztika f Szkazanje Nevt. D. M. { Eulalia.Kvatri. ff Katarena od Eicsi j Balentin d\ihora\kQ) -jrj Fausztini Jovita f 7. Vzeo je Jezus sz szebom Petra i Janosa i Jakoka i prebrazo sze je Mataj XVIII. 1—9 16 Nedela 17 Pondelek 18 Tork 19 Szreda 20 Csetrtek 21 Petek 22 Szobota 2. posztna Donat m. f Simeon pm. f Konrad szp. f Eleuterij p. f Szeverian m. ® ft Sztol szv. Petra f 7 7 5 22 11 23 5 24 pop. 4 25 1 44 2 26 3 12 m 1 28 4 43 & 6 59 30 6 12 57 31 7 39 3 43 4 49 5 43 6 23 6 53 7 17 7 37 8. Jezus izzsene vraga iz nemoga. Luk. XI. 14 -28. 23 Nedela 3. posztna 24 Pondelek Matjas ap. ¦ 25 Tork Geza 26 Szreda Margeta. Alevaiider • 27 Osetrtek Laandev (^ • 28 Petek Eoraan ap. +¦ 55 53 51 49 47 33 35 26 37 38 45 40 9 04 10 27 11 48 predp. 1 08 7 57 8 12 8 31 8 54 9 22 2 24 9 58 Izraelszki kalender. 5673. leto. Febr. 1. Seb. 24. S. Mis- patim. Febr. 6. Seb. 29. Sobebim bojt. Febr. 7. Seb. 30. Ros Khodes. Febr. 8. Adar 1. S. Tli. Ros Khodes. Febr. 13. Adar 6. Sobebim bojt. Febr. 15. Adar 8. S. Tlie- zave. jj Febr. 21. Adar 14. Purim Katan. Febr. 22. Adar 15. S. Ki Tbiza S. P. K. Szpremeni meszeca. ® Mlad 6-ga ob 0. v. 22 tn. predp. sj. Prvi krajee 14-ga ob 9 v. 34 m. predp. a. Pun 21-ga ob 3 v. 3 m. predp. (C Zadnji krajec 27-ga ob 10 v. 15 ra. pop. Vremen, po Herscheli : V zacsetki mrzlo, doszta sznega i dezsa; po 6- vi-berje ; 14—21 mrzlo, doszta sznega, 21—27 szneg z vi-herom. Konec lepi i mrzel. Zlati tanacs: Fasenszki dnevi szo, pazi, da vu njih i ti sze nezmo-tis i neduzsnoszti ne zgu-bis. Vsze veszelje mine i szamo zsaloszt i nezado-volnoszt za szebom sztavi. Z a p i s z n i k Pravilo sztaroga linieta xa februar: Topla Szvecsnica Mrzla Szvecsnica Matjas csi ne najde leda, Szneg, mraz prinesze. Oba odzsene. Ga napravi, telko gleda. Marc 31 dnevov ma. Mali travcn. 1-ga je den 10 v. 59 m. dugi; do konca meszeca zra- szte 1 v. 44 m. 21-gaob 6 v. pred- poldne zacsctelc szprotoletja. Den Dnevnik szvetnikov hod Szunca izhod 1 j Szobota | AJbin Szunca zahod Meszeca izhod v. m. Meszeca zahod _±_ I J~fJ 6 j*3_ b 42 | 3 28 ,1.0 45 9. Jezug nahrani 5 jezero raoskov. Jan. VI. 1—16. Neriela , Pondelek Tork Szreda Osetrtek Petek Szobota IV. posztna Kumgunda -j- Kasimir szp. j Euzebij m. f Perpetua i Felicitas -j- Tomas Akvit. -j-j- Janos od Boga © -j- 6 42 5 44 4 22 40 45 5 04 t\ 38 47 5 35 36 48 5 59 34 49 6 18 32 51 6 33 3; 30 53 6 44 11 41 pop. 1 5! 3 04 4 11 5 20 6 26 10. Pravo je Jezus vnozsini: Sto iz vasz pokara me greha? Jan. VIII. 46—59. Pondelek 11 Tork 12 Szreda 13 Csetrtek 14 Petek 15 Szobota mantrnikov Hereklij (iregor papa Eozina Marija 7 zsaloszti Longiu m. T f f tt au. 6 28 5 55 7 01 26 56 7 14 ** 24 57 7 29 22 58 7 4$ 20 6 00 8 of 18 02 8 37 16 03 9 16 8 39 9 49 11 02 pred. 12 17 1 28 11. Kda bi sze Jezus priblizsavao, vnozsina preszterala gvant na pot. Mataj XXI. 1—9 \ ¦ 1? Nedela , Pondelek 18 Tork 19 Szreda 20 Osetrtek 21 Petek 22 Szobota VI. posztna (cvetna) Gertrud de^. Ciril Jeruzalemszki Jozsef, hranitel Jez. Velki csetrtek Velki Petek Velka Szobota T t t tt tt it HK 6 14 6 04 10 09 12 06 11 19 10 08 pop. m 08 09 2 08 06 10 3 36 04 12 5 04 02 14 6 29 2 37 3 33 4 18 4 51 5 17 5 37 5 56 li. Jezus vsztane od mrtvih. Marko XVI. 1—7. Viizem Gorisztanenje J, Vuzemszki pondelek Ceplena Marija Lmanuel m. Jauos Dimaszki Janos kapisztranszki f Oirill m. (C 23 Nedela 24 Pondel. 25 Tork 26 Szreda 27 Gsetrtek 28 Petek 29 Szobota sh 6 00 6 15 7 54 5 58 16 9 19 56 17 10 44 53 19 pred. 51 20 12 04 49 22 1 16 47 23 2 11 b 15 6 32 6 54 7 50 7 53 8 37 9 31 13. Jezus sze prikazse aposlolom pri zapretih dverali.1 Jan. XX. 19—-31. Nedela Pondelek I. po Viizmi (bela) Balbina dev. i\ | 5 .45 I 6 -25 43 26 3 04 3 38 10 34 11 43 Izraelszki kalendar. 5673. leto. Marc. 1. Adar 22. Vajakhel. Marc. 8. Adar 28. S. Pekude. Marc. 9. Adar 30. Ros Khodes. Marc. 10. Veadar 1. R. Kh. Marc. 15. Veadar 6. S. Vajikra. Marc. 20. Veadar 11. Eszter bojt. Marc. 22. Veadar 13. S. Zav. . Marc. 23. Veadar 14. Purim. Marc. 24. Veadar 15. Susan- Purim. Marc. 29. Veadar 20. S. Semini. v. Szpremeni mesreca. S Mlad'8-gaob 22 ra. predp. Prvikrajecl5-gaob 9 v. 58 ra. pop. Pun22-ga ob 12v. 56 m. pop. Zadnjikrajec 29 ga ob i v. 58 pop. 3 Vremen po Herscheli: V zacsetki pretecs mrzlo, lepo ; 15—2:! mrzlo, niok-ro ; na konci mrzlo lepo vremen. Zlati tanacs: Posztni csasz jo, poleg zapovedi cerkvene vzemi vnzemszka szvesztva. Delaj jiokoro, ocsiszti szi duso. Den Z a p i s z n i k Dohodki kor. fill. Sztroski kor. fill. Pravilo sztaroga kineia za uiar: Vaprili sze ovce v ovcsarno zaprejo, Kakse na den Mantmikov je vreine, Toplo natn je szprotoletje, Csi mareija one po pasi blejejo. Takse narn stirdeszet dnij nepobegne. Csi prav prido goszke divje. April 30 dnevov ma Vellsi traven. 1-ga je den 12 v. 47 m. dugi; do konca meszeca 1 v. 34 m. zraszte. Den Tork Szreda Osetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Hugon p. Franciskus Paulanszki Bihard p. Izidor p. f Vince sz. hod tozunca izhod Szunea zahod v. m. Meszeca izhod v. na. 5 41!6 28 39 29 37 35 33 30 31 33 Meszecal zahod v. m. 4 03 4 23 4 40 4 56 5 08 pop 2 02 3 09 4 16 5 25 14. Jasz szam dober pasztir. Jan. X. 11—16. 6 Nedela 7 Pondelek 8 Tork 9 Szreda 10 Csetrtek 11 Petek 12 Szobota II po Vizmi. Eberhard puscsavnik Dionizij piispek Demeter m. Ezehijel prorok Leo papa Juliusz papa 5 31 6 35 5 22 29 36 5 36 28 37 5 52 26 39 6 10 M 24 40 6 40 # 22 41 7 16 M 20 42 8 14 6 30 7 3S: 8 52 10 06 11 20 15. Edno malo i zse me ne te vidili. Vi te sze zsalosztili, nego zsaloszt obtne sze na radoszt. Jan. XVI. 16—^i. 13 Nedela 14 Pondelek 15 Tork 16 Szreda 17 Gsetrtek 18 Petek 19 Szobota III. Varsztvo Jozsefa Jusztin m. ; Anasztazia dev. Lambert m. Anicet papa Apolloniusz m. Timon m. 5 18 6 44 9 07 16 46 10 23 14 47 11 45 m 12 48 pop. 10 50 2 36 08 52 3 59 sh 06 53 5 27 1 30 2 16 2 51 3 18 3 40 3 56 4 17 16. Jezus obecsa vucsenikom Duha Szvetoga. Jan. XVI. 5—14. 20 Nedela 21 Pondelek 22 Tork 23 Szreda 24 Osetrtek 25 Petek 26 Szoboda IV. po Viizmi Anzelm p. Szoter in Kaj Adalbert pusp. Jilrij m. Marko evangeliszt Kletusz 5 04 6 54 6 45 03 56 8 13 HK 01 57 9 37 Jč* 4 59 57 10 56 J!9' 57 7 00 predp. 55 01 12 03 *L 53 03 12 57 4 35 4 54 5 18 5 48 6 27 7 19 8 19 17. Csi kaj proszili bodete Ocso vu inojem Imeni, 3"1 Katarina Szijenszka | =* *r 4 52 50 48 47 7 04 05 07 08 1 38 I 8 28 2 06 10 38 2 28 ' 11 48 2 46 pop. Izraelszki kalendar. 5673. Apr. 5. Veadar 25. S. Thaszria. Apr. 8. Nizan 1. Ros Kh. Apr. 12. Nizan 5. S. Mezora. Apr. 19. Nizan 12. S. Ak- hari M. Apr. 22. Nizan 15. Passzah 1. n. Apiv 23. Nizan 16. Passzah Apr. 26. Nizan 19. Sab. Apr. 28. Nizan 22. Sebii sel P. Apr. 29. Nizan 21. Akhar. sel P. Szpremeni meszeca. @ Mlad 6-ga ob 6 v. 48 m. pop. ^) Prvi krajec 14-ga ob 6 v. 39 m. predp. ^ Pun20-gaob 10 v. 33 m. pop. ^; Zadnji kcajec 28-ga ob 7 v. 9 m. predp. Vremen po Herscheli: Vzacsetki lepo, mraz ; 6—14 szpremneljivo, 14—20 vi-herje; 20—28 lepo, vu-godno, Na konci vetrovje, dezs Zlati tanacs: Gorisztaneuje Jezusa ve-szelje je uam jirineszlo, szkrbi sze, da vuzenszko csiszto veszelje i mir oszta-ne vszikilar vu tvojem szrti. Vu szrci szvetesnje miszli morcjo liili, tak bodenio vzsivali vekivccsne szvetke vu nebi. Den Z a p i s z n i k Dohodki kor. I fill. Sztroski kor. fill. Pravilo sztaroga kuiela za ajpril : Sziihsa v aprili A vlazsen april April szlane ne trpi, Skodi rasztlini Da szada obil, Csi ednok zse v njem grmi. 31 dnevov ma Riszalscsek. 1-gaje den 14 v. 25 m. dugi; do koncameszeeazra-szto 1 v. 12 ra Den Csetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Athanazius p. Naidenje szv. Krizsa hod Szunca Szunea izhod zahod v. m. v. m. Meszeca izhod v. m. 45 43 42 10 11 12 Meszeca zahod v. ra. 3 01 2 03 3 15 3 09 3 29 4 16 18. Kda pride Oveszelitel, on bode szvedocsansztvo csinio od mene. Jan. XV. 26 4 Nedela 5 Pondelek 6 Tork 7 Szreda 8 Osetrtek 9 Petek 10 Szobota VI. po Vuzmi Piusz V. papa Janos evangeliszt Sztaniszlav pm. Prikazanje Mihela Gregor Naz p. Antonin p. ti 4 40 7 13 3 43 fflp 39 15 3 59 Sfef 37 17 4 18 36 18 4 42 # 34 19 5 16 33 21 6 02 •« 31 22 7 01 5 26 6 38 7 52 9 08 10 2J 11 24 predp 19- Jezus gucsi od Diiha Szvetoga 1 lilbezni Jan. XIV. 23—31. 11 Nedela 12 Pondelek 13 Tork 14 Szreda 15 Osetrtek 16 Petek 17 Szobota Riszali Prisesztje D. Szv. Riszalszki Pondelek Szervac m. 3 Bonifae. Kvatri tt Janos de la Salle Jaaos Nepomue tt Paskal szp. ff m 4 30 29 27 26 25 24 22 7 23 8 12 24 9 33 26 10 56 27 pop. 28 1 50 29 3 01 30 4 23 12 15 12 54 1 23 1 45 2 04 2 22 2 39 20. Idocsi vcsite vsze narode krscsavajocsi vu Imeni Ocse i Szina i Duha Szvetoga. 18 Nedela 19 Pondelek 20 Tork 21 Szreda 22 Osetrtek 23 Petek 24 Szobota I. Szv. Trojica Pudeneiana dev. Bernardin Szijenszki (jj) Valensz m. Julija dev. Deziderij p. m. f Marija pomocsnica kr. 4 21 7 32 5 46 20 33 7 09 19 35 8 31 17 36 9 44 16 37 10 44 & 15 38 11 31 14 39 predp. 21. Niki cslovek je pripravo veliko vecserje. Luk. XIV. 16—24. 25 Nedela 26 Pondelek 27 Tork 28 Szreda 29 Osetrtek 30 Petek 31 Szobota II. Riszalih Filip Ner szp. Beda szp. Augusztin Kanturen. (L Magdalena Pazziszka Najszv. Szrce Jez. f Petronilla dev. ii 4 13 7 40 12 05 A 13 41 12 31 12 42 12 46 11 43 1 07 11 44 1 21 10 45 1 85 4P*T 09 46 1 49 8 22 9 33 10 43 11 50 pop. 2 01 3 09 Izraelszki kalendar. 5673. leto. Maj. 3. Nizan 26. S. Kode- sim 1. Perek. Maj. 7. Nizan 30. Ros Khodes. Maj. 8. Ijar 1. Ros Khod. Maj. 10. Ijar 3. S. Emor 2. Per. Maj. 12. Ijar 5. Seni bojt. Maj. 15. Ijar 8. Khamisi bojt, Maj. 17. Ijar 10. S. Behar 3. P. Maj. 19. Ijar 12. Seni bojt. M;'ij. 24. Ijar 17. S. Bekhu- koth. 4. Per. Maj. 25. Ijar 18. Lng beoin. Maj. 31. Ijar 24. S. Baraid- bar 5. Perek. Szpremeni meszeca. # Mlad 6-ga ob 9 v. 24 m. predp. Qj Prvi krajec 13-ga ob 12 v.45 m.pop. L Pun 20-ga ob 8 v. 18 ra. predp. (O Zadnji krajec 28-ga ob. 1 v. 4 m. predp. Vremen po Herscheli: V zacsetki vetrovje, mo-kro ; 6—13 szprenienljivu ; 13—20 doszta dezsa ; 20— 28 szpiemenljivo ; na konci ¦vugodno, vedrno. Zlaii tanacs. Maj nam rozse prine-sze, okincsaj zs najimi naj-lepso rozso, Marijo Devico-¦saszLi njo z vusziami. naj-bolje pa z tem, da greha bodes sze ogibo. Maria vu grehsnom szrci vfiszeljn ne najde. III '- Den Z a p i s z n i k Dohodki kor. flll. Sztroski kor. | flll. 1'vavilo s/laroga kmeta r,n uiaj : SzlanVa v zaesetki meszeca maja Dcevi Szervac, Pongrac, Bonifacja lepi Za vol mraza boj bojec!i. Zoritvi szada jako nagaja Szladkim vincsekom uam napunijo kleti. Koraaj Vrban pride zpecsi Junij 30»duevov ma Ivauscsek. 1-ga je den 15 v. 39 m. dugi; do 20-ga 16 m. zra-szte, potem pa je 3 m. kracsisi. ZacseteJc leta. Den Dnevnik szvetnikov 3) hod Szunca izhod v. m. Szunca zahod Meszeca Meszeca izhod zahod v. m. i v. m. -2. Prilika od zgublenjene ovee. Luk. XV. 1—10. Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota III. po Riszalih Marija Ana dev. Klotilda, Paula Kvirin p. Bonifae p. Norbert p. Bupert apat 4 08 7 47 2 03 07 48 2 21 06 49 2 44 H 06 50 3 04 H 05 50 3 55 05 51 4 50 05 52 6 01 4 20 5 34 6 50 8 06 9 13 10 10 10 54 l'3. Pravo je Jezus Petri: Pelaj na sjlobocsino i presztrite LuL V. 1—11. mrezse na lovlenje 8 Nedela IV. po Riszalih 9 Pondelek Primusz 10 Tork Margeta kralica 11 Szreda Barnabas apostol 12 Osetrtek Flora dev. 13 Petek Anton Padovanszki 14. Szobota Bazil. piisp. a> m 4 04 7 53 7 21 m 04 54 8 45 03 54 10 08 <* 03 55 11 29 03 56 pop. 03 56 2 08 03 57 3 28 11 26 11 51 pred. 12 10 12 28 12 4 1 03 24. Csi ne bode obilnesa vasa pravica, kak farizeusov, ne pridete vu kraljesztvo nebeszko. Mataj V. 20—24. 15 Nedela V. po Riszalih &. 4 03 7 58 4 50 1 22 16 Pondelek Franz Eegizki $c 03 57 6 10 1 45 17 Tork Eainer. Jolenta Jč* 03 59 7 25 2 17 18 Szreda Marko i Marcelijan tt J-fr 03 59 8 32 2 58 19 Csetrtek Juliana ^ 03 59 9 25 3 51 20 Petek Florentina dev. f & 03 8 00 10 03 4 54 21 Szobota Aloizius jfc 03 00 10 321 6 25. Milo mi je nad vnozsinov. . . zse tri dni trpijo i ne majo, ka bi jeli. Marko VIII1—9. 22 Nedela VI. po Riszalih 23 Pondelek Ediltruda dev. 24 Tork Ivan krsztitel 25 Szreda Vilmos apat 26 Osetrtek Jauos i Pavel m. 27 Petek Ladiszlav kral 28 Szobota Leon papa 4 03 8 00 10 54 $k 03 00 11 11 03 00 11 27 04 00 11 40 € Mlad 2-ga ob 1 v. 58 m. pop. Prvi krajee 9-ga ob 5 v. 3 m. dredp. Pun 16-ga ob 9 v. 27 m. pop. Zadnji krajec 25-ga ob 1 v. 18 m. predp Mlad 31-ga ob 9 v 38 pop. Vremen po Herscheli: V zacsetki doszla dezsa ; 9—16 mokro; 16—25 szpremenljivo, konca me-szeca vugodno, vedrno. Zlati tanacs: Radi po romanji bodite, pazite, ka ne bodete brezi haszka hodili. Proscsenje sze dokoncsa vu cerkvi, po veszelicah zse szamo vragi sze szltlzsi. Bog zna^ jeli bi ne boljse bilo doma sze-deti? |5 17 j 6 421 4 Pravilo sztaroga kmeta za auguszt: Lovrene dezseven nam vino szladi,; Kaksi je Lovrenc-Brtlanov den Velika Mesa lepa i vrocsa Lepa, hajdina mocs po njprn dobi! Taksa po navadi bo nam dejeszen. Ti szi za vince mocsi szladoesa Lovrenc v vodo kameu mse, Nejdi v njo, hus! mrzla je zse! Szeptember 30 dnevov ma. Mihalscsek. Kimovec. 1-ga je den 13 v. 23 m. dugi, do kouea meszeca je 30 m. kracsisi. 23-ga sacsetcl jeszeni. -k Den f 11 Pondelek 2 i Tork 3 Szreda 4 Csetrtek 5 | Petek 6 ! Szobota Dnevnik szvetnikov Egid apat Ste?an kral Manszvet p. Eozalija dev. Viktorin p. Zakarias prorok c hod izhod v. m. Szunca zahod v. m. 5 18'6 41 20; 39 21 37 22 35 23 24 Meszeca izhod v. m. Meszec; zahod v. m 5 48 7 15 8 40 10 06 11 31 pop. 6 5 7 1 7 3 7 5 8 2' 8 5. 36. Lttbi Goszpodna Boga . . . Driiga zapoved je szpodobna • Liibi blizsnjega, ka szamoga szebe. Mataj XXII. 34—46. f6 7 8 9 '<*;? yy 11 /'¦¦'12 / 13 Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota XVII. po Riszalih 3 Mala Mesa Rojs/tvo M. Peter Klaver S2p. Miklos Toledanszki Prot i Hijaeint m. Guidon szp. t Amat piispek 5 26 6 29 2 oy 27 27 3 13 28 25 4 03 30 23 4 40 & 32 21 5 07 M. 33 19 5 24 A 34 17 5 46 9 34 10 1 11 2 12 3i 1 5 3 0 37. Videvsi Jezus njihovo vero, pravo je z zslakom vdarjenomi : Vupaj sze szinek odptiscsajo sze grehi tvoji. Mataj IX. 1—8. 14 Nedela 15 Pondelek 16 Tork 17 Szreda 18 Csetrtek 19 Petek 20 Szobota XVIII. ,mj Riszalih Nikorned m. Eufernia m. Lambert. Kvatri. Jozsef Kupert Januarij p. m. Eusztak m. tt 5 36 6 15 6 01 37 12 6 17 38 10 6 28 39 08 6 41 40 06 7 06 42 04 7 15 44 02 7 37 4 09 5 16 6 21 7 27 8 33 9 42 10 53 38. Prilika od kralejszkoga gosztuvaoja. Mataj XXII. 1—14 21 Nedela 22 Pondelek 23 Tork 24 Szreda 25 Csetrtek 26 Petek 27 Szobota XIX po Risralih Tomas Villanovszki Tekla dev. m. (L Gellert p. m. Kleofas vues. Jezusov Oiprijan m. f Kozma i Domja m. 5 45 6 00 8 10 46 5 58 8 53 48 56 9 49 HK 50 54 10 59 51 52 predp 52 5) 12 20 m 53 48 1 47 pop. 1 14 2 16 3 07 3 36 4 17 4 41 39. Jezus ozdravi sziDa kraljeszkoga esloveka. Jan. IV. 45—53. 28 Nedela 29 Pondelek 301 Tork XX po Riszalih Mihael arkangel Hieronim dilhovnik 5 54 5 46 3 13 56 44 4 40 58 42 6 06 5 01 5 20 5 36 Izraelszki kalendar. 5673. leto. Szept, 2. Ab30.RosKhode«. Szept. 8. Elul. Ros Kh Szept. G. Elul 4. S. Soithu Szept. 13. EluJ 11. S. Ki Theze 2. Per Szept. 20. Elul 18. S. Ki Thova 3. 4. P. Szept. 27. Elul 25. S. Ne- zavim, Vajel. 5. 6. P. Szpremeni meszeca. 3 Prvi krajec 7-ga ob 2 v. 6. m. pop. $ Pua 15-ga ob 1 v. 46 m. pop. © Zadnji krajec 23 ga ob 1 v. o7m.predp. O Mlad 30-ga ob 5 v. 57. m. predp. Vremen po Herscheli: Vu zacsetki meszeca szpre-menljivo; vu driigoj po-lovir-i doszta dezssa. Zlati tanacs: Dohroga prijatk imas .-Angela Gsuvara. Najbolsi prijatel. Pazi, daganeraz-zsalis ali celo v kraj ne szti-ras ob szebe. Njegove szkuze nad tvojimi grehami te naj na dobro polnazaj szpravijo. Den Z a p i s z n i k Dohodki kor. flll. Sztroski kor. fill Pravilo sztaroga kmcta za gzeptember : Kakse je vremen na den Male mese Osi na Mihalovo szever vlecse. Takse nam tridmet dnih ne odteese ! Veliko zim6 nam z sznegora prinesze. Oktober 31 dnevov raa. Vitiotok* ]-ga je den 11 v. 40 m. dugi; do konca meszeca js 1 v. 39 m. kracsisi. Den 1 I Szreda 2 I Csetrtek 3 (Petek 4 Szobota Dnevnik szvetnikov Eemigiusz p. Leodegar p. m. Kandid m. Ferenc Asziszki hod Szunca Szunca izhod zahod v. m. v. m. 5 59 5 39 6 00 37 02 I 35 03 33 Meszee.a Meszeca izhod zahod v. m. i v. m. 7 34 5 56 9 01 | 6 19 10 29 1 6 49 11 51 i 7 28 40. Prilika od krala, ki je racsun vcsino z szlugami szvojimi. Mataj XVIII. 23 — 35. 5 Nedela 6 Pondelek 7 Tork 8 Szreda 9 Osetrtek 10 Petek li Szobota XXI. po Riszalih Brunon szp. Marko grof Brigita dov. Dionizij p. m. Perenc Borzsijanszki Placidia der. 6 04 3 31 pop. 06 29 1 58 3) 07 27 2 41 & 08 25 3 12 10 23 3 35 t 12 21 3 54 13 19 4 09 8 19 9 19 10 28 11 39 pred. 12 50 1 59 11 Nedela 13 Pondelek 14 Tork 15 Szreda 16 Csetrtek 17 Petek 18 Szobota 41. Dajte caszari, ka je caszarovo. Mataj XXII. 15—21. XXII. |iu Riszalih Kalman Edvard Kaliszt papa Terezija dev. Gal apat Hedrika kralica Lukacs evangeliszt 6 15 5 17 4 22 16 15 4 34 17 13 4 49 9* 19 12 5 07 a* 20 10 5 23 t 22 08 5 44 W 23 06 6 13 42. Jezus ozdravi Jairusovo hcser. Mataj IX 18—26. 19 Nedeia 20 Pondelek 21 Tork 22 Szreda 23 Csetrtek 24 Petek 25 Szobota XXIII. po Riszalih Vendelin Ursula dev. Kordula der. Szeveriu Ignaeij Eafael arkangel Margarita Alac dev. 6 24 5 04 6 51 # 26 02 7 43 HK 28 01 8 45 30 4 59 10 02 m 31 57 11 23 t 32 56 pred. 34 54 12 47 3 07 4 12 5 17 6 23 7 33 9 43 9 54 11 50 pop. 1 03 2 49 2 17 2 42 3 03 43. Gobavi proszi: Goszpodne, csi scses, lehko me ocsisztis. Mataj VIII. 1—13. %1 Pondelek 28 Tork 29 Szreda 30 Osetrtek 31 Petek Szabinp, mantrnica Simon in Juda apostola Narcisz p. 0 Klandij m. Lucila dev. tt 6 35 4 52 2 10 37 51 3 34 38 49 4 59 40 47 6 26 41 46 7 55 43 44 9 22 3 21 3 39 3 58 4 19 4 45 5 20 Izraelitak naptaiv. 5674 leto. Okt. 2. Thisri 1. 5674. Okt. 3. Thisri 2. Ujev 2. Okt. 4. Thisri 3. S. Haazinu. Okt. 5. Thisri 4. Gedaljah. Okt. 11. Thisri 10. Jom Kippur. Okt. 16. Thisri 16. Szuk- koth 1. n. Okt. 17. Thisri 16. Szuk- koth 2. n. Okt. 18. Thisri 17. Sal>. Okt. 22. Thisri 21. Ho- sana rab. Okt. 23. Thisri 22. Semini azer. Okt. 24. Thisri 23. Szim- kath thor. Okt. 25. Tihsri24. Beresith. Okt. 31. Thisri 30. Ros Khodes. Szpremeni meszeca: Q) Prri kiajec 7-ga ob 2 v. 46 m. predp. ^ Pun 15-ga ob 7 v. 7 m. predp. (C Zdanji krajec 22-ga ob 11 v. 53 m. pop. @ Mlad 29-ga ob 3 v. 29 ra. pop. Vremen, po Herscheli: Vu zacsetki dez.sevno: 7—15 mrzlo, doszta dezsa; 15—22 viherje, od -22-ga do konca lepo, mrzlo. Zlati tanacs: Po pameti ga pijmo. Da paniet ne zgtlbimo. Kak grdo bi pacs bilo. Ne znati, kam domo. Pamet je zsamat. PijanszEvo jo grob szlovencev : betcg na teli, greh na dtisi, peneze zapra-vlanje, zsaloszt farailije, sziro-mastvo zsene i dece. Den Z a p i s z n i k Dohodki kor. fill. Sztroski kor. fill. Pravilo sztaroga kmetu za oktober: Moker Diouiz mokro zimo da. Gallus csi je sziih, lepo leto da. November 30 dnevov ma. Amlrscsek. 1 ga je den 9 v. 56 in. dugi ; do konca meszeca je 1 v. 14. m.kracsisi. Den Dnevnik szvetnikov Szunca Szunca hod izhod f ISzobota I Vszeszvecovo zahod v.rn. Meszeca izhod Meszeca zahod v. m. |6 44 4 42110 41 | 6 06 44. Veliko gibanje nasztanolo na raorji. Mataj VIII. 23—27. 2 Nedela 3 Pondelek 4 Tork 5 Szreda 6 Szetrtek 7 Petek 8 Szobota XXV. po Riszalih <&. 6 46 4 41 11 46 7 04 Ida 48 39 pop. , 8 12 Karol Boromej. *X= 49 27 1 02 9 25 Imre vojvoda Q) $k 50 36 1 39,10 38 Lenart apat JOk 51 34 1 59,11 40 Engelbert p. ¦(¦ ^ 53 33 2 16, predp Gottfrid p. (Bogomir) 55 32 2 29|12 55 45. Od csloveka, ki je dobro szemen poszejao vu .-zvojo njivo. Mataj XIII. 24—30. 8 Nerlela 10 Pondelek 11 13 14 15 Tork Sssreda Gsetrtek Petek Szobota XXVI po Riszalih Andras Avelinszki Martin pttspek Martia papa Sztanislav Koszt^a Josafat (jft | Leopold- Gertrud dev. 2 44 2 56 3 U 3 28 ! 3 48 4 151 4 52 2 01 3 06 4 12 5 20 6 30 7 43 8 55 46. Szpodobno je kraljesztvo nebeszko k mustarszkomi zrni... kvaszi. Mataj XIII. 31—36 16 Nedela 17 Pondelek 18 Tork 19 Szreda 20 Csetrtek 21 Petek 22 Szobota XXVII. po Riszalih Gregor p. Odon apat Elizabeta kralica Felik«z Val szp. Darov. D. Marije Oecilia dev. m 07 08 09 11 13 15 16 42 21 20 19 18 17 16 5 39 6 41 7 52 9 11 0 02 11 00 l'i 45 predp 10 32 12 46 11 53 1 08 pop. | 1 26 47. Od riisenja Jeruzalerna i od szlednje szodbe. Mataj XXIV. 15—35. 23 Netiela 24 Pondelek 25 Tork 26 Szreda 27 Gsetrtek 28 Petek 29 Szobota XXVIII. )io Risiahh Janos od krizsa Katar. na dev. Konrad p. Virgil p. Jakob iz Marke 0 f Szaturnin sh *>• 7 7 4 15 19 20 23 24 26 14 13 12 12 11 11 14 35 3 58 5 23 6 50 8 13 9 26 1 44 2 01 2 21 2 44 3 14 3 54 4 47 30 Nedela 48. Od szlednje szodbe. Luk. XXI. :>5-33. l. Ad\fentna | ^ 17 27 J 4 11110 25 i 5 51 Izraelszki kalendar. 5674. ev. Nov. -2. Markh. 1. S. N. Nov. 8. Markh 8, S. Lekh Lekha. Nov. 10. Markh. 10. Seni bojt. Nov. 13. Markh. 13. Kba misi bojt. Nov. 15. Mafkli. 15. S. Vajere. Nov. 17. Markh. 17. Seni bojt. Nov. 22. Markh. 22. S. Kbaje Szarah. Nov. 29. Markh. 29. S. Toldoth. Nov. 30. Kiszlev 1. R. Kli. Szpremeni meszeca. T) Pr?i krajec 5-ga ob 7 v. 34 m. pop. a Pun 14-ga ob 12 v. v. 11 in. predp. (L; Zadnji krajec 21-ga ob 8 v. 56 in. predp. O Mlad 28-ga ob 2 v. 41 m. predp. Vremen, po Hersclieli: Zacsetok topel, lepi ; 5—14 szpvemenljivo ; 14—21 nio-csen mraz ; na konci szpru-menljivo. Zlati tanacs : Verjemo obcsinsztvo szve-cov. Edeu za ovoga Boga molimo, szveci vu nebeszab nam poniagajo, mi uioliiiio za purgatoriumszke duse. Tihi grob krscsenike ne locsi. Mamo vezalo bozse-lniloscse i molitvc. Pravilo sztaroga kmeta za november: Mraz Vszehszvecov to pomeni, Osi je Martin lepi, velko da zimo, Ka Martina den bo lepi. Osi je megleni, szlabo dobimo. December . 31 dnevov ma Bozsics. Proszinec 1-ga je den 8 v. 42 m. dugi, do 21-ga je 20 m. kracsisi do konca meszeca 5 m. zra-szte. 21-ga zacse-tek zime. Den Pondelek Tork Szreda Osetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Eligij p. Bibijana dev. Ferenc kszaverszki t Barbara dev. m. Szaba apat Q) tt Miklos piispek © hod Szunca izhod Szunca zahod v. m. Meszeca izhod v. m. 28 14 10 29i 09 30 09 31 32 33 08 08 07 Meszec; zahod v. m. 11 08 11 40 pop. 7 04 8 18 9 32 12 2O!lO 41 12 35 12 48 12 49 predp 49. Ivan Krsztitel vu vozi. Mataj XI. 2—10. 7 Neriela 8 Pondel. 9 Tork 10 Szreda 11 Csetrtek 12 Petek 13 Szobota II, Adventna Brez greha poprij. Mar. Leokadia dev. Melkiadesz papa i Damaz papa Szinezij m. ft Lucija dev. ® 7 34 4 07 1 02 35 07 1 17 36 07 1 32 37 07 1 51 39 07 2 16 W 40 08 2 48 w 41 08 3 32 12 53 1 59 3 05 4 15 5 27 6 39 7 50 50. Poszlali szo zsidovje k Ivani: Ti sto szi? Jan. I. 10—1'8. 14 Netteia 15 Pondelek 16 Tork 17 Szreda 18 Csetrtek 19 Petek 20 Szobota !!i Afiventna Krisztina dev. Euzebij. Albina Lazar. Kvatri ff Gracijan Nemezij m. ti Ammon i Teofil (L) f m 7 42 i t 08 4 21 43 08 5 40 43 08 6 59 44 08 8 22 45 08 9 43 4<5 08 11 02 46 09 predp. 8 41 9 42 10 20 10 50 11 13 11 31 11 49 51. Veli Ivan : Pripravlajte pot Goszpodnovo, poravnajte szteze njegove. Luk. III. 1—6. ŽT 22 23 * 26 27 Neriela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota IV. Adventna Zenon m. Viktorija eey. Adam i Eva tf Bozsics. Rojsztvo Jezusa Stevan prvi mantrnik Janos apostol 0 7 47 4 09 12 22 47 lu 1 41 48 10 3 04 48 11 4 28 49 11 5 51 *»• 49 12 7 08 vd. 49 13 8 11 pop. 12 25 12 45 1 11 1 46 2 31 3 33 52. Ovo polozseno je ete na opadenje i na gorisztanenje. Luk. II. 33—40. 2* "Nedela Drobna ned. deca 29 Pondelek Toraas p. m. 30 Tork Anizia. David 31 Szreda Szilveszter iiit^i 7 "49 H 14 9 00 4 43 50 50 50 15 16 9 36 | 5 58 10 02 7 12 17,10 23 8 24 Izraelszki kalender. 5674 leto. Dec. 6. Kiszl. 7. S. Vajeze. Dec. 13. Kiszlev 14. S. Vajislakh. Dec. 20. Kiszlev 21. S. Vajesev. Dec. 24, Kiszl. 25. Kha- nukkah kezdete. Dec. 27. Kiszlev 28. S. Mikez. Dec. 29. Kiszl. 30. Ros Khodes, Dec. 30. Tebeth 1. R. Kh. Dec. 31. Tebeth 2. Szoth Khanuk. i Szpremeni meszeca. 3) Prvi krajec 5-ga ob 3 v. 59 m. pop. $ Pun 13-ga ob 4 ?. pop. L; Zadnji krajec 20-ga ob 5 v. 16 m. pop. § Mlad 27-ga ob 3 v. 59 m. predp. Vremen po Herscheli: V zacsetki doszta viberov sz sznegora, od 5-ga do konca lepo, vugodno. Zlati tanacs: Krisztus sze narodo. Dete vu jaszle polozseno zove i vasz hodite z pasztirami — mir vam da. — Na konci leta dober goszpodar ra-:sune szklenjava. I ti ra-:sun szkleni nad tvojov du-sov. — Mogocse, da szi zgubo nedolzsnoszt. Dobro obljubo vcsini, za vzele dave pa livalo davaj. Den Z a p i s z n i k Dohodki kor. fill. Sztroski kor. fill Pravilo sztaroga kmeta za december : Deca vervajte prav, kapravi vam mati: Lucija krati den, Szlaba bo letina, malo dobis, Vtizem na pecsi, c-i Bozsics na trati. Je znano vszem liidem ! Osi je mokroesa na szveti Bozsics. Navadno leto 1913. Ha 365 dnili (med temi 65 ncdel i szvetkov), z pondelkom sze zacsne i koncsa sze z szredov. I. csaszi. Szprototetje sze zacsne marcius 21-ga ob 6 v. predpoldne. Vu tom csaszi szta den i nocs tdnako dugiva. Leto sze zacsno junius 21-ga ob 2 v. predpold. Zdaj je najbole dugi den pri nasz. Jeszen sze zacsne szeptembra 23-ga ob 5 v. popoldne. Den v tom csaszi z novics ednako je dugi z nocsjov. Zima sze zacsne decembra 22-ga ob popoldne. Pri nasz najbolje duga nocs. II. Presztopui szvetki. 1. Steri sze s vunesnjov sslovessnosetjov obsdu-ssavajo. Nedela pred pepelnicov I. jan. 19. Vtiszemszka nedela . . . marc. 23. Krizsni tjeden..... apr. 28., 29., 30. Vnebosztoplenje Jezu-a . maj. 1. Eiszalszka nedela . . . maj. 11. Szv. Trojsztva nedela . . maj. 18. Telovo........ maj. 22. Prva adventna nedela . . nov. 30. 2- Steri sse ssamo vu cerkvi obdrssavajo. Najszvetejse Ime Jezus . jan. 19. Pepelniea ...... febi\ 5. Szedem zsaloszti Marie . marc. 4. Obramba szvetoga Jozsefa april. 13. Najszetejse Szrce Jezusa . majus 30. Szf. preszvete krvi Jezusa jul. 6. Szvetek nasega Zveliesara jul. 20. Den szv. Joakima . . . aug. 17. Szvetek angelov esuvarov aug. 31. Preszladko Ime Marije . szept. 14. Szv. Osiszla nedela . . . okt. 5. Velka Goszpa vogrsz. orsz. ok. 12. Obramba bl. Der. Marije nov. 9. III. Fasenek letosz je od jan. 7-ga do febr. 4-ga, to je 29 dnevov je dugi. Szprotoletni IV. Pos/.li. 1. Kvatrni. , . . . . febr. 12., 14., 15., Letni ....'... maj. 14., 16., 17. Jeszenszki .... szept. J7., 19., 20. Zimszki......dee. 17., 19., 20. 2. Vigilszlti. V szoboto pred riszalszkov nedelov . maj. 25. Pred Petrovom......... jun. 28. Pred Velikov Mesov....... aug. 14. Pred Vsziszvecom........ okt. 31. Pred Bozsicsom (szveti poszt) . . . dec. 24. 3. Driigi sapovedani poszti. ' Velki poszt, od pepelniee do vilzemszke nedele vszaki den zvtin nedele, od febr. 5-ga do marc. 22 ga. j V adventi poszt v szredo i v petek. ' V celom leti v petek je prepovedano vzsivanje meszne hrane. T. J^ebeszki patvonje drzsanjah szlisajocsih pod vogrssho szv. horono. 1. Na Vogrszkora: Szveti Stevao (aug. 20.). 2. Na Erdelyszkom: Szveti Ladiszlav (jun. 27.). 3. Na Horvatszkom: Szv. Blias (jul 20.) i Szv. Eok (aug. 16.). 4. Na Szlovenszkom: Szv. Ivan (jan. 24.). 5. Na Dalmatinszkom: Szveti Spiridion (dec. 25.). 6. Na Primorszkom : Szv. Jozsef (mare. 19.) Szv. Vid (jun. 15.). VI. C/erbveni patronje szlovenszbe okrogliue. Dolnja Lendava: Szv. Katarina. Bogojina: Vneboidejnje nasega Goszpoda. Beltinci: Szv. Ladiszlav. Csrenszlovci: Szv. Krizs. Dobrovnik: Szv. Jakab. Torniscse: Bl. Dev. Maria, Velka Mesa. Stevanovci: Szv\ Stevan kral. Dolnji Szinik: Ceplena Marija. § «. Gornji Szinik: Szv. Ivan krsztitel. Dolenei: Szv. Miklos piispek. Bl. Dev. Maria Mala Mesa. f^ Lendava, Grad: Bl. D&v, Maria. Velka Mesa. Martjanci: Szv. Marton piispek. Szobota: Szv. Miklos piispek. Szv. Helena: Szv. Helena. Szv. Jiirij : Szv. Jilrij. Petrovce: Szv. Trojsztvo. Szv. Benedek : Szv. Benedek apat. Szv. Sebestjan: Szv. Sebestjaa mantrn. Oankova: Szv. Jozsef. VII. Cerkveni prepovcdaui csaszi szo od prve adventne nedele do treh Kralov ino od pepelnicc do bele nedele. VIII. Viizemszka szpovid sze szpolni vu szombotelszkoj puspekiji od drfige nedele vu poszti do Krizsnoga Osetertka. IX. Potemnenje szunca i nieszeca. Vu leti 1913. potemne szunce trikrat i meszec dvakrat, nego ni edno sze ne de pri nasz vidilo. 1. Popolnoma potemne meszec 22-ga marca. Zacsetek potemnenja ob 11 v. 13 m. predpoldne, konec ob 2 v. 44 m. popoldne. To potemnenje de sze vidilo v Szevernoj Ameriki, na zahodnoj polovici Juzsne Ame-rike, na Tihom Oceani, v Ausztraliji, na iz-hodnoj polovici Indianszkoga Oceana v Azsiji. 2. Oirocsassto potemne szunce 6 ga ap-rila. Zacsetek ob 4 v 59 m. popoldne, konec ob 8 v. 12 m. popoldne. Vidilo de sze na szeverno izhodaom kraji Azije, v szeverno-zahodnoj Amerikii na szver-nom poli. 3. Obrocsassto potemne ssunce 31-ga auguszta. Zacsetek ob 9 v. 3 m. popoldne, konec ob 10 v. 43 m. popoldne. Vidilo de sze na szeverno izhodnoj kra-jini Szeverne Amerike i v Gronlandi. 4. Popolnoma potemne maszec 15-ga szeptembra. Zacsetek ob 12 v. 53 m. pred' poldne, konec ob 3 y. 44 m. popoldne. Vidilo de sze v najvecs mesztah Sze-verne i Szrednje Amerike, na Tihom Oceani, v Ausztraliji, v Aziji, na Indianszkom Oeeani. 5. Obroesaszto potemne ssunce 30-ga szeptembra. Zacsetek ob 3 v. 56 m. pred-poldne, konec ob 7 v. 36 m. predpoldne. Vidilo de sze na izhcdnom Juzsne Af-rike, v Madagaszkari, na Indianszkom Oceani i na jMzsnom Poli. X. Szuiice z szvojimi planetami. 1. Na szredi szvojih planet je szuuce. 2. Prednje planete szo : Merlcur. Edno leto na njem trpi 88. dnevov. Venusz. Leto na njoj trpi 225 dnevov. Zemla. Leto na njoj trpi 365 dni. Marsz. Lelo na njem trpi 687 dnevov. 691 malih planet do konca 1911. leta, vszigdar njih vecs najdejo na tisztom kraji. Jupiter. 12 let vcsini szvojo pot okoli szunca, potem leto tam trpi 12 let. Szaturnuss. Szvojo pot okoli szunca 21 let 116 dnevov pohodi, leto potera 29 let 116 dnevov tii trpi. Uranusz. Szvojo pot okoli szunca 84 let dugo opravlja. Neptun. Pot opravla 164 let 116 dnevov, potom leto tii tak dugo trpi. Te planeta sze okoli szunca obracsajo. Z?iin toga planeta tu raajo male planeta tak zvane meszece, steri sze okoli planet obracsajo. Tak zemla ma ednoga meszeca, steri sze okoli nje obracsa. Marsz ma 2, Jupiter 8, Szaturnusz 10, Uranusz 4, Neptun pa 1 meszec. XI. Letos« planeta S/.unce kraliije. Imeuitne godbe. 1912. leto je. 7644. leto od sztvorjenja csloveka. 5360. leto od potopa. ^ 2663. leto od zidanaja Kima. 1913. leto od rojsztva Krisztusa. 1782. leto od porusanja jeruzalemszke cerkvi. 1678. leto od raztrosenja zsidovov. 1018. leto da szo vogri szem prisli. 913. leto da sze vogrszka dezsela racsuna med szamosztalne drzsaaje. 672. leto, da szo tatari pn nasz hodili. 473. leto, da szo stamparijo gori najsli. 421. leto, da szo Ameriko gori najsli. 388. leto, da szo torki pobili vogre pri Mohacsi. 328. leto, da szo komprier prineszli k nam iz Amerike. 249. leto, de szo tiirke zbili vogri pri Monostori. 214. leto, da szo gori zgriinatali ognjeni masin. 107. leto, da szo ob prvim zacsnoli probati delati zseleznico. 83. leto od rojsztva nasega krala, Ferenc Jozsefa prvoga. 46. leto da sze je dao kzroniivati z vogrsz-kov koronov. Pravde sze pri szoduijaj ne sziuejo pelati. Poleg pravde LIV. 1868. leta zvuu velke szile na szvetkaj. Na szvetkaj szvoje vere sze niscse nemore pred szodnijo zvati. Eavno tak pri ekszekuciji. Zsidovje inajo szvetke po szobotaj, potem Porira (rnarc. 23., 24.) viizemszkiszvefcki (april. 22., 23., 28., 29.) schabuoth (Riszali jun. 11 12.) szpomin riisenja Jeruzsalema (aug. 12.), novo leto (okt. 2., 3.), den pomiranja (okt. 11.), 21.), den Satorov (okt. 16., 17.) den veszelja posztave (okt. 24.). Cf rkveno vladarsztvo. Rimseki pdpa: Piusz X., Krisztusa Je-zusa zemelszki namesztnik, naszleditel fzvetoga Petra, pilspek Eim varasa. Po familiji je zvan Sarto Jozsef, narodil sze v Eiese vu leti 1835. 2-ga juniusa, za rimszkoga papo odebrani 1. 1903. aug. 4-ga, koronurani 1903. aug. 9-a. Ssombotelszki puspelt: Grof Mike-Janos za szombotelszkoga piispeka odebrani 1911. leta nov. 1. Narodo sze je leta 1876. 27-ga junija. Szvetszko Vladarsztvo. Kzlavno Vladajocsi kral: I. Ferenc Jozsef (Karol) iz bozse milo-szti caszar Ausztrie, Csehszki, Lombardszki, Veuetinszki, Dalmat, Hrvat, Szlavon, Lodomi-szki i Illirszki kral, Apostolszki kral vogrszkoga orszaga. Bojen v Becsi 1830. aug. 18. Vladati zacsno 1848. dec. 2-ga. Za vogrszkoga krala koroniivan 1867. jun. 8 ga. Velicsanszka kralica: f Elizabeta. hcsi vojvoda Makszimiliaoa Jozsefa na Bavarszkora, i-ojena v pos^nkofeni 24. dec. 1837. Umozsena v Becsi 25. aprila 1. 1854. Umrla 1898. leta szept. 10-ga v Genfi. Deca: 1. f Zofija, rojena 1855. marc. 5. Umrla 1857. maj. 29. 2. Gizela. rojena 12. julija 1856. Zdana z Leopoldom, z bavarszkim kraljevicsom 20. aprila 1873. leta. 3. Maria, Valeria, rojena 22. aprila 1868., zdana 31. ju!. 1890. z nadvojvoden Frane Szalvatorom. 4. Rudolf, rojen 21. aug. 1858., umrl 30. jan. 1889. Zdan 10. naja 1881. z beJgij-szkov princezinjo?; Stefaniov. rojenov 21. maj. 1864. Dete f Budolfa i Stefanie: Elizabeta, rojena 2. szeptembra 1883. Zdaua 23. jan. 1902. ?z. knezom herceg Oto-nom Windischgraetzom. Bratje Njikovoga caszarszkoga i kraljeszkoga Telicsanszt%a: 1. Najvojvoda Ferdinand Maximilijan. rojen v Schonbruni 6. juli.ja 1832., caszar Mehikanszki umr 19. jun. 1867. 2. NajvodFoda Karol Ludovik, rojen v Schonbruai 30. jul. 1833. umrl. 19. maj. 1896. Zdan 4. nov. 1856. z Margaretov, hcserjev, kralja Ivana Szakszouszkoga roj. 24. maja 1840., umrlov 18-ga szept. 1858 ; driigokrat zdan z Anuncijatov, heserjov krala Ferdinanda II. Sziciljszkoga, roj. 24. marc. 1834., umrlov 4. maja 1871. Tretjo pot zdan 23. jul. 1873. z Marijo Terezijov, hcserjov portugalszkoga kraljevicsa Don Miguela, roj. 24. aug. 1855. Deca: Franc Ferdinand d' Este, roj. 18. dec. 1863: Otto, roj. 21. april 1865; Ferdinand, rojen 27. dec. 1868; Margareta rojena 13. maja 1870; Maria roj. 31. jul. 1876; Eliza-beta roj. 7. jul. 1878. Nadvojvoda Ludovik Viktor, rojen v Be-csi 15. maja 1842. Szti«risi Nj. velicsansztva: Franc Karol, rojpn v Becsi 7. dec. 1802. umrl 8. marca 1878., zdan 4. nov. 1824. sz. Zofijov. rojenov v Monaki 27. jun. 1805., urnrlov 28. maja 1872. Naszleduik 5fj. Velicsansztva vu kraliivanji : Franc Ferdinand, rojen 1863. leta 18-ga i dec. v Graci. Sztarisje njegovi : Karol Ludo- l vik (Umrl. 1869. maj. 19.) ino Maria Anuu-cijata (Urarl. 1871.) V hizsni zakon sztopo 1-ga jul. 1900. v. Reichstadti z groflcov Oho tek Zofijov, rojenov 1. marca 1868. leta. ^t- m qp 1913. Krsztna imena. p. — piispek, dev. - - devica, m. = maiitrnik, szp. = szpovednik. Abraham patriarka okt. 9. Adalbert p. april. 23. Adam, dec. 24. Adela, dec. 24. Adelheid, febr. 5. Adolf piispek, (Osnabriick) febr. 11. Agatha (Geta), dev. febr. 5. Agnes (Nesa), jan. 21. Alekszander (Sandor) maj. 3. Alfonz p., aug. 2. Aloizius (Alajos), jun. 21. Ambrozius p.. dec. 7. Anasztazia dev., dec. 25. Andrej (Andras) ap., nov. 3n. Angela dev., maj. 3i. Ana, mati Marija, jul. 26. Anselm p., april. 21. Anton puscsavnik, jan. 17., pado vanszki, jun. i3. Antonia m., april. 3o. Apollonia dev. m., febr. g. Augusztin p., aug. 28. Barbara dev. m., dec. 4. Barnabas ap., jun. 11. Bertalan apostol, aug. 24. Baziliusz, jan. 14. Beatriksz dev. m., jul. 29. Benedek apat, marc. 21. Bernardin, maj. 20. Bernard apat, aug. 20. Berta, jul. 4. Balas p. febr. 3. Brigita dovica, okt. 8. Cecilia dev. m., nov. 22. Krisztiana dev., jun. 16. Krisztina dev. m., jul. 24. Cirill p., jul. 7. Damjan m., szept. 27. Demetria dev. m., jun. 21. Dezideriusz (Dezsč) p., maj. 23. Dionisia dev. m., maj. i5. Dionizius (Dcnes) p. m., okt. 9., p. (Augsburg) febr. 26. Dominik, aug. 4. Dominika dev., maj. i3. Donat p. m., aug. 7. Dorotea (Dora) dev. m , febr. 6, Edeltrud, jan. z3. Edmund (Odon) p., nov. 16. Eduard kral okt. iS. Einhilda, marc. 28. Eleonora dev., maj. 27. Elias prorok, jul. 10. Elizabet (Erzsebeta. Jalsabeta), nov. 19. Emerenciana dev., jan. 23. Emma dovica, april. 19. Eugen (Jen6) pada, jun. 2. Eugenia, szept. 16. Eva, dec. 24. Fabjan papa m., jan. 20. Ferdinand kral. maj. 3o. Filip apostol, raaj. 1. Flavia m., febr. 22. Flora d. m.. jul. 29. Florijan, maj. 4. Franciska dovica, marc. 9. Franciskus Assziski okt. 4., bor-zsijanszki okt. 10., Szaieszki jan. 29., Kszaverszki dec. 3. CSabriel, marc. 24, (18). Genovefa dev., jan. 3. Gerard (Geliert), szept. 24. Gertrud (Gera), nov. i5. Gizela niina, maj. 7. Imre (Imri). nov. 5. Jiirij (Jurka, Gyorgy), april. 24. Ida grofica (Toggenburg), nov. 3., grofica (Herzfeld), szept. 4. Ignac lojolanszki, jul. 3i. p. m. febr. 1. Ivan Krsztitel jun. 24. Janos Zlatovusztni jan. 27., Janos de la Salle, maj. i5 , Janos od krizsa, nov. 24., Janos apostol, dec. 27. Jeromos(Hieronim, Oremus) szep- tember 3o. Jelena (Ilona, Lencsika), aug. 18. Johana vucsenica Krisztusova maj. 24. Johana Franciska santalszka nuna aug. 21. Jolenta nuna, jun. 16. Josef, hranitel Jezusov, marc. iq. Kupertinszki. szept. 18. Jozefa nuna, jan. 21. Josefina dev.. marc. 12. Ireneusz p. m., jun. 28. Irene devica m., april. 4. Judith dovica, maj. 5. Julia dev. m., jul. 21. Juliana falkonieriszka nuna, jun. i3., febr. 16. Julius (Gyula) papa, april. 12. Karol p.. nov. 4. Kaspar (Gaspar) kral, jan. 6. Katarena dev. m., nov. 25., iz Ricci nuna febr. i3. iz Sziena april. 3o. Klara nuna, aug. 12. Kunigunde caszarica, marc. 3. Iiadiszlav kral, jun. 27. Lovrenc diakon tn., aug. 10. Leon papa, april. 11. Leonhard puscsavnik, nov. 6. Leopold vojvoda, nov. i5. Ludovik (Lajos) kral, aug. 25. Ludovika (Aloizia) m., jan. 3i. Lukacs evangeliszt, okt. 18. Lucija dev. m. dec. i3. Magdelena pokornica, jul. 22. Margareta (Marjeta) d. m., jul. 20. Maria, jan. 23., szept. 8., aug. 5., febr. 2., marc. 25., jul. 2., maj. 24., aug. i5.. nov. 21., dec. 8. Ime Marijino. Mariana dev. nuna, april. 17.. Marko, april. 25. Marta dev., jul. 29. Martin p., nov. 11, papa nov. 12. Martina d. m., jan. 3o. Mathilda kralica, marc. 14. Mataj evangeliszt, szept. 21. Matjas apostol, febr. 24. Medard p., jun. 8. Melania dovica, jan. 3i. Metod p., jul. 7. Mihal arkangel szept. 29. Monika dovica, maj. 4. Miklos p., dec. 6. Ifotburga szluzsbenica na Tirol-szkom dev., szept. i3. Oszkar p. (Hamburg), fcbr, 3. Otto p., jun. 3o. Pankrac (Pongrac) m.. maj. 12. Pavel puscsavnik jan. 15., apostol jun. 29. Paulina marc. 14., dev. m., jun. 6. Peter apostol, jun 29. Petronilla dev., maj. 3i. Piu^z papa, maj. 5. Priszka ^Piroska) d. m., jan. 18 Regina d. m., szept. 7. Robert apat, april. 29., jun. 7. Rok szp., aug. i5. Roza Limaszka nuna, aug. 3o. Rozalia dev., szept. 4. Rozalina dev., jan. 7. Rozina dev., marc. 11. Rudolf, april. 17. Sebjan m., jan. 20. Sigmond kral. raaj. 1. Simeon m., febr. 18. Simon apostol, okt. 28. Sztaniszlav Kosztka, nov. i3. Stevan kral, aug. 20., m. dec. 26. Susana, aug. 11. Teodor, nov. 9. Terezia nuna, okt. i5. Tomas villanovszki, szept. 18., apostol, dec. 21., szp.. dec. 29. Urban (Orban) papa, maj. 25. Ursula (Orsola, Orsa) d. m. okt. 21 Valentin (Balent) m., febr. 14. Veronika d. m., jul. 9., z robcom febr.' 4. Viktor papa, jul. 28. Viktoria d. m., dec. 23. Vince paulanszki, jul. 19. Vendelin pasztir, okt. 20. Venceszlav kral, szept. 28. Vilmos apat, jun. 25. Vilma, jan. io., jun. 25. Poleg preoblasztjenja vogrszkim piispe-kora leta 1906. jan. 17. od rimszkoga papa danoga je posztni red szledecsi. /. Osztri posstni dnevi, kda sze szarao ednok do szitoszti szlobodtio naje i sze meszo ne je, szo szledecsi: 1. Pepelnica. 2. Trije szlednji dnevi velkoga tjedna. 3. Vszaki petek poszta i adventa. 4. Kvatrene szrede i petekje. 4. Vigilszki poszti daeva szvetoga, riszalih velke mese. II. Polehsani posrtni dnevi, kda sze szlodobno meszo vzsiva, nego vecskrat sze najeszti je prepovedano: 1. Zvuna petka vszaki den vu poszti. 2. Szrede adventne. 3. Vigilszki poszti pred Petrovom i Vsziszvecovom. 4. Kvaterne szobote. Poleg toga preoblasztjenja sze trpi, da szvetszhi verni pri vecserji meszo vzsivajo, naj sze szamo do naszitoszti ne najejo. III. Dnevi, kda sze szlobodno vecskrat do naszitoszti naje, nego meszo vzsivati je ne sdobodno: Vszaki petek vu leti. IV. Zvunredno odpiiscsenje sze da od mesznoga jela: 1. Na celo piispekijo, csi kaksi szvetek na posztni den szpadne. 2. Na poszebne vesznice, csi proscsenje, kaksi szvetek ali szenje na poszt szpadne. 3. Za poszebne persone: A) Vszaki posztni dsn — zvuna pepel-nice, tri szlednjih dnevov velkoga tjedna, vi-gilszkih posztov pred bozsicsom, riszalami ¦—¦ szo reseni od posztne zapovedi: a) delavci vu fabrikah i rudah, b) vszi oni szvetszki ludje, ki szvojega sztola ne majo i eelo leto vu ostariji, jejo ali jesztvino iz ostarije dajo prineszti, csi bi posztno hrano na lehkoma ne dobili. B) Od vszaksega poszta — zviin velkoga petka — szo reseni : a) szluzsbeni na zseleznici i na ladjah, i) vszi oni potniki, ki vu zselezniekih ostarijah ali na ladji morejo jeszti, e) vszi oni, ki za vrasztva volo szo na kopaliscsi, d) vszi oni, ki pri taksoj hisi szluzsijo ali zaman jejo, kde posztno zapoved ne scsejo zdrzsati. red. C) Vszaki sziromak, ki iz almostva zsive, od zapovedi obdrzsavanja od mesznoga jela je oszlobodjeai. V. Vszaki den celoga leta szlobodno je k szpravlanji hrane maszt nucati. nego je prepovedano po nedelah posztnili i po driigih polehsanih posztnih dnevah meszo i ribe navkupe vzsivati. VI. Na obdrzsavanje od mesza je duzsen vszaki krscsenik, ki je szedem let vo sztar. Na eeli poszt —• to je na obdrzsavanje mesza i edno naszitnoszt — je duzsen on krscsenik, ki je 21 let vc sztar, aego ne je escse 60 let sztar. One, ki zsmetno delo opravlajo, prepo-ved vecskratno naszitosztni ne doticse. Od poszta szo celo oszlobodjeni betezsm. VII. Vszi oni, ki do z tov szloboscsinov zsiveli, naj miiosztivnoszt riinszkoga papa z delami milosztivnoszti dusevne i telovne, z vrelov molitvov i z almostvom nadomeszlijo. Na leto 1913: I. Osztro posztni dnevi (v kalendari dva ru- decsiva krizsa:) 1. Pepelnica: febr. 5. 2. Szlednji trije dnevi velkoga tjedna: marc. 20., 21., 22. 3. Vszaki petek posztni i adventni. 4. Szprotolesnifi kvatr szreda: febr 12. petek febr. 14. lelesiijili „ „ maj. 14. * maj. 16. jeszenszkffi , , szept. 17- „ szept. 19. zimszkih » „ dec. 17. „ dec 19. 5. Vigilia pred riszalami maj. 10. „ „ Velkov mesov aug. 14. szveti poszt dee. 24. II. Polehsani posztni dnevi. (v kaleudari eden rudecsi krizs:) 1. Zviin petka vszaki den vu poszti: od 5-ga februara do 22-ga marca. 2. Vigilia pred Petrovom jun. 28. „ „ \7sziszvecovom okt. 31. 3. V adventi vszaka szreda: dec. 3., dec. 10. 4. Szobota v Kvatrah : febr. 15., maj. 17., szept. III. Vszaki petek je prepovedano meszno jelo (v kalendari edeu csaren krizs.) Prepovedano je katolicsanom na pleszi i vu drugom zabavlanji del meti: 1. Oeli poszt, escse prek vilzma do bele (szpre-vodne) nedele, 2. v adventi, esesek prek bozsicsa do treh Kralov. PODIGAVANNE JE TO. Glaso bo se zvonček včasi, Podigavanje je tii. Jde slajši od medii. Jezus dragi k nam se pašči Z svojim Srcom Ijubit nas. Glejte ga z višav nebeskih Vsi svetniki. Na oltar, Kot najdragsi božji dar Je zdaj stopo. V svojem Srci Mesto kaže vsem ljiidem. Glej ga Mati ti Precista, Z svetim Jožefom v obraz! Ž njim ti dobro poznaš, znaš, V prsah njemi da prebiva Srce najljiibeznivše. Tu je Gospon, glejte v njega Sveti apoštoli vsi! Bližajte se zdaj esi! Glejte na Srce svojega Vernoga Vucsitela. Ve device, dečki, dekle Lelije nedužnosti V kriiha vina skrivnosti Ženina svojega glejte Srcc to najčistejše. Mantrniki vi predragi Z vencom zmage lepšani, Okinceni, z palmarai, Gledajte ! moc vašoj zraagi Je to močno Srce bilo. Patriarki i Proroki, Angelje, svetniki vsi V mešnika glejte esi! Vašo nebo'ma on v roki Srce Božje on drži. V to hoštijo belo, malo, V kelih neba gledaj zdaj ! I radiij se, ino daj Vredno molbo diko, hvalo Srci Božjemi zarnč ! Srčen. Trplenje za volo Szrca Jezusovoga. Ka vszaki cslovek more trpeti na zemli, je taksa pravica, z stere je niscse ne včvzeti, nancs tiszti ne, na stere vszi drtigi z nevosscenosztjov gledajo rekocsi, ka etomi dobro ide na szveti. Szarao taksi cslovek verje, ka komi na szveti mogocse vszik-ddr dobro idti, ki ne pozna zsivlenja pa ne ima razuma zadoszta ino je poJeg szvoje nezadovolnoszti nevoscseni vszem dru-gim, ki szo okoli njega. Komi szta pamet ine szrce na meszti, on zn&, ka sze je cslovek na trplenje narodo na zemlo pa vszaki noszi krizs szvoj, csi ga li vszaki ne zbobnja vO po szveti. Za Krisztusom szta dva razbojnika neszla krizse : eden z viipanjom, driigi z hiidobnim csemerom — pa z omin isztim terhom szi je eden nebesza &szliizso, driigi szkvarjenje. Mi tiidi neszemo vszi szvoje krizse — vcsimo sze je tak nosziti, ka do nam na dobro szltizsili, ne na hiido. Neszirao mi nase krizse tiidi za Krisz- tusom z vupanjom; ar je on zato noszo szvojega pred nami, naj rai vu-panje i zvelicsanje dobimo z nasimi. Z tera pokazsemo, ka szmo nje-govi vucsenicje, ka mo radi noszili nase krizge za njim. On je z krizsom pokazao n&m szvojo lubav — hodmo po njegovoj poti ino pokazsmo tiidi mi njemi z krizsom naso liibav. Ne szamo liibav lehko kazsemo z tem njegovomi nasz neszkoncsano liibšcsemi szrci, csi nase krizse za njegovo volo radi noszimo, nego tiidi zaszliizska szi nikak vecs nemremo szpraviti, kak ravno z dobrovolnim prenasanjom na-sih krizsov. Pa to tem lezsej, ar kak szmo zse pravili, brezi krizsa tak i tak nis-cse ne osztane. Kak pa pokazsemo liibeznivomi bozserai Szrci, ka je ltibimo, csi ne z tem. Malo liidih ma priliko glaszovitna, velka dela opravlati Bogi na cs&szt. Nancs ne ima vszaki cslovek telko dii-sevne i telovna mocsi, niti telko pre-mozsenja, ka bi glaszovitna opr&vlao; trplenje pa ma vszaki pa vu tom lehko voszkazse Bogi szvojo liibezen vszaki. Nikdk miszli, ka je potrpezslivoszt ,»¦ — 34 — mala recs pa szi vnogo premislava, kak bi mogeo kaj vcsiniti bozsemi Szrci na dokaz, ka on nje liibi. Pa je Bog szam ne ravno po poti trplenja, po poti szvoje zemelszke duzsnoszti so gori na krizs pa je ne z tem pokazao ka mirovno trplenje vu szpunjavanji duzsnosztih je kraleszka pot, stera zra-ven vu vecsno veszelje pela ? Szamo na edno moremo paziti: ka csi zse trpeti tak i tak moremo, te zato trpimo, ar je Bog znami tak zra-vnao pa nej zato, ka bi szi zemelszko csaszt ali drilgi haszek iszkali z nasim trplenjom. Gsi mo na to pazili, te sze hitro vuzsge nase Szrce na takso lubav Boga. ka mo sze szami csiidivali nad njov. Gledajmo vu trplenji nasem preszv. Szrce Jezusovo. To szrce je gorecse ognjiscse liibavi, stero liibav razszijavle vu vsza szrca szveta. Szam je pravo, ka ja zato priseo na zemlo, naj bi ogenj piiszto na njo (to je ogenj lii-beznoszti) pa ka scse, csi ne ka bi sze vuzsgala. Njegovoga Szrca najveksi po-szeo je to, ka bi na lubezen navcso i nadigno, na liibezen Boga vsza cslo-vecsa szrca. To je njegova gorecsa zsela, ka bi vszi z djanjom prikazali szvojo gorecso liibav Bogi. Zato on tiszte diise, stere to liibav majo, ki z djanjom, poszebno z dobrovolnim trp-lenjom dokazsejo njemi szvojo gorecso liibav, tudi poszebno lilbi ino je z raz-licsnimi darami miloscse obdaruje. Bl. Margeta Alakok, stera je njegovo lii-bav dobro poznala etak pise : ..Vszake prilike na trplenje sze z veszeljom moremo popadnoti, ar szo trplenja drage zaloge lilbeznoszti najszvetesega Szrca." .-. . . •,. . Ne szamo lilbav Szrca Jezusovoga nam szpravi trplenje ; nego nasz z cela zjedini z tem najszvetesim Szr-com. Od toga bl. Margeta. etak pise: »Nikaj nasz tak popunoma ne zjedini z najszvetesim Szrcom Jezusovim, kak krizs, eta najdragsa zaloga njegov^ lubeznoszti." Pred vszem driigim nasz to naj bole szpodobi k Jezusi, csi iz zahval. noszti za njegovo krizsno szmrt radi ¦ trpimo. Ka je Jezus Krisztus apostolom pravo, ka do za volo njegovoga imena vnogo mogli trpeli, ar je vucsenik ne veksi od mestra i szliizsabnik od gosz-poda, to na nasz vsze sztoji. Mi szs; tiidi morerao szprobati vu ognji trp-lenja. Nancs ne bi dosztojno bilo, ka bi mi brezi trplenja bili, da je Jezus.« szam telko trpo za nasz. Ne je veksi szliizsabnik od goszpodara ; zato ki scse njegov szluzsabnik biti, on sze naj vcsi trplenja clobrovolno prenasati. Gsi rao za volo Njega, za volo Njegove lii-beznoszti trpeli z zahvalnosztjov proti Njemi, te mo szpodobni njemi, kak verni szliizsabnicje szvojemi goszpodi. To nasz prikapcsi voszkese k njemi. Pa ta zjeclinjenoszt z Jezusom, stera po poti trplenja nasztane, je naj-szrecsnesa zjedinjenoszt! Ar vu toj zje-dinjenoszti trplenje zgiibi szvojo brid-kocso ino sze na nebeszkim szpodobno veszelje obrne. Taksa zjedinjenoszt vu trplenji z najszvetesim Szrcom Jezuso-vim blazseno tolazsbo ino szladkocso zbildi vu nasem szrci, kak bl. Margeta pravi: nNevem, ka bi moglo duzsino nasega zsitka tak preneszlivo i szladko vcsiniti, kak liibezen trplenja". Csi z rokami obimnemo Szveti krizs, pa zsaloszno glavo nagnemo na njega, pa z kuzarai trplenja polevlemo to szveto drpvo ino z potrtim szrcora pravimo vu trplenji : Lubi moj Zvelicsiteo, je-dina tolazsba moja, prip'raven szam trpeti za tvojo volo ; csi li ka je zsmetno to csloveki, pa tvoja miloscsa vsza mo-gocsa i lehka vcsini; oh, ka ne bi trpo z tvojo miloscsov, za tvojo liibav ! — Gsi sto tak zna, to je te prava jeui-noszt z Jezusom pa tildi z ednim ne-zgovorliva tolazsba szrci csloveka. Pa szmo ete tolazsbe potrebni. Neszkoncsano moder Sztvoriteo je tak 35 - Hodite k meni vszi, ki sze trudite ino szte oklajeni. osznovao csloveka, ka vu zsaloszti iuo trplenji naj tolazsbe potreben posztane. Zato k tolazsbi vszako szrce pravico ma. Iscsemo iuo zselemo to tolazsbo, ali naidti je ne naidemo indri, kak vu liibčcsem Szrci Jezusovom. Ne szamo nasa szrca sze potola-zsijo po Jezusovoga Szrca liibčzni, nego tiidi Njegovo Szrce sze potolazsi po lubavi nasega Szrca vu onoj zsaloszti, stero mL za volo gresnikov. Bl. Mar-geti je ednok Jezus pravo, ka csi sze pridrilzsi k njegovomi trplenji: z onov bridkosztjov, stero njoj On da olejsa njegovo bridkoszt, stero On ma za volo neszpodobni veszelic grehsnikov. Trpčcse szrce je takse nature, ka csi sto znjim razdeli trplenje, ali koncsi sto szocsiitenje i miliivanje ma k njemi, te sze olejsa trplenje njegovo. Z naj-szvetesim Szrcom Jezusovim je tiidi tak. Csi vu nasem nakanenji z njim vred trpeti scsemo za to, ka sze Ono telkokrdl razzsali poszebno vu najszve-tesen Oltarszkom szveszti, te njemi olejsamo trplenja. Tem bole pa olejsamo trplenje njegovo, csi ne szamo scserao trpeti, nego tiidi zaisztino trpimo z njim vkuper. ^.: "-, Tii szi moremo zapomniti, ka ne szamo od Boga poszlana trplenja szo, nego szarai szi tiidi lehko napr&vimo taksa, csi vu kom szvojo volo zatajimo. Taksa szo zatajiivanja szamoga szebe. Prednjesa szo pa ona trplenja, stera Bog szam posle na nasz. Jezusovo Szrce nasz zove i na-biidjava, naj za nje trpimo. Zato je naime odpro szvoje liibe-cse Szrce ino nasztavo to pobozsnoszt, ,naj bi napuno z lubavjov diise do szebe." Namen pobozsnoszti Szrca Je-zusovoga je to, naj mlacsni verni gra-tajo, mrzli sze pa naj na liibav szeg-rejejo z tem. Namen je to, naj liibimo ino ne henjamo liibiti to bozsanszko szree, stero je z liibavi do nasz telko trpelo za nasz. Szamo ka etomi glaszi pozvanja nemremo bogati, nemremo toga Szrca lfibiti brezi trplenja;. žr ne lubavi brezi trplenja na szveti. »Bogž lubili brezi trplenjar je prazno vkanjiivanje sza-moga szebe." Za toga volo, kda nasz Jezus na szvojo liibav navdiisdva ino zove, te vasz z ednim na trplenje navdiisava i zove. ^Ki za menov scse pridti, naji ) sze zataji; naj vzeme krizs szvoj ino naj naszleduje mene;" Tak gucsi Jezus. Liki c&i bi sze ti krizs pretezski vido, te potoldzsi: ».moj jarem je szlad-ki, moje bremen je lejko." I Jezusovo Szree nasz rado opomina na szvoje zemelszko trplenje ino szmrt zato, naj bi nasz na liibezen trplenja nagnolo. Tak je stelor ka sze z trnjom- | ovencsano ino z gorecsim plameaom ' ino krizsom rndla, zato rai njega kep- i v toj podobi esasztimo. i Z tov podobov nasz opomina, ka je bridko trplenje i moko z liibavi do nasz vzelo na szebe pa tiidi na to najr je vu lubeznoszti trplenja naszlediije-mo : naj liibimo ono liibav, stera je nasz tak jako lubila;. naj kaj prene-szemo za njo, stera je za nasz vsze-prenasala na szvedocsansztvo nase lil-beznoszti. Hodmo i poszluhnimo pozvanje najszvetesega Szrea Jezusovoga ino pripravni bodimo trpeti to znajocsi, ka . prava liibezen v trplenji liibi, znajocsi " to, ka je liibav Jezusova nezmerno> « morje liibžznoszti, stera nasz ravno te napuni z szvojimi szladko&zti, kda mO' najvees trpeli za njo ino nam da to-ldzsbo, steroj szpodobne nara nemre dati nikdar niscse zviin njega szamoga^ — 37 — Gojenje mladezni. Jz konferencije vegrszkih piispekov 9 i 10-ga novembra leta 1911. Kda bi szkoz veksa szkrb tropila roditele za volo gojenja szvoje dece i bi sze glaszila tozsba, da sze mla-dezen kvari i dobro cstltenje njenai szlabese gracsiije; kda med szkusnja-vami szveta, stera kvarijo naso mla-dezen, male vere szmo, je-li mo mo~ gocsi od nase dece v kraj drzsati , szkvarjenje, je-li mo znali eden csiszti, 1 krepek rod gojiti: vu nasih vuhah vszikdar sze csuje Krisztusova recs: »Piisztite raalo deco k meni i ne drzste je v kraj, ar taksih je kraljesztvo bo-zsje" (Marko 10. 14.). Te recsi pravi Krisztus k nam i dnesz, k nam rodi-telora, vucsitelom i duhovnikom i pred nasz posztavi velko pozvanje, da bi naso deco njemi gojili, da bi je tak gcjili, da de njihovo kraljeszivo bozsje. Boj znamenujejo te recsi za diiso i blazsensztvo dece ; znaraeniijejo lubav i daritev, stero moremo prineszti vu gojenji dece. Gojitev dece je duzsnoszt rodite-lov, vucsitelev i diihovnikov, da ne szmejo dece v kraj drzsati od Jezusa, tem vecs naj je k njemi prineszejo, 1 vu njegovo blizoto, naj je zdigoejo k njegovomi szrci, naj je poszveti i bla- I :goszlovi. Do zdaj sze je to vsze godilo i csi dOnok sze kazsejo znamenja pok-varjenoszti, moremo vasz, roditelje, vu-csitelje i duhovnicke, opominati na velko duzsnoszt i vasz obiidjavati na velko delo. Scsemo pokazati, ka szte zamiidili, scsemo pokazati zsmecse, stere vasz gori drzsijo vu gojitvi dece i poleg toga vam scsemo pokazati vsze naravne i nadnaravne szredsztva, stere «poleg bozsje zapovedi morete v roke vzeti, da po njih Bog blagoszlovi vase delo. I. Krisztusove recsi: »Pusztite malo deco k meni i ne drzste je v kraj" trojno duzsuoszt naszlanjajo na nasz. Ob prvim je lehko tak razmirao, de-lajte na dusi vase dece, pazte na nje, tak je ravnajte, da do po dobroj poti hodili i tak k meni pridejo. K Jezusi priti telko znamentije, kak dober biti. Nego dobro je ne gotovo vu dusi de-teta, to sze more vo napraviti; diiso deteta na postenje, pokornoszt, Boga bojaznoszt morerao navaditi; v kraj moremo drzsati dete od htidoga, dobro csiitenje vu njem moremo pobiidjavati. To je velko delo, stero na roditele, vu-csitele i duhovnike csaka. Gojitev pravimo, da je delo. Velko delo, zsmetno delo. Bog je dao dete, nego to trbe gojiti; brezi gojitvi je zsivlenje ne veszelje i blagoszlov, tem vecs vretina vsze nezadovolnoszti. Zato ki je dao zsitek deteti. more i gojitev dati. To delo ob prvitn tak opravlamo, da szmo vszikdar med decov i je ne pusztimo szame. Znamo, da boji zsiv-lenja, pripravlanje kriiha roditele vkraj potegnejo od szvoje dece, stera potem na szebe osztane ; nego ne nihajte na szebe vase male, kda niksega dela ne inate, naj ne otrgne vasz od vase dece vtragljivoszt, zabavlanje, pijanoszt. Pod obrambov roditelov, ki vecs csasza osztanejo raed szvojov decov, raszte deci telo i dusa po ravnoj poti. Szkrblji-voszt dobroga sztarisa sze na vsze razpresztera, da doraacsa hisa sz szvo-jitn redom, sznazsoosztjov i postenjom pripravna okolscsina bode obiidjenoj i raszecsoj dusi. Diisa deteta je naimre mehka i zgrabljiva, naj ob prvim kepi szvoje okolscsine sze vu nje sztisznejo. Vu duso deteta sze vtiszne mili ali szrditi pogled roditelov, lubeznivo ali csemerno lice, dober ali hildi gucs. Na duso sze vrzse kep sztana, red ali ne-rednoszt vu hisi, sznazsnoszt ali nesz-nazsnoszt domacsa. Dete vidi, kak zsi-vejo okoli ujega, postiijejo i ka zavrzsejo, ka liibijo i ka odiirjavajo. Vidi, je-li — 38 — szo szramezsljivi ali neszramni, je-li sze znajo zatajiti ali ne, pa to zse te v pamet jemle, kda escse od vszega toga nika ne ve. Prvle, kak bi od toga dela znalo dete kaj gucsati, zse sze popolni ali pokvari dusevno csutenje. Dobro szi to zapomnite, szfarisje, da sze dete goji nad vami, ne tak nad recsmi, tera vecs nad vasim djanjom. Tak szmo vszi, da ka szmo i kaksi szmo gratali, to poszebno mamo zah-valili nasoj okolscsini, med stero nasz je Bog posztavo. Zato je sztaris prek-• lensztvo ali blagoszlov, pekel ali ne-besza za szvoje dete. Csi dobre i po-bozsne sztarise mamo, tak, da bi sze z Bogora szrecsali vu zacsetki nasih potah. Dobri sztarisje szvoj pobozsen zsitek, szamoga Diiha Szvetoga notri vlejejo, zsivejo vu szvojo deco. Zsivo-csi glasz posztane njihov z.sitek. Eden imeniten anglus pravi: pobozsen zsi-tek, zatajenje, vupanje ne more z recs-jov vcsiti. Dosztakrat nemi pogled ocse ali matere, csi prava pobozsnoszt je vu njiva diisi, boJje vcsi, liki c61e kni-zsarnice, duge police z knigami na-devane. Vcsimo dete na postenje, na za-tajenjVproti bozsjim zapovidara, da de vszikdar csulo, da je, ka je szlobodno i je, ka je ne szlobodno vcsiniti i v tisztom hipi naj vidi, da tiszto niti ocsa, niti mati ne vcsftiijo, potem, da je tiszto nikomi ne szlobodno. Nava-dimo je, da vu vszern naj red i raero drzsi i naj vidi, da to vszi zdrzsijo, roditelje tak, kak vucsitelje. Szpelajmo vu zsitek deteta red i raero i zselmo, \ da sze naj tisztoga recla drzsi i naj tak zsive, ne ravno, ar je zapovedano, tera vecs, ar je lepo i dobro. Pazmo na deco, ka, kelko i kak jejo i pijejo; alkoholno pitvino (vino, zsganico) njim ne dajmo; pazmo, kak sze drzsijo, da do posteno sztali, szedeli i hodili, da do posteno gucsali; pazmo na oblecs, da do vszikdar szramezsljivi i prosztni; szkrbmo sze, da deca, poszebno pojbje i deklice ne do vkiip vu ednoj posztell szpali. Pazmo na spil dece, naj ne do szkrivni, nego na vsze pitanje naj dajo isztinszki odgovor, naj ne lazsejo, nego po pravici gucsijo. Gsi vidimo kakse falinge, triidmo sze osztro, nego lii-bezno jim na diiso gucsati, da de dete vidlo, da more bogati i od toga sze ne more resiti, nego poleg toga uaj vidi, da sz tem njihovo dobro scsemo. Gsi szmo grobi, groba bode i njihova diisa i szkorjo dobi njihovo szrce i vu miszlah na szvoje poti zablodijo. Deco ne szamo sztarisje i doma--csa hisa vzeme okoli, nego tam szo poznanci i pajdasje, tam je obnasanje liidih i gucs; okoli je vzeme vulica. vesz, kepi, stere vidijo, knige, stere cstejo. To vsze zna na dete Mdo biti. Doszta roditelov sze tozsi, da ne lada sz szvojim deletom, da vsze gucs i opo-minanje je zaman. Na lo gledocs mo-remo v pamet "vzeti, da dete ne szamo vu doraacsoj hisi, ne szamo vu soli, nego na ceszti, med hildimi pajdasami, escse lehko vu krcsmi sze obrne : vu ujegovo diiso kvapi, curi, vu szpomin sze vrezse vsze, ka je dobro ali hudo vidlo. Csi kde, tak vu gojitvi dece, moremo nase ocsi na vsze kraje no-sziti i vsze nevarscsine dalecs odneszti od nase dece. Pazrao, da vu roke nase mladezni zbozsno cstenje ne pride. I kak pazimo, da ne obetezsajo, kak pazimo, da szi gvant ne zovlacsijo, tak moremo pa-ziti, da po zbozsnom cstenji szi ne zamazsejo duse. Zbozsno cstenje je csemer, steri je opomina na greh, po-kazse njim poti i nacsine greha, sz grdimi kepami pobildjava nezrele zse-lenja szpola. Nego ne szamo od hii-doga cstenja irbe v kraj drzsati deco, tem vecs od neszramnih kepov i cedul oznanilnih. Deca bi vsze rada vidla", to zseleDJe je njim prijetno, csemer szladek, csi bi britek bio, ne bi bio nevaren. To zselenje ne sztere doli niti prepoved, niti kasliga, tem vecs — 39 — escse poveksava zselo. Mi ne szmemo szo zbozsni pajdaske i kelko lagojine te dela tak prepovedavati, da bi poleg sze ined njimi csiije. Spil pa; spil je ^oga zselo escse pobiidjavali, nego tak, ne vsze edno. Nisteri spil ozdalecs sze da iz nasega gorisztopanja doli cste, celo neduzsen vidi, vu blizoti^ sze pa Grof Mikes Jauos, ptlspek ?zombatlieljszki. (fa zaisztino nika ne vredno delo more biti ta kniga ali kep ali cedelo. Pazte, med kaksimi pajdasami sze obrne vase dete. Ne piisztite je med v pamet vzeme, kakso lagojino je','mo-gocsa deca 9—10 let vcsiniti, poszebno pri taksoj deci, ki szo na szebe ni-hani, stere vcsi i goji vulica i hiida hiide pajdase. Deca szama zna, steri naklonoszt. Zato pa pazmo, daj^tiszto, ka je vu diiso deteta dom i sola vce-pila, vulica i zbozsno pajdastvo vo ne ztrga. Iz toga vidimo, da gojitev dece doszta szkrbi, neprehenjano velko delo potrebuje, vu sterom vszi moremo vkiip podrzsati: roditelje, vucsitelje i duhov-nicke; naj nasz napuni zsela, da deco morerao dobro gojiti i tak.njihovo diiso resiti. Deca more bozsja deca biti, da tak vu blizoti Krisztusa naj csujejo : Taksih je kraljesztvo bozsje. To de najveksa hvala nasega dela. II. Recsi Goszpon Jezusa, »piisz-tite malo deco k meni priti i ne drzste je nazaj", ob driigim tak lehko raz-mirao, da mladezen, deco naj prine-szemo vu blizoto Jezusa; posztavimo njega pred ocsi nase dece i njihovo zsivlenje, njihove szkusavanje i boje prikapcsimo z Jezušom, da do jakoszt za Jezusa volo csinili, da do proti grehi za Jezusa volo delali, z ednov recsjov, da do vsze za Jezusovo volo csinili. Eden imeniten anglus pravi: »Najboljse szredsztvo proti grehi je Boga bojazen i za zblodjene iz potih jakoszti, naj zsivejo te zse v Angliji ali na Japonszkom, v Afriki ali v Indiji na dobro najblizsanja pot je preobrnenje k Bogi. Csi bi vcsaszi ne bio vernik, nego bi szodo poleg tisz-toga, ka szam na szveti vido, bi mogo vadliivati, da na pravo zsivlenje szamo tiszta pot pela, stera vu gojitvi dece bozsjoj delavnoszti piiszti meszto." Mi tiidi dobro mladezen scsemo meti, zato vu gojitvi odprimo pot delavnoszti bozsjoj. K pobozsnomi zsivlenji ne doide, csi katekizem tak kak znamo, nego to je potrebno, da po celoj poti nasega zsivlenja csiitirao naso visznoszt od Boga, od koga je zsitek, od koga je i nas zsitek i komi szmo za zsitek i za vsze odgovorni. Tiszto de potem dobra gojitev, stera nasz na to pela, da vu blizoti bozsjoj sze csiitimo, da vu Njem zsivemo, sze gibljemo, k Njemi sze obra- \ csamo i zdihavamo. Zato pa vodimo deco k Bogi, naj ga proszijo i sze \ Njemi zdihavajo vu vszaksoj potrebcsini. Dete zna Ocsanas i Zdravo Marjo, vszaki den zmoli, nego to ne doide. Opomi-najmo dete, naj szi z liibeznosztjov miszli na Boga i kda vidi lepo naravo, naturo i dela bozsja, naj sze zdigne k Njemi govorecse : Moj Bog i Sztvoritel, kak velki, kak zmozsen, kak lepi i veli-csanszkiszi!Opominajmo dete, najhvalo da Bogi v gojdno i vecser ; nego ne szamo te, nego csi vidi szlepo dete, naj szi miszli : hvalo dajern tebi, Go-szpodne, da vidim ; kak blazseni szam! Csi je nazocsi pri betezsniki ali szpre-vodi, naj sze zahvali: Goszpodne, kak szi dober proti meni, da me zsivis. Kak je meni dobro, da escse zsivem i Tebi szluzsim. Opominajmo je, da vu vszaksoj potrebcsini, szkusnjavi naj z vupanjom proszi Boga: pomagaj rni, Goszpodne, pomagaj mi, razszveti mi pa-met pa me vodi! Vcsite deco, naj sze preporacsa k blazsenoj Devici Mariji: 0 brezi greha poprijeta szveta Devica, moli za uasz, ki k tebi pribezsimo. K Zveli-csiteli: Moj Jezus, szmiluj sze meni. Nav-csimo deco, naj vsze z Bogom zacsne. Na to vrelo pobozsnoszt, mlade-zen tak, kak sztarese, aika driigo bolje ne pomore, kak podoba Goszpon Je-zusa i velko viipanje proti Njerai. Njega moremo pred ocsmi meti, od Njega sze moremo vcsiti liibezen proti Bogi i liidem, od Njega sze morerao vcsiti znanoszt duzsnoszti, vernoszt i sztal-noszt, od Njega sze moremo vcsiti dii-seven mir i boj. Na to lehko navcsimo naso deco, szamo je opominajrao na Jezusovo zsi-vlenje i na lepe prilike evangelijoma. To je delo sole, nego vi, roditelje, po-magajte soli, da bodete szvojo deco gnali k vcsenji, naj vam doma pripo-vidavajo od Jezusa. Poszebno peldo maloga Jezusa morete^pred deco poszta-viti, da kda doma bogajo sztarise, kda njirn pomagajo, kda v solo ali cerkev — 41 — idejo, naj szi miszlijo, kak je Jezus hodo po vulicah Nazareta, kak je doma zsivo, kak je bogo i delo zse, kak mladenec. Kda doma v gojdno, poldne, vecser molijo, naj szi miszlijo na mo-litev szvete Drzsine i Jezusa ; kda szebe morejo zatajiti i kaj od szebe v kraj vtrgnoti, naj to vcsinijo na peldo Je-zusovo. Na to mislenje sz gosztim opomi nanjom moremo navaditi dete i ne je zadoszta csi pravimo : Vcsini tak, kak je mali i mladi Jezus csinio, nego vszako jakoszt i zatajenje moremo szi pogucsati z detetorn, dobro raztolma-csiti. Tak na priliko, csi je dete szvoje glave, szpacsljivo, te na kaksi szvetek ali nedelo, kda sztaris domo pride iz cerkvi, raztolmacsi deteti, kak je Jezus bogo ; ne je zadoszta praviti : Te pa ti tiidi bogaj i ne je zadoszta, da z detetom obljubo doli denemo, da de bogalo, nego moremo szi pogucsati zs njim vsze zsmecse, moremo kazati na hudo naturo, stera zs njirn lada i stero ono more obladati; moremo szi z de-tetom pogucsati, ka njemi ocsa ali mati, kda de bogati mogo, na pamet prine-szejo, da szebe oblada i bogalo bode. I to njemi lehko obecsamo, da csi de bogalo i szvojo hiidonaturo obladalo, pohvalimo je ali kaksi ksenk dobi. Z detetom szi moremo pogucsati vsze njegove duzsnoszli, moremo je opomi-nati, da vsze naj szpuni, ar je mogocse vcsiniti, vsze od njega viszi. Vsze pov-szedi od zajaj pa naj szveti podoba Jezusova tak, da dete vsze szvoje dobre miszli, zsele, zsmecsave, boje i duzs-noszti naj na njega nazaj nesze. Po-szebna szvetloszt bozsje liibavi sze liscsi na deteti, stero zna za Jezusa delati, stero zna za Jezusa volo szebe zatajiti, stero z szamovesztjov zna praviti velko recs; Za Tebe moj Jezus ! Z tem sze vcsakamo, da kateki-zera i historija ne de szamo navuk, nego bode vrelo krscsanszko zsivlenje. I to je nas cio. Deca ne szamo da na pamet zna katekizem, nego naj poleg njega zsive. Dete tiidi more po krs-csanszkom zsiveti, ar vu krszti i dete je gratalo bozsje dete, krisztusov brat; szvetloszt vere i deteti szveti i milos-csa bozsa na duso deteta je tiidi raz-lejana. Gojitev potem uaj ne bode za-dovolna, csi de naprej prinasala, ka de dete moglo csiniti, csi gori zraszte, nego na tom sze naj triidi, naj kazse deteti, ka je duzsnoszt njemi zdaj tu pa tam vcsiniti. Dete sze tiidi more prepricsati lilbavi bozsje, more csiititi bozsjo roko vu zapovidah; more pre-zsiveti, da Bogi szliizsiti i poleg Njega sze ravnati, je dobro, szladko i zveli-csavno delo. Z celoga szrca more pri-jeti bozsjo recs i csiniti, ar i od deteta sztoji, da ne tiszti, ki zna, nego ki vcsini i poleg vere zsive, sze zvelicsa. Niicajmo potera one velke milos-cse, stere nam je Bog vu Krisztusi dao. On je prezsivo vu cslovecsom zsitki zsilek bozsji i sz tem zsitkom je grato szvetloszt szveta i sz tem szveti i nam, kazse nam pot i vu nami viipanje po-budjava : Za menom hodte, tak delajte. I kak dete vidi szunce na nebi i vu njegovoj szvetloszti hodi, tak de tiidi lehko vidlo szunce dusevnoga szveta, Goszpon Jezusa i de znalo za njim hoditi. Dosztakrat kazsmo ua to lis-csecse szunce. Ne ga bolje pripravnoga kaj, da bi szvetloszt Krisztusovo vu szebe vzelo, kak diisa detinszka. Nego naj vidi dete szvetloszt Krisztusovo i nad nami, naj vidi Krisztusov zsitek vu nasetn zsitki; ar na koj driigoga scsemo navcsiti, je ne zadoszta, csi od njega szamo gucsimo, nego moremo pokazati, tak, csi je gucs od krscsau-szkoga zsivlenja, te je ne zadoszta pra-viti, da tak szo zsiveli szveci, nego szami moremo krscsanszki zsitek zsi-veti i po nasoj peldi vu diiso detinszko vcepiti. Najvekse miloscse Jezus vu szve-sztvah deli deci; ocsiszti je i hrani, goji je, da do raocsne i lepe diise. Vcsini pa to po szvojih szpovednikah, — 42 — ki po pravici diihovni ocsevje gratajo deteti. Gledajmo ob prvim, kak szegne Jezus po pokore szvesztvi vu dtiso deteta. Pokore szvesztvo je szvesztvo bu-ditvi diisne veszti, je szvesztvo rav-nanja diisne veszti. Je szvesztvo, kde escse zaprete diise sze odprejo i deca, sz sterov niscse ne lada i stera vu nis-ternih pitanjah je nema, liki grob, sze na viipanje odegrejejo. To je szvesztvo ravnanja diisne veszti. Vszaki more znati, ka je dobro, ka je hiido, vszaki more znati poti dobroga zsivlenja. Dete pa to od szebe ne zna, more pozve-diti. Pa zato je najbolje pripravna szpo-ved, tam od ocsi do ocsi sze vsze lehko pogucsi. Mogocse je, da dete rna hiide na-vade, lehko raa grehsna djanja, stere ne szpozna za greh. Zato je pa dobro notri sztopiti vu ta szrca, njihove szkiisavanje, zsmecsave szpoznali! Ne ga bolje pripravne prilike za to, kak szpitavanje vu szvesztvi. To szpita-vaoje sze pazljivo more goditi i tak moremo opravljati, da vilpanje deteta zadobimo i vu nami dobroga prijatla szvoje dilse szpozna. Szrecsna deca, stera poszliihsa na glasz szvoje diisne veszti, stera vu szkiisavanji sze k Bogi preporacsa, stera za dobro delo zna szebe zatajiti, daritev prineszti govorecsi raj merjem, liki bi grehsio. Nego najbolje pripravno szredsztvo na dobro ravnanje dilsevnoga zsitka dece je precsiscsavanje. I zaisztino, dusevno zsivlenje raorerao dati nasoj deci! csiszti, mocsen rod moremo go-jiti. I odked bi dobili mocs i zsitek, csi ne po szvetom precsiscsavanji? ,Ki je moje telo i pije mojo krv, on de vekivecsen zsitek meo" pravi Krisztus. Duseven zsitek dece po szvetom pre-csiscsavanji moremo razvijati. Nego deco moremo vu soli, vu cerkvi dobro pripraviti na szveto precsiscsavanje i vu tom deli i sztarisje morejo na po-mocs priti. Zsariti moremo vu deci vero, naj csiitijo, da szamoga Krisz-tusa dobijo; moremo pobiidjavati vu njih viipanje, da dober Jezus, Zvelicsi-tel, Pomagajocsi Krisztus pride k njim i zato pride, da bi pred njega neszli szvoje nevole, falinge, zsmecsave i da bi szi zs njim pogucsali szvoje szkii-savanje. Zsariti raoremo vu njih lilbe-zen, da zselecs do sze priblizsavali k Goszpodi i da do na njera viszili sz celim vilpanjom i vernosztjov szvojega szrca. Nego to pripravlanje ne mo od njih zsaleli vu tak velkoj meri, da bi sze deca zoszagala i bi v kraj osztala od precsiscsavanja, nego poleg Jezuso-vih recsah mo sze ravnali, ki iz Oltar-szkoga szvesztva ravno tak gucsi, kak je davno pravo: ,,pusztite malo deco k meni i ne drzste je nazaj." Tak sze nam vidi, liki bi ta vretina zdaj obil-nejse tekla i szam Rimszki Papa bi kazali na Oltarszko szvesztvo, kak na velko szredsztvo vu gojenji dece. Mi sze tozsimo za volo nase mladezni, Rimszki Papa pa liki bi nam etak pravli: Deca moja, gladiijete, zsejate, odnemorete, pa ne vidite, da je sztol Goszpodnov presztreti i da szvojo zsejo pri vretinah Zvelicsitela lehko vtihsate; hodite potem sze, deca i velki liidje, jejte pa sze okrepite. To opominanje poszebno dava deci, scse, da bi sze prvle precsiscsavali, scse, da bi sze vecskrat precsiscsavali, scse, da bi mlado szrce za Jezusa pripravno i od-preto kilo. Z gosztim opominanjom i z velkov vreloszfjov — zsele Rimszki papa, naj opomiuajo diihovnicke liidsz-tvo na goszto precsiscsavauje, naj njira raztolmacsijo, da k precsiscsavanji je potrebno, da brezi szmrtnoga greha, z dobrim, pobazsnim nakanenjom idemo k Szvesztvi. To moremo raztolmacsiti i deci, da ne bojozeo, nego viipanje, vlako csiltijo, da vecskrat do sze prib-lizsavali k preesiscsavanji, za prva vszaki meszec, po szvetkah, szledi Rvszaki tjeden. Nika bolje ne pomaga, ¦ kak precsiscsavanje. Ma tiszto mlado K' szrce ttidi doszta bojov, doszta szkii-|f savanj. Nerazvijanoszt diise, naravna nesztalnoszt je na poti gojitvi, Deca je ne sztalna' ne vzeme osztro szvojih naprej posztavJenih recs, potem je pre-vecs potrebno, da veksa mocs notri vu . diiso szegne, liki liidje, potrebno je, da sze bolje globoko orje vu diisi, potrebno je, da sze diisa vlovi za Boga. Najbolje sze pa notri vtiszne vu duso ¦ pobozsno szveto precsiscsavanje: Jezus tu pride vu diiso i njegova nazocsnoszt, sterira doli zavezse volo i naklonoszt, napuni diiso deteta i jo zsene, naj I liibi i postuje dobro i szveto. Jezus de I gojio diiso, Jezus' bode zsiva diisna veszt deteta, Jezus bode voj deteta. I dete toga Jezusa poljiibi i na njem de visziio. Miloscsa szvetoga precsis-csavanja je tak to, da sze na lilbezen vuzsgemo i da szveta zsela prikapcsi naso diiso h Krisztusi. Ovo, modroszt i blagoszlov gojitvi dece je Jezus vkiip szpravo vu Oltar- szkom szvesztvi za nasz i za deco. Mladezen sze vszega greha lehko ogne, vsze szkiisavanje lehko oblada, csi po- bozsno i goszto hodi k precsiscsavanji. Csi potem sze zdaj na vsze kraje t.ozsi, da gojitev je kredo napravila, csi ro- ditelje, vucsitelje i popevje z velkimi | zsraecsami zse szrecsajo na poti gojenje ' dece ; csi mladezen szamo za zabavla- njom bezsi i po grehsnom zsivlenji sze | odtrgne od Krisztusa, ka bi bolje pre- poracsali, kak goszto precsiscsavanje. Pioclitelja, gvusno iscsete poraocs za vaso deco, glejte, tii je poraocs : goszto szveto precsiscsavanje. Scsete zagvusati vaso deco proti szmrtnomi grehi, csiszti narod scsete meti, steri vu csisztocsi . szvojega szrca de znao i vasz lubiti i ^ de znao vam zahvalen biti ; scsete re- - 43 — siti vaso deco od szpadaja, obcsuvati od odiirnih hiidih navad : ovo vkiip delajte z vasimi diihovnikarai, vucsi-telarai i ite vi szami tudi vecskrat k sztoli Goszpodnovomi i pelajte ta vaso deco tiidi. Kak velicsanszki zgled je szveto precsiscsavanje po nedelah, kda mozsi i zsene, poszebno pa roditelje i deca szkiipno pridejo k sztoli Goszpodno-vomi; kda sztaris Krisztusa vzemsi vu szvoje szrce moli sze za dete poleg szebe klecsecse, vu steroga szrce je tudi priso Krisztus, da molitev sztarisa na blagoszlov csisztoga zsitka obrne sze vu diisi deteta. RoditeJje! Mi del vzememo vu vszoj vasoj szkrbljivoszti okoli vase dece i vadliijemo, da gojitev dece je duzsnoszt domacse hise, sole i cerkvL Mi szi moremo potem roko podati i za szebe obladati mladezen. Poleg pravice je raladezen Krisztusova, nego zaisztiuo je njegova ? I csi je ne njegova, ne krivi nasz kakso zamildjenje i ne sztopi pred nasz osztra duzsnoszt, da vu szrcah dece Krisztus naj bo Goszpod i ne szili nasz bojazen i lilbav vednako, da boljso prihodnoszt i vekivecsno pri-hodnoszt tiidi poleg Krisztusa zagvii-samo nasoj deci ?! Krisztus tiidi to zsele i szam je sztopo k nam za po-mocsnika, za prvoga delavca, za prvoga gojitelja detinszkoga szveta. Vupajmo sze vu njem i niicajrao szredsziva i posztavimo vu delo gojitvi bozse mocsi, da zagviisamo nasoj deci miloscso Boga, dobro, csiszto diiso, vu steroj Jezus prebiva. Taksih szo nebesza ! Za volo nebesz csisztoga szrca naj liibi Goszpod naso deco; naj je sztiszne za volo nji-hovoga csisztoga zsivlenja k szvojemi szvetomi szrci i naj je tak blagoszlovi, da sze uikdar ne odtrgnejo od njega. (kj.) 44 — Veszelje. , ¦_, Je veszelje na szveti. / Vszaki cslovek pravico ma k "veszelji. Iud ma. Pa ne szamo, tak kak h kaksoj redkoj hrani, nego kak k vszak-danesnjomi kriihi, kak k szuncsavnomi zraki. Szo jo, ki pravijo, da je veszelje naszprotno veri. Kepler rottenburgszki piispek vu szvojoj knigi veszelje na szredino cslo-vecsega zsivlenja posztavi. Krisztus i njegova vera je csiszta vretina veszelja, Krisztusov mir kelko ¦ veksega — mensega veszelja pobudjava vu neduzsnih dusah. Inda szveta vecs veszelja bilo. Sztare peszrai, pripoveszti raamo, iz sterih veszelje szija i na veszelje nasz pobiidjavajo. Mi pa zsalosztni potomci csiidno gledarao na on csasz, kda szo sze escse liidje znali veszeliti. Kde ne ga vere, tam ne ga ve-szelja. Nevernoszt kole veszelje. Ne-vernoszt prezsene iz szrca Boga, brezi Boga pa ne ga veszelja. Nevernoszt szamo velko szloboscsino predga, greh-sno pot kazse : koaec toga veszelja je pa beteg, mrzenje zsitka. Zato pa nazaj k veri! Krisztus ne klacsi veszelja. Da ne szmerao sze podati grehsnoj naklo-noszti, ne szamo Krisztus prepovedava, nego i regula pravoga zdravja. Csi cslo- vek szvojoj grehsnoj naklonoszti proti sztane, naide szebe, diisa sze njemi napuni z veszeljorn. Szamo on cslovek sze zna zaisz-tino veszeliti, ki szebe oblada, ki proti sztane szvojoj hiidoj naklonoszti. Prvle cslovek more mreti, da de z nova zsivo. Zato pravi krscsenik je vszikdar veszeli, na njegovom lici sze szveti mirovnoszt diise i szrca, blazsena zna-noszt minologa triida ga napuni. Jezero pa jezero detinszkih glav me gleda, njihove csedne ocsi proszijo : Prineszi mi veszelje. Ka je cveti szua-csevni trak, ka je vcselici cvetni prah, to je poszebno deci veszelje. Malim raalo veszelje pripravlajte. \ Malo veszelje sze najbolje dosztaja de- ] leti, poleg velkoga veszelja zna zavr- ' zsti malo veszelje vszakdanesnjega zsivlenja. Zato pa ne davajte velke senke. . i Vu gojitvi dece vecs pomaga lu-bezen i veszelje, liki osztro lice i bitje. Moder cslovek je on, ki zna deco napelati, naj liibi tiszto, na koj je on scse navcsiti. Da do z veszeljom Boga , molili, opravlali szvoje duzsnoszti. • ' Hise, kde ne ga veszelja, sze ogni. Kde ne ga veszelja, tam ne ga pra-voga duha, tam ne prebiva Szveti Duh. (kj.) %-¦ Miszionariuske po krajini pestisa. Leta 1911. dalecs v Azsiji v Mand-zsariji je pestis bio. Nikoga je ne mi-liivo, jezero pa jezero liidih je lezsalo vu varasi Karbin nepokopanih po vu-licah, dvorah i hisah. Zezsgali szo je, naj i bacilluske, steri beteg dale ne-dzejo, tudi zgorijo, ar doktorje pra.vijo, sa pestis tiidi po nevidljivih bacillusah sze razpresztera. Pa je tak. Vo szo szpomrle vesznice, vszaki je bezso pred azmrtjov. Szarao miszionariuske ne. u Miszionariuske szo na rneszti osz-tali. Okoli njih szo kapali lildje, nje je tam drzsalo velko delo : dusa betezs-nikov. To szo mogli resiti. Pater Bourles je tiidi na meszti — 45 - osztano, vu maloj kinajszkoj veszi Fu-kiatien. Kak je csarna szmrt gori prisla, za spital sze je poszkrbo. Brezi raz-locska je gori vzeo krscsenike i po-gane. Najveksi del — tak 200 — po-ganov sze je okrsztilo. Pater Bourles je neobtriiden bio vu szkrblenji za betezsnike i vu poka-panji mrtvecov, liki driigi Tobias. Znate, da szo Tobiasa z zsidovarai vred vu robsztvo gnali. Tam sze je Tobias szkrbo za zsidove, mrtve je pokapo. I vu tom deli sze je ednok zgodilo, da sze je triiden k szteni naszlano i osz-lepno je. Tak i Bourles je marljiv bio, njegovo veszelje je bilo, da je znao na pomocs i trost biti szvojim betezs-nikom. On szam sze je dobro pri-pravlo na szmrt. Vecskrat sze je szpo-vedo i precsiszto. Szmrti sze je i on ne mogo raek-noti. Z zdihavanjom je i on dobo ba-cilluse betega. Njegovo mocsno telo sze je dugo proti posztavlalo, dugo je trpo, dokecs je mro. On je bio prva daritev Bogi, ki szo med betezsnikami vu pestisi mrli. Pater Bourles-a szta dva driigiva patra naszleduvala vu szmrt.i. Eden je bio pater Delpal. Leta 1897. je so vu Mandzsurijo, vecs cerkvam je plane redo. Nisterne meszece pred szmrtjov je steo edno cerkev zidati, zse vsze materijo je vkiiper meo, nego Bog je nacsi dokoncso. I on je szkrb betezsnikov prek vzeo. Tiidi je dobo pestis i mro. Csang Jakab kinajszki katolicsanszki pop ga je szpovedo. Kda je dobo beteg, tiszti den je i mro. Ne je znao gucsati, szamo z zna-menjami sze je dao razmeti. Pater Mutillod ga je pohodo i vu vuha je njerai sepeto: Lubleni pater Delpal ždaj je stiri vora, dnesz je petek, den trplenja i szmrti Jezusove, preporacsajte njemi z liibeznosztjov vsze vaso man-tranje, celi zsitek vas. Z glavov je kumo, znamenje, da je razmo szvo- jega tivarisa. Za nisterne minute je-mro, pasztir je so za szvojirpi ovcamL Za njim je so ne dugo i pater Mutillod. On je escse nisterne dni po szmrti pasztira med ovcami osztano,. da bi je trostao. Nego te je zse on tildi zarocseni bio szmrti. Domo je so, hiido je njemi gratalo. Driigi den je zse komaj szveto meso opravo. Szo-szida, pater Guerin-a je zvao, da sze szpove, ar szam sze je ne viipao, da bi sze zvracso. Ne dugo, kak je Jezusa k szebi vzeo, mro je mirno i povolno bozsjoj voli. Mutillod je szvetoga zsitka bio, raarljivo je delo med poganszkov mla-deznov, naj kak vecs jih okrszti i szpravi na poposzko pozvanje. Ar ki-najszki i mandzsurszki poganje vekse vtipanje majo k szvojira szinora, kak k belim ludem. Kak lepo to more biti,. da zsuti kinajszki pop vodi szvoje rojake. * Pestis z Mandzsurije je prek priso na kinajszko. Lazariszti szo vsze szred-sztvo zgrabili, da bi pestisi pot gor sztavili. Vu veszi Tang-tsueu je ob prvim vtfvdaro pestis. Zacsne sze z csipanjom vu zsalodci. Celo telo vu tresliki vro-csoj gori. Na kozsi velki otoki naszta-nejo. Kda tebeteg, kak szam zse po-piszao, po nevidljivih bacillusah v« zraki sze razpresztera, nosz i viiszta szi zavezsejo z robcora, ki k taksemi betezsniki sze priblizsavajo. Tri vrszti ma pestis, najhiijsi je pestis na plii-csah. Na pliicsah sze napravi csemerno vuzsganje. Zato taksi betezsnik goszto csarno krv pliije. Zato pa liidje szo te beteg za csarno szmrt imeniivali. Inda szveta v Europi je tiidi vecskrat bio. Nacsi ga tudi za kiigo zovejo. <"-,¦ Kak pravim, vu vesznici Tang-tsuen kak je včvdaro pestis, betezsnike szo zviina veszi odneszli. Eden lazariszt sze je pascso, da je gori poiscse. Ed-noga vucsitela navuka, ki je szvetszki cslovek bio, ar kde szo dalecs mi- szionariuske, tam pobozsni szvetszki liidje vcsijo navuk, katekizem, pito ga je, kelko je jih zse mrlo. — Stirje. — Szo dobili szvesztva pred szmrtjov ? — Zsalo, ne szrno mogli dobiti popa, szmrt je prevecs hitro notri sztopila. Potem je so miszionarius med be-tezsnike pa je njim pravo : Viste, kaksi beteg szte dobili. Zato sze pa lepo szpovejte. Szpovedo je, malo vrasztvo je raz-delo med njimi. Med njimi je osztano, da na trost bode krscsanszkim betezs-nikom. On je tiidi dobo beteg i zs njimi vred je priso na ogen. Na ogen pravim, ar szo mrtve zezsgali, naj szamo betegi pot gori sztavijo. Zaprva szo szamo vu nehoblane trtige zdevali mrtvece i szo je odneszli zviln varasa, kde szo po nocsi vkiip prisli pszi, hiene i podgani. V pamet szo vzeli, da sztvari dale neszejo be-teg, zato szo na kola szklali mrtve i zvun varasa zezsgali. Vu tom zsalosztnom vremeni szo velko delo opravlali miszionariuske. Nika szo sze ne bojali. Szamo edna zseja je jih mantrala, kak najvecs po-ganov okrsztili i po pokori k Bogi pripelati. Mocs je nji.m dalo Oltarszko szve-sztvo, stero szo meli vu maloj kapelici szvojega sztana. Ne szo sze bojali szmrti, naj szamo szvoje brate resijo vekivecsne szmrti. ' • . ¦¦¦-¦¦¦. .^ . Vodolaz. Vodolazi, iz veksega mornarje, szo lildje, ki pod vodov delajo. To je ne lehko delo. Gslovek potrebiije zrak, zdihavati szi more. Zdihavanje szamo na kratek csasz znamo nazaj zadrzsati. Zvun toga voda, kak i zrak, tezsi csloveka, escse bolje, ar je voda zsmetnesa od zraka. Zato pa sze vu vodo ne more tak globoko dolipusztiti, kak visziko vu zrak znajo ludje leteti. Mornarje zraka znajo 6—7 jezero met-rov viszino leteti, vodolazi pa szamo vu globocsino 40—45 metrov sze vu-pajo. Batrivni ludje szo, ki sze vu zrak zdignejo ali sze vu vodo piisztijo. Koma bi vi raj sli ? Vodolaz ue more stoj stecs biti. To sze ravno tak more vcsiti, kak driigo mestrijo. Najobpvrim more zdrav cslovek biti, more dobre pliicsa meti. Njihov gvant je ne iz platna ali sziik-nje, nego iz gumija, prek steroga ne more voda priti, niti morszka zverina, ne more razcseszati. Velki sisak iž erca szi dene na glavo, na steroj na-prej, da bi vido, szta dva glasa pred ocsmi. Na telo szi pa potegne presz-trani gvant iz gumija, steri je tak vkiip . \> prikapcseni, da voda ne more szkoz. Na sisaki od zajaj je kuszta cev iz gumija, po njoj dobi vodolaz zrak. Cev gori ide na ladjo, od tisztec ide zrak k vilsztam vodolaza. Zviin toga na hrbti ma turbo, vu njoj je vkiip szpresani zrak. Gsi vodolaz na globse scse iti ali pa je njemi bozsno, te szi po ednoj cevi z toga zraka vzeme, Gsrevlji szo tildi iz gumija, poplail iz olova. Okoli tela ma privezano dugo vozse, stero gori pela na ladjo. Po vozsi da znamenje iz globocsine vode, csi scse gor iti ali je pa vu nevars-csino priso. Csloveka sztrah obide, da sze vo-dolaz raed velko vodo pilscsa. Voda na deszet metrov je escse za doszta csiszta, da vodolaz prek nje vidi, nego globse je vszikdar bolje kmicsno tak, da vu globocsini 30 metrov je zse kraica, da bi sze na njo lehko naszla-njo. Til szi zse lampico elektricsno more naprej vzeti vodolaz. Vsze ;je tiho okoli njega, szamo morszke ribe sze vu njega vdarijo pa pali dale szi- lijo z sztrahom od goszta, steroga szo oue escse nikdar ne vidile. Nego dosz-takrat vekse zverine pridejo, to szo cape i polipje. Zato pa zdaj zse vo-dolazje vodene piikse sz szebom vze-mejo vu vodo. Moremo szi miszliti,' kaksa bojna je vecskrat pod vodov med vodolazom i zverinov. Dosztakrat szo zse vodolaza mrtvoga gori po-tegnoli. Cslovek bi szi miszlo, da vodolaz dugsi csasz zna pod vodov osztati. Ne. Najboljsi vodolaz csi o—4 vore zna presztati pod vodov. Voda je prevecs zsmetna, na szlednje sze zacsne vodo-lazi vrte ti i esi ga vcsaszi gor ne po-tegnejo, zslak ga vdari. Dosztakrat sze zse zgodilo, da szo ga mrtvoga gori potegnoli. I kak ga gori potegnejo, ne szme vcsaszi doli djati gvanta i friski zrak v szebe vlecsti, nego po mali sze more k njemi navaditi, ar hitro pre-menjavanje bi ga znalo vmoriti. Vodolaz pogrozsnjene ladje gori iscse, dzsiindzs, sztvar i rasztlino mor-szko ribi. Pod vodovje doszta kincsov. Hlidobija sze pokastiga. Na n. ;ih oltarah — vu oltarszkom szvesztvi — je nazocsi Goszpon Jezus Krisztus. On je pravo : Jasz szam z vami do konca szveta. ¦s%;: Szo jo pobozsne diise, stere ol-tarszko szvesztvo nepresztanoma rao-lijo, vsze razzsaliivanje vu tom szvesz-tvi vcsinjene sze triidijo sz szvojov po-bozsnoszljov nadomesztiti. I szo jo, ki szveta dela oszkrunijo, szvete poszode vkradnejo, szvesztvo ta lucsijo i zblatijo. Vu varasi Rottingen na Nemskom sze je zgodilo leta 1299. na Velko Szoboto. Vecser je bilo, okoli deszet vc3re. Iz zsidoszke vulice sze je pascso eden mocsen cslovek, krscsak globoko doli potegno, notri vu siirki kaput sze je potegno. Mrzlo je bilo, porgarje szo sze pri pecsah szegrevali,, escse psza bi cslovek ne vč sztiro. Nas cslovek je szilno delo mogo meti, da tak keszno z domi odiso, dobroga nakanenja tiidi — 48 — ne more meti, da sze tak v kaput po-tegne, da csi bi ga stoj szrecso, bi ga , ne poznao. Hodrao za njim. Proti cerkvi ide. Tam je poleg hisica zvonara. K zvonari je so nas cslovek. — No, zsidov, ka te je k meni prineszlo vu totn vremeni, kda bi escse psza ne včpiiszto? — Konrad, bogat cslovek bos, csi mi vcsinis, ka ti povetn. Vis, szto zlatov ti dam, csi bos mi na roko. — No ka cses Levi? Gledao je peneze zvonar i je prebirao recsi na lepse. Penezi bi mi bili potrebni. Kda stecs mi lehko vsze vzemejo, pa znas, da vino tiidi ne zavrzsem. — Za szto zlatov lehko pijes do keszne szmrti. Zsidov je celo pred zvonara potiszno peueze, naj szkiisa-vanje vu njem bolje pobudjava. Zvonar pa z lacsnirai ocsmi je gledao peneze i zse naprej szo njemi sle szline, kak de on tak po mali za te peneze szladko vino pio. — Dobro znas, — zacsno je zsi-dov, — da mi vasega Krisztusa odur-javamo, ar on je kriv, da szmo mi zdaj razliicsani po celom szveti, on je kriv, da mi ne marao cerkvi, ne oltara, ne popov. On je krivec nase neszre-cse, nego zato on je ne Bog — tak nam pravijo nasi ocsacke. Pa mi to verjemo. Dnesz sze pa poszebno scsemo prepricsati, da vu beloj hostiji ne je Krisztus nazocsi. Ti nam szpravis takso edno hostiCo pa bos bogat csolvek. — Ti zsidov, ti szi li prebriszan. Kak szi to pozveo ali pa vidis vu szrce, da jasz ne mam vere, da jasz tudi ne verjem vu oltarszkom szvesztvi. Mati pa plebanos szo me nacsi vcsili, nego jas szam zdaj zse bolje cseden, kak pa bi kaj taksega vervo. Nego kaj taksega pred szvetom gucsati ne vii-pam, to bi mi zsitek kostalo, nego tebi povem, da ti tak tiidi ne verjes. Nego zsidov, csi bi to delo najno na szvetlo prislo, zezsgali bi naj obadva,. da ni edna koszt ne osztane. — Konrad! Kak bi to stoj v pa-met vzeo ? Je-li vu kelihi je vecs hos-tij, tak je pacs meni pravo eden krscse-nik, steroga szam szpitavo od vase cerkvi. Sto bi zdaj v pamet vzeo, da edna fali ? Ti bos zdaj v nocsi vu cer-kev so, kljucsi szo pri tebi. Niscse te ne de vido. Pa csi bi sze zvedilo, naj ob prvim bi mi vu njem bili. To bi zadoszta bilo, da bi caszar szvojo bra-nilno roko doli z nasz vzeo pa bi nasz. ta vrgo odiirjavanji liidsztva. Konrad je li poszliihso recsi zsi-dova. Na gucs je doszta nika ne dao, nego penezi szo ga genoli, naprej je zse miszlo na veszele včre, kda de z pajdasami v krcsmi poleg tople pecsi pio. Na pamet je njemi zato hodilo, ka de to prevecs velki greh, da pa on je zse navajeni, da szvojo diiso szpat szpravi. Tak je bilo i zdaj. Vzsivanje telovno je bolje mocsno bilo, kak pa-met pa je pravo: Naj bo potem, Levi, dobis, ka zseles, nego z zlatimi sze. — To je mas, pravo je zsidov i pred njega je lucso peneze, da je cinkalo. Zdaj sze pa li pascsi, jasz te csasz tu vu hisi osztanem. Doli szi je szeo pri pecsi, roke na pecs devo, da szi je odegreje. Do zdaj je nancs ue miszlo ua to, da je njemi mrzlo, taksa hudobija je gorela njemi od znotraj. * ¦ ' Konrad je gor opro cerkev, vOra je ravno edenajszet bila. Vsze je njemi hitro slo, znao je, kde je kljiics od oltara. Gor je odpro, kelih vovzeo, hostiio v roke vzeo. Boga sze je ne bojo, nego sztra-sile szo ga szagale. Okno je zrogatalo. Zbojao sze je, nego sze je potrostao,. ! da je veter. Kak je oltar odpro, dveri szo pocsile, fiicskalo prek po cerkvi. Zbojao sze je, nego vrag njemi pravo: Nikaj sze «L boj, vis, to veter dela.. — 49 — gzarao li delaj. Hkro nazaj zapri, nis-cse nika v pamet ne vzeme, ti bos pa lehko dobro zsivo, veszele dneve szi szpravis. — No, csasz je zse, da szi nazaj priso, dugo szam te csako, krego sze je zsidov. — Tiiho bodi. Z menov bi priso, ne ka sze til szegrevas. V cerkvi je uirzlo. Pa je vsze dregeto, ne ravno Konrad je naprej vzeo zlate pa je paszo na njimi szvoje ocsi. »No zdaj mas doszta blaga, na vecs let, zdaj pocsivaj, jej, pij i sze dobro mej." Nazaj je zdevo peneze, pa sze na po-csinek szpravlo. Pa je znao szpati, szpao je, nego diisna veszt ne. Szenjalo sze je njemi, da njegovo delo je na szvetlo prislo, oszojeni je na ogen. Li od ognja sze je njemi od mraza, nego od bojazni, ka je vu eerkvi preszto. — No, to rnas, ka szi zselo. Zdaj pa te sze daj peneze. Nisterne litre mo mogo szpiti, dokecs prezsenem mraz i bojazen, ka me je obisla. Levi je hostijo v robec zasziiko, zljite je doli precsto pa odiso. Koarad je pa peneze v omar zdevo. — Nego tiiho bodi, zsidov, ovak obadva va vu njem. — Levi de tiho, liki grob, je pravo zsidov i za kljuko prijo pa odiso. szenjald, vu szneh je szamo ednok szkricso : ,Ogen* da sze je gori pre-biido. Pa po vulici szo tiidi »Ogen" kricsali. Na ednok je zrogatalo na dve-rah. Konrad gori szkocso i pita pčr-gare, ki szo ta pribezsali, ka je. Eden pravi : — Vu zsidoszkoj vulici gori Levi. Zvoni, naj porgarje idejo na pomocs. Jasz ne milujem Levi zsidova, vsze ne-szrecse je vreden, nego njega poleg driigi sziromacke naj ne zgorijo. Konrad je bezso vu tiiren pa je '¦¦ 4 — 50 — / zvonio. Zsmetno zvonenje je to bilo, tak sze je njemi vidlo, da vszaki glasz . ga tozsi pri Bogi za ouo hildobijo, da je bozsansztvo vu roke zsidova dao. Kda szi je zse miszlo, da je porgare gori prebiido, so je i on na vulico k ognji, naj z szvojimi lasztivnimi ocsmi vidi, kak kastiga Bog hudobijo. Levi od zvonara sze je pascso domo. Tam szo ga zse csakaii drugi zsidovje. — Bratje ! Krscsenikov Bog je vu nasih rokah. Zdaj mo vidli, da nas Bog je pravi Bog, da je Krisztus ne Messias, ne je Bog. Tak je pravo Levi i viszoko zdigrio robec, vu sterom je zasztikano meo bozsansztvo. — Dika nasemi Bogi, ki te je sze pa ta vodo, szo hvalo davali zsidovje. — Zdaj nam pa te povej, kak szi znao nagucsati zvonara, da ti je na roko hodo. — Jasz zse dugo let poznam Kon-racla, ne je on pravi krscsenik, vu njegovom szrci niti szleda ne ga tisz-toga, ka krscseniki verjejo. Konrad ne verje, neveren cslovek je pa pripraven na vsze hiidobijo. — To szam tiidi zuao, dajeKon-rad velki pijanec, za edno kupico vina bi escse szvojo dilso odo. Vsze je zse zapio, noncs kaput je ne njegov, ste-roga na szebi noszi. — Moje delo je to bilo, da nje-govo nevernoszt i pijanoszt vkiiper zadrgnem. Szamo je njerni trbelo od ziatih gucsati pa oč pitvine, stero za moje peneze dobi, pa je zse moj bio, vcsino bi lehko zs njim, ka bi steo. Z tem je doli djao robec na szto, pa je odkrio. — Viste, to je Bog krscsenikov. Pa szo szi od roke vu roke davali hostijo — Krisztusovo telo. Vszaki je meo kakso blazno recs povedati. — Moj je bio triid, meni szlisi i dika. Jasz vam scsena pokazati, da ta mala hostija je ne telo Krisztusa, koga nasi szovrazsniki za pravoga Boga drzsijo. Pa je vzeo nozsic i szmekno vu bozsansztvo. Velki veter prileto, vsze okna zro. gatale, od sztraha szo vszi govi zosz. kakali. Na hostiji pa, kde je uozs notrii szmeknjeni bio, je nasztanola rudecsa rana. krv, rudecsa zsiva krv je rano zalejala. Nad hisov pa je posztano velki planien, dva sztebra szta posztanola Iiki bi cela hisa gorela. Zsidovje pre. sztrahseai szo bezsali iz gorecse hise, vszaki domo, na szebe nihali Levijg, Levi je na szto vrgo hostijo, liki bi njemi prszte zezsgala. Na brata Jotia szkricso : — Joua, hitro neszi vu potok Tauber pa notri vrzsL Jona je zgrabo bozsansztvo, bezso na vulico, bezso proti potoki. Vu po-tok je liicso bozsansztvo. Lezsej je njemi gratalo okoli szrca, da je delo — predmet, — stero bi tozsilo zsidove, vu vodo lucso. I kak szi je tak premislavo, mocsna roka ga je gori prebudiia iz szenjarije. — Vu imeni poglavarsztva varasa Rottingen te za voznika imenfijem, je pravo tihinec, ki je ne bio drilgi, kak sztrazsar ponocsen. Naprej je vzeo lara-pas pa pri pošzveti je szpoznao, daje zsidova Jona zgrabo. — Zse szam dugo ne kaj taksega zgrabo poleg moje vole. Ne vem, ka szi lucso vu vodo, to te jasz noncs ue mo pito, bos ti zse to vsze vadluvo, Zdaj pa hodi z menora. Nego dobn sze oponasaj' ovak raoje orozsje boi mogo csiititi. Sziino ga je varasko temnico. Med tem je szkoro celi varas vkiij pribezso pri hisi Levija. Ne szo szf mogli za doszta csiidivati. Dva sztebi" vu plemeni drzsita celo hiso, pa hisi donok ne gori. Tak szo pravli, da vi hisi sze je niksa hiidobija mogla go diti, ar ka bi driigo szvedocsilo t( csudno pripetenje. - — 51 — Hodmo vu hiso, szo llidje zacs-noli kricsati. To je vsze delo bilo edne minute, da szo okoli vzeli Levija, ki je od sztraha celo bledi grato, kak stecs je steo mirnoszt kazati. Sto zna, ka" bi sze zs njim zgodilo, csi bi sze ne naprej pusztavo varaski porgar ¦meiszter. — Vu imeni njihovoga caszarskoga velicsansztva posztante! Je-li ne vete, da je caszar zsidove, kak dvorszke szluge, pod szvojo obrambo vzeo ? Je-li ne vidite na oblecsi Levija zsuto rin-csico ? Ne mate oblaszti vi Levija szo-diti, ar njihovo caszarszko Velicsansztvo je zsidove pod oblaszt riftara varas-koga posztavilo. Nad Levijom bode drzsana pravda, ka je vreden, tisztoga sze ne resi. fc- Liidje szo bogali, szo v kraj szto- pili od zsidova, koga szo varaski szlugi zvezali i vu temnico odegnali. — Dragi moje prijatelje, je zacsno gucsati porgarmeiszter varasancom, bre-zi dvojnoszti til sze je nico niksa hii-dobija mogla zgoditi. To nam kazseta dva sztebra iz plamna i bojazno lice Levija. Za tri dni de szod drzsani, te zse vecs pozvemo. Te csasz pa bojte potrpljivi. Lepo idite domo pa pripo-vidavajte vasoj familiji, poleg toga sze pa Bogi zdihavajte, naj nas varas ne kastiga za volo one hiidobije, stera sze je godila m?d nasimi sztenami. Hvalen bodi Jezus Krisztus! Pravo je i so do-mo. Tak i drugi varasanci, vszi szo dpmo odisli na pocsinek. \ ¦ Kak szlamo bisztra voda popadne pa z velkov sziJov nesze, Konrada je velka vnozsina valala k ognji. On szi je miszlo, da hiidobija njegova ne pride na szvetlo, nego plamen nad hisov zsi-dova je njemi na pamet prineszo na-vuk materinszki, da vsze hudobija sze :j- pokastiga. Mogo je viditi, kak njego-voga tivarisa vu grehi szo mocsno zve-zali i vu temnico vlekli. Znao je, da zsidov nika ne ovadi, nego donok je njemi na pamet prislo, ka pa csi ovadi. Z temi miszlami sze pobro domo. Doma je vecs ne mira meo, plamen nad hisov zsidova je szkoz pred nje-govih ocsah bio, je znameniivo on ogen, na sterom do njega zsgali. Szmrt! Nego ka je telovna szrart proti diise-vnoj szmrti ? Mreti, to je escse ne tak zsmetno, ednok szamo merje; nego na dtiso mreti, na veke sze szkvariti to je zse vecs, to je ne za presztati. Zsaliivo je Konrad greh, .steroga je vcsino. — Oh, da bi mi ga li Bog od-piiszto ! — Tak velki greh .szam vcsino proti oltarszkomi Szvesztvi, da ga noncs ne mo viipo povedati diihovniki. Bog mi ga ne odpiiszti, je vu dvojnoszt kapo zvonar, liki Kain, ki je brata vmoro. — V kraj idi vrag, ne sziinjavaj ne vu dvojnoszt. Bog odpuszti. Raz-szipni szin, ki je vsze zapravo vu tii-hinszkoj dezseli, cotavi, nagi je pri szvojem ocsi nazaj gori vzeti bio. Greh-snik, ki sze povrne nazaj iz hiide poti, pri Bogi miloszt dobi. — Meni tiidi odpuszti Bog. — Pokoro mo drzso za moje grehe, z mojimi szkuzami, escse z zsivlenjom szi operem duso mojo od vszeh grehov. Konradi je lezse gratalo, miloscsa bozsja je zacsnola tecsti po njegovoj dusi, znotrasnji glasz le njemi pravo: — Viipaj sze szinek! Odpusztijo sze tvoji grehi. I da te trost sze ne premekne zs njegove diise, pascso sze je vu cerkev. Na tisztom meszti, kde je greh vcsino, je proszo odpuscsenje. Molo je Krisztusa vu oltarszkom szvesztvi, stero je pred nisterimi vorami tak hiido oszkruno. * Ne dalecs od varasa ROttingen je bio eden kloster za ntine. One szo le-po na\;_do mele, da szlednje dni veli-koga tjedna nepresztanoma szo klecsale pred oltarszkim szvesztvora. Prednjica — 52 Adelheid je dvanajszeto voro ob polno-csi szi odebrala za molbo oltarszkoga szvesztva. Ona je ravno te klecsala pred oltarom, kda je Konrad zsidovi prek dao bozsansztvo. Vora je bila edno, prisla je druga niina, da bi prednjico vu molbi pre-meriila. Prednjica je odisla na pocsinek. Vu szne je vidla videnje angelszko. — Adelheid! Jasz szam tvojo mo-litev posztavo pred tronus bozsji, tvoja molitev je poszluhnjena, tebi de pri-lika dana, edno velko razzsalilvanje proti oltarszkomi szvesztvi nadomesz-titi, na dobro obrnoti. Vidla je potera, da na potoki Tauber edna szveta hostija doli plava, na dva kraja plamen szvetel naszlediije. Predramila sze je1 Vkiip je poz-vala vsze niine. Vszaka je vzela v roke gorecso szvecso, prek ogracseka szo sle k potoki. Naprej je sla prednjica, v rokaj drzsala heli robcsek, steri sze korporale zove. V sekestiji je vzela, na sterom diibovnik szveto meso szliizsi. Kak szo potoki prisle, z ocsmi szo vidle, ka je njim prednjica prvle z recsmi pravila. Vidle szo szveto hos-tijo, kak je doli plavala, vidle szo ne-beszki poszvet od leve i deszne sztrani. Prednjica sze je nagnola na potok, szveto hostijo zagrabila vu robcsek i vu tisztoj minuti je plamen preraino. Nune vu lepom redi szo nazaj sle vu kloster, na szredi je sla prednjica i neszla oltarszko szvesztvo. Zsalosztila sze je, kak je bozsansztvo vu potok prislo, tti sze je gviisno niksa hiido-bija mogla zgoditi, z clrugoga kraja sze je pa veszelila, da ona i njene sze-szlre szo vredne bile, da to velko raz-zsaliivanje oltarszkoga szvesztva one sz szvojov molbov nadomesztijo. Tak szo prislo nazaj vu kloster, sle szo vu szvojo cerkev, tam je na oltar pojozsila prednjica bozsje telo. I tam pri oltari szo osztale tak dugo, dokecs je ne priso njihov duhovnik., ki je vszako jtitro priso njira szveto meso szliizsit. Diihovniki szo vsze pri-povedavale, ki pravo, da potrpljivo naj csakajo odredbo bozsjo, stera de sze ka-zala vu kastigi grehsnikov, ar, kak Krisztus je pravo, ni ka je ne szkrito,, da sze ne bi odkrilo, nika je ne tak szkrito, da bi sze ne pozvelo. Szlovenec pravi: Ka ne ves, vsze pozves. Den pravde je priseo. Vkiip szo bili szpravleni szodci. — Znana je vam, zacsno je pra-viti porgarmajszter, zgodovina, stera szo je v nocsi na vuzem zgodila, vszi szte vidli tiszto csiidno videnje. Bog nam je zse v roke dao nisterne zna-menje, poleg sterih pravico vopois-csemo. Potetn je gori sztano eden szodec,. steri je naprej dao tozsbo. Szvoj gucs je z tem dokoncso, da on csudni pla-men nad hisov Levija i njegov sztrah szo zadoszta, da sze izpit z mantran-jom lehko zacsne. Potem szo naprej prignali zsidova. Porgarmajszter je pravo: — Levi, ti bos zdaj podani izpiti z mantranjora. On plamen nad tvojov hisov je tvoj tozsec. Zviin toga pre~ vecs szi sze presztrahso, to vsze proti tebi szvedocsi. Ti vsze znas, nego csi ne ovadis, mantrali te bodemo, povej nam zato, ka sze je pri tebi godilo tiszto nocs. — Proszirn ponizno, jasz szam ne vem, ka znamenuje on plamen. Lehko je stoj iz compernije napravo-na mojo hiso, naj mene pogtibi, ar doszta nevoscsenih liidili mam za volo raojih prisparanih penez. Ne je csudo, csi szam sze na ogled telko csemer-nih liidih zbojao, ki szo "v raojo hiso notri sze trli. Jasz szam neduzsen, nika vam ne vem povedati, csi vcsaszi z ognjenimi klescsami te razno trgali moje kotrige. — 53 — L ¦ , Med tem, ka je Levi gucso, jez-eno, pred jezero letami je prej zazsgano bilo ; brat je to poszodo velko cinio, vecs-krat szam ga csiio, da je, prej petje-zero zlatov vredna. Pred vasim viiz-mom szam tak ueszrecsno zobhodo, da szara to poszodo potro. Prevecs szam sze bojo Levija, csrepnje szam szkrio i vu nocsi, kda je on szpao, szam vu potok liicso. Kda bi Jona tak lago, Levi sze je od znotraj veszelio, to sze je ne mi-szlo, da bi Jona takse zgodovine znao včnaiti. — Jona, ne lazsi, je njemi pravo szodec. Nego Jona je zacsno priszegati i sze zaklinjati, da pravico gucsi. Na to je prislo, da je na sztolico potegnejo i do je raantrali, nego z mesz prislo driigo delo, stero je celi izpit vu drugi kraj obrnolo. Konrad tam pred oltarom je zse obecso pokoro, da szi duso opere, csi vcsaszi sz szvnjim zsitkom placsa. Na viizem v gojdno rano je zse so na farof, da pri szvojem diihovniki razodene szvojo zsalosztuo szrce i ve-Jikoga bremena sze resi. • . Na njem sze je dokoncsalo oponi-nanje Pavla na viizem : Vozcsisztite sztari kvasz, da te novo teszto. Csi bi zdaj nas zvonar med liidi so, bi sze csudivali, da je celo driigi cslovek posztano. Szamo telko, ka je ne so raed liidi, 011 je zdaj szamo vu cerkvi bio naiti, tam pred oltarora. Tam szi je Hebirao mocs na szvojo zadnjo pot, ar je gviisnc znao, ka csaka ua njega. '¦ .¦ _..¦¦: ¦ Kak szam pravo, ravno szo steli Jono mantrati i tak na vadluvanje pri-sziliti, kda je notri sztopo pred szodce zvonar Kourad. — Odpiiscsenje proszim milosz-tivni szodci, zacsuo je, nikaj bi znao I — 54 — pripovedavati, ka na denesnjo tozsbo bi nikso szvetloszt razpiisztilo. — Li gucsi Konrad, pravo je predszednik, velike hvale bos vreden, csi bos nam kaj ua znanje znao pri-neszti. Teda je zvonar zacsno pripovida-vati, kak je k njemi priso Levi, kak je on — zvonar — vkradno bozse telo i kak je zsidov odneszo. Za prvoga hiidodelnika je imeniivo Levija, ki je celo delo vozmiszlo, szebe je pa tozso, liki tivarisa vu tom grehi. Gelo zgo-dovino z taksim potrtim srcom je nap-rej davo, da szo sze vszi poszluhsalci genoli vu diisi, poszebno pa, kda je szkoncsao szvoj gucs : To je zgodovina mojega grehsnoga dela, nego to je tudi zgodovina mojega preobrnenja k nebesz-komi Ocsi, ki ie mene za szvojega szina nazaj vzeo, moje vadliivanje, moj zsi-tek ne bode zavrgo. Ka szam pravo, je prava pravica. Ve pa szebe ne mo brezi zroka na szmrt prek davo mojim szodcsom, ar dobro znam, da szve-tszka pravda ne pozna szmilenje, tem bolje mi naj bode milosztiven Bog vu mojoj szkradnjoj včri. Tak naj bode. Amen. — Da bi te szmrt pozsrla, da szi nasz ovado je kricso Levi. Bi gvilsno zvonara raztrgo, csi bi ne zvezani bio. — Levi, naj ti odpilszti Bog, liki je meni odpiiszto. — Konrad, pravo je szodec, poleg pravde ne ga szmilenja. Rad bi te reso, nego ne morera, ar szvetszka pravda ne szamo kastiga, nego szpomin tiidi posztavla driigim, da sze taksih pre-grehskov naj ogiblejo. Moja duzsnoszt je, da te za voznika szpoznamo. Konrad je zse pontijo roke, da sze vu zselezo zvezsejo. To prvo kas-tigo je goralduvo za pokoro Bogi za szvoje grehe. . Pčrgarmajszter je potem vodao za-poved, da sze vsze varaske vrata doli zaprejo, da vsze zsidove szpolovijo i pred pravdo posztavijo, liki ki szo tao vzeli vu Levijovoj hudobiji. Di-ugi den oszrao voro- je odlocso, da sze szod prinesze. Driigi den ob oszmoj vori sze je znovics gori cstela tozsba. Zsidovje szo nika ne meli praviti, szamo Konrad je naprej sztopo. — Vsze, ka sze je zdaj gori pre-cstelo, je prava pravica, nasa hudobija ie escse prevecs szlabo naprej dana. — Ocsiveszno zdaj zse pred uarai sztoji celo delo, pravo je predszednik, ocsiveszno nam zapovidava pravda, stera na ogen szodi one, ki szvetiscse osz-krunijo. Zato z zsmetnim szrcom, nego poleg nase priszege brezi gledanja per-sone vszi szmo odlocsili za kastigo szmrt. Zato zvonar Konrad, zsidov Levi, brat Jona i driigo zsidovje sze oszodijo na szmrt z ognjom. Tri dni sze vam da do szkoncsanja nasega szoda. Sto kakso poszebno prosnjo ma, naj jo naprej da, vcsini sze njemi, csi pravda dopiiszti. ' j — Jasz bi szamo dvoje proszo, pravo je Konrad, edno je, da pred szmrtjov szlobodno nistere recsi povem pčrgarom, kakti raojim tivarisom, kem szara z raojim pregrehskom velko szpako vcsino. Driigo. je pa, da ne szamo jasz dobim od mojega duhovnika trost nase vere, nego namesztnik bozsji. naj gucsi tem tiidi na szrce, da szvoje grehe po-zsalujejo i sze povrnejo. 1 -— Vsze bode, Konrad, pravo je predszednik. Konrada je diihovnik szarao te na szebe nihao, kda je so szveto meso-szliizsit ali kaj k szebi jemat, — ovak je pa vszikdar pri robi osztano. Ne je tak lehko delo meo on dii- 1 hovnik, steromi szo zsidovje bili prek k dani. Zaraan je vcsio, opomino, zaman je opomino, da je Bog z csiidom po-kazo, da szo oszkrunili bozsje telo, vsze-je zaman bilo. Priso je treiji den. Konrad je ba-trivno sztopo na gnnado, dao sze je- — 55 — j privezati h koleki i zacsno je gucsati: — Moji dragi prijatelje, Odpilsz-tite meni ono szramoto, ka szam vam vcsino. To vi. meni ne szkratite, meni, nevolnorai grehsniki, ki za nisterne mi-Dute mo pred bozsjim Szodcom sztao. jasz szara oszkruno bozsje telo, vi na-domesztite to z vasov velkov pobozs-nosztjov. I zdaj, Goszpon Jezus Krisztus vu tvoje roke preporacsam dilso mojo. tfa to je zacšno moliti sz szvojira du-hovnikom : Ocsa nas .... Garraado szo vuzsgali, recsi: moli za nasz grehsnike zdaj i vu vori uase .... szo sze escse csiile vo z plamna, potem sze je szamo to csiilo, kak je prascso ogen i okoli obimo telo hiidodelnikov. Duhovnik je ponilco to priliko, da je nistere recsi pravo . szvojim far-mikom. — Pazte i molte, da ne szpad-nete vu szkusavaoje, pravo je Krisztus. — Vszaki od szvoje zselnoszti na-ratani sze szkiisava; potem zselenje, csi sz6 poprime, rodi greh, greh pa, csi sze vcsini, zrok je szmrti, pise apostol Jakab. . Po nemskom (kj.) Foszforova kiszilina. Szuperfoszfat je rejeni gaoj, dela sze vu fabrikah iz materije, stera do-szta kisziline foszforove vuszebi drzsava i stera kiszilina sze vu vodi rada otopi. Taksa materija je vapno, csonte i ru-dovina foszforove. kisziline. Foszforovo kiszilino tak delajo, da csi najmenje vode sze prida, kiszilina sze gor otopi i rasztline tak na lehkoma gori pocecajo. Szuperfoszfat — foszforova. kiszi- . lina — je ne vednaka. Od^toga viszi, kelko je vu njem foszforove kisziline. Je superfošfat 16—18—20°/0, to je med 100 kilogrammov szuperfoszfata je 16—18—20 kilogrammov kisziline foszforove. Kda szuperfoszfat kupiijemo, mi kkzilino foszforovo kiipimo. Čsi je vecs procentov foszfora, tem je dragsi gnoj. Vszaki procent kosta 50—52 filefa, potera 20 procentov gnoja eden me- tercent kosta 20-krat 52, to je 10 kor. 40 filerov. Gsi celi vagon narocsimo, notri je zracsunana i zseleznica. Gsi stoj kiipi 16 procentov szuper-foszfat, metercent kosta 16-krat 52, to je, 8 kor. 32 filerov, szamo telko, da toga vecs trbe poszipati na njivo. Szuperfoszfat zato bolje niicajo po celom szveti, kak tomasovo melo, ar kiszilina szuperfoszfata sze vu vodi otopi, dokecs toraasova rnela sze zsme-tno topi, vecs csasza mine, dokecs szvojo mocs vSda. Zato pa toraasovo raelo zse nistere raeszece prvle raoi'e včposzipati pred szejatvov. Z ednov recšjov potrplenje more meti vert, da escse pri drugom povi da v0 mocs. bzuperfoszfat pa vcsaszi vo da mocs pri tisztom povi, pri sterom szo ga poszipali. ' ¦ ' • .¦:/¦ ¦; / — 56 — Lepi pov. [ / Nas cslovek je iz Osterreichskoga, szet kil vaga, sesztdvajszeti centiraetrov ' / na Tullnerfeldi prebiva. Vu pravoj roki je viszoko, okoli je pa vise od poldrij. burgundijo drzsi, stera deszet kil vaga, goga metra merila. sesztdeszet centimetrov je duga. Vu Gsi stoj pri nasz kaj taksega pri- levoj roki pa zelje drzsi, stero edenaj- pova, sze tiidi lehko da fotografirati. Gda mati zsenijo. Poveszt. Szpiszal: Miroszlav. — Na, ka te mi telko kiinckale! Vej ga ne pojejo tam, pa kaksi decsko je Jozsek, sze njemi tudi nikaj ne z godi! Z taksimi recsmi szo sztopili v hizso Tratnjekov Ivan, gde szo njihova zsena, Marianka sz petnajszt let sztarov cserjov, Anicov sze hajdi jokali. — Kaj to telko kaviilo! Tri leta je ne vesz szvet! Ka pa gda sza-m jasz bil szoldak 12 let! Hm! To je bilo kaj. Dugi csasz, pa szo sze me le domo vcsakali. Na pa on tiidi pride zse! Vszaka na szvoje delo, pa ga z.'o'e pomali pozabita! — Csi je pa tak dober bil, Ocsa! — pravi razjokana Anica — pa ga zdaj tak dugo nemo vidli. - 57 — — Dober, dober ! Kak pa, ka je dober bil, da pa zato v dvojno ne trbe szpadnoti za njega! Znam, ka bom jasz tiidi esiito, ka ga vecs nega pri hizsi. Taksega drzsincseta vecs nigdar ne dobim. Kak dobro sze znao szarao pelati! Stiri bisztre csrnke szo njemi tak sztopale pred kolami, kak csi bi njira z goszlarai igrao ! Dosztakrat szam sze njemi veszelil v szebi. Po ovacsi kak je veren bil vu vszem! Szvoje la-sztivno oko bi szlobodno na njega za-viipao, pa sze njemi nikaj nebi zgo-dilo ! Da pa i nacsi je ne ! Pravda tak pravi, ka ki je za vojaka, more Vojak biti. On pa je taksi deesko, ka njemi v stiraj faraj para ne! — Tak szo tolazsili Ivan szvojo zseno pa cser te, gda bi szkoro szami tolazsbo niicali. — Jozsek je njihov lapec bil, ali po pravici szo ga celo za hizsnoga drzsali. Ne je meo nikoga na szveti, zato je tiidi on liibo szvoje domacse, ino sz pridnin delom sze pascso pla-csati dobroto szvojega verta i vertinje. — Tratnjekov Ivan szo velko ver-sztvo meli, stero je na vekse Jozsek szam ravnao. Na vsze je mel szkrb, tak, ka szo Ivau szkoro ne meli kaj dela. Pa za te pridnoszti volo szo ga vszi radi meli, poszebno pa Anica sze oponasala do njega vszigdar prijazno. Pa ne csiido ! Ve szta szkoro vkuper raszla gori. Jozsek je najmre kak de-szet let sztar dicsak priseo k hizsi za pasztera. Anica je vszigdar mela pri-jazno recs za vszigdar veszeloga, pri-dnoga decska. Vkiiper szta delala, pa dosztakrat vkiip veszelo szpevala. Zato je bil zdaj te velki jok, gda je Jozsek k szoldakom odiseo. Anica je szvojega brata, Marianka pa, ar lasztivnoga szina szo ne meli, szina szta miszlili v njem zgiibiti. Pa Ivan szo ravno tak bili zsnjim. Szamo ka szo oui sze le malo bole obtrdili, ar szo le moski bili. — To je bilo prvi den po tom, ka je Jozsek z dorni odiseo. Ali ne je vsze tak bilo tiidi nadale. Jeszenszko delo je hajdi doli privezalo kraetszke '¦'-. roke, tak, ka szo szi na jok, na zsaloszt ne doszta mogli iniszliti. Tak je kraet-szki cslovik. Geli den sze szkibi za szvoj vszakdanensnji krvih, pa med delom szi ne ma csasza drugo prerai-slavati. Vecser pa, gda triiden pride z dela domo, szi tildi szamo pocsinek zsele. Po taksem szi szamo v szneh zmiszli na szvoje delesnje lube. — Tak je bilo tiidi pri Tr&tnje-kovi. Jeszenszko delo je tiidi pri njih vsze doli privezalo, tak, ka szo szi tak za en tjeden zse vecs ne tak goszto miszlili na Jozseka. Aoici je escse zato vszaki den v raiszli bil, poszebno pa tak na vecsar, gda szta navadoo vkii-per szpevala premile szlovenszke peszmi. Taksega hipca escse vszigdar csiitila, ka Jozseka nega. Ali pomali sze k tonii triidi pnvadila, pa je szama szpevala. — Na dva tjedna po Jozsekovim odhodi sze piszmonosa poklouo k Tratnjekovim. Anica je veszelo bezsala pred njega, ar szi je miszlila od koga pride piszmo. Pa sze ne vkanila. Jozsek je piszao, prvo szvoje piszrao szvojitn domacsim. — Piszmo je malo bilo, ali po-znalo sze na njem, da je liibezno szrce vodilo pero v roki. Piszal je, ka njemi zsmetno escse za dom, ali sz tem sze 'v-tolazsi. ka szi doma, csi driigi ne Anica \-szi gviisno miszli na DJega. Szrcsno pozdravla vsze ino je proszi naj tiidi raolijo za ojega ! ^ •— Anica sze jako veszelila piszmi, tak ka je od veszelja ne znala kam biti. Ocsa, Ivan szo szi zadovolno za-sziiknoli musztacse, pa szamo tak med zobmi zrnrmrali ka: — Hej le je pa dober decsko te Jozsek! .„. — Ali dnevi szo tekli za endrfi- .. gim, pa vszigdar kracsisi gracsiivali. v' Megla sze vszigdar bole, pa bole po- -' goszci razpresztirala ober Miirszke do-line. Kukorico szo zse zpotrgali, je-szenszko delo vsze zopravili. Priblizsa- — 58 — vala sze zima. Zsenszke szo naprej vzele korblate, ino pridno prele. Moski pa kosare pleli, pa vszakovrsztno sker popravlali. Tak je bilo tiidi pri Trat-njekovi. Anica je pridno prela z mater-jov, Ivan szo pa tudi poszploj meli delo z novim hlapcom. Grable, motike, kosze szta popravlala, ka szo sze v leti szpotrle. Dober kmet szo bili, zato szo sze vszigdar na prej poszkrbeli za sker, ka v leti da de naprej trbelo vzeti, de vsze dobro pa k redi. Pa zimszko vremen je ravno zato. — Tak szS? minoli zimszki dnevi pri Tratnjekovi. Na Jozseka szo szi escse vszigdar raiszlili, poszebno pa Anica je rada od njega gucsala, tak po vecseraj, gda szo szeme prisli k njim liipat. Gda pa tak vcsaszi piszmo prislo od Jozseka, te pa ne bilo vesze-lesega pri hizsi kak Anica. Poszebno, gda je to piszao, ka njerai je dobro, pa, ka tak za fajnscseka edno zvezdo dobo. — Anica njemi ttidi vecskrat pi-szala vu imeni cele hizse. — Zimszki dnevi szo hitro odisli, priblizsavala sze z nova pomlad. Trat-njekovi szo tiidi z nova zacsnoli pol-szko delo, pa szo szkoro ne vparaet vzlei, ka je leto pa zsetva tu. — Nihajmo zdaj malo vszedriigo, zapazimo malo Anico ! Vtom vremeni sze velka szprememba zgodila vu njenora diisevnom zsivlenji. 16 let je bila sztara. V naj jaksi letaj deklica je bila, taksa, ka szo jo escse sztajersi moski pop;led-noii. Posztava njena je bila viszoka, gibka. Lice lepo, rumeno, stero sze vszig-dar v neksem neduzsnom szmehi ka-lilo. Njene velke, szive ocsi szo pa szama Jiibav i nedolnoszt bile. Kcoj tomi escse lepi, csrnkaszti vlaszi, steri szo sze v debeli kitaj njoj po hrbli vujali. Zednov recsjov lepa prijazna dekhca je bila, tak, ka szi ne eden decsko miszlo: — hej csi bi moja mogla biti! Ali Anica je nikdar ne doszta stimala na to. Csi jo je sto sztavo, njemi lepo csedno odgovorila, pa sla dale. Tak je bila zgojena, ka ne lubila niksega clugoga gucsa, naj-menje pa posztaplanja na poti. Pa zdaj ka je zse vO dekla bila, je ravno taksa osztala. Na moskoga szi nigdar ne miszlila. Jozseka je lQbila kak brata, ali dale je nigdar ne miszlila. — Zsetva je bila. Tratnjekovi szo tiidi mrivo zseli, den za dnevom. Anica je pridno brala za koszcom. Veszela je bila celi den, kak v zsetvi zse dekle navado majo. — Eden tjeden szo zse zseli Trat-njekovi. Na vekse szozse opravili zsetvo. Szamo v csretaj szo escse rneli tak za dva pliiga kesznejse, szemeszke pse-nice, stero szo duzse zorili. To szo sli zsajet eden den. Preci rano szo zse včni bili na poli. — Anica je veszelo szpevala, ka: — Lepo rozso mam na vrtli, Szama jo zgojila szam. Sto zna lepo me prosziti ? Z szrca rada njem jo dam. — Komaj je szkoncsala peszem,. gda sze za nijov eden mocsen, ali lepi moski glasz zacstije ino sz peszraov odgovori Anici: Jasz jo proszim, daj jo meni, V sirce jo priteknem szi. Znam, da tam mi ne povejhne, Tam jo scsem obcsuvat szi. — Nepricsakano je priseo odgo-vor, zato sze Anica tiidi zoszagala malo, da sto je, ki je njoj tak bitro odgo-voro. Okoli pogledne, pa tara vidi po-leg Drvarove, ki szo poleg njih escse tiidi meli zsnjeti. Drvarov Stevek je bil, ki je na Anicino peszem odgo-vor dao. — Drvarov Martin szo sze lepo poklonili, ka: Hvalen bojdi Jezus Krisztus! — Naveke Amen — je bil odgo-vor od Tratnjekovi. — Martin pa Ivan szta szi odpova — 59 — gucsala kaj, Stevek pa te csasz zse pridno koszo briiszo, potom pa takse plaszte rezao, ka i nacsi ne. Vszi szo vrelo delali. Anica je takse povanice metala, ka je (jrago bilo gledati. — Vis je! Kak sze pdscsijo, ve nasz pa nazaj denejo szi zgucsi Stevek proli Anici. — Kak pa, ka sze pascsimo, ve nasz ne denete nazaj — dene Anica. — Ka pa csi bi Jozsek bil doma! «On bi vezao escse plasztovje! — Jozsek ? — pravi na to Stevek rovoj njivi. Po poldnevi szo znova* mrlivo delali, ali gucs prijazen je zato ne pomenkao. Stevek je szploh meo lepe recsi za Anico, ali ona je ne doszta dala na nje. Csi glih. ka je Stevek ne te zadnji decsko bil vu veszi, za sterin? zse ne edna dekla pogled-nola. Priseo je vecser. Zsnjeci szo sze domo povrnoli. Po poti szo veszelo szpevali. Poszebno pa Stevek, ki sze szploh kre Anice drzsao. Na konci veszi szo sze razloasili. Zseleli szo — Jozsek je zdaj zse zna biti gde v boji. Doszta szi gucsijo, ka de boj v Boszniji. pa ka ta najbole szlovenszke decske zseuejo. — Boj bode ? Pita Anica na te nepricsakani govor. Ali zadoszta merno je zato odgovorila. Pa csi de boj, naj bode, Jozsek sže gviisno ne de bojal, decsko je on na petaj. — Delo je dale teklo, tak ob poldne, gda szo zsmetno sznopje v krizse szklali, sze preci krizsov zdiga-valo tak na Tratnjikovoj, kak na Drva- eden drugomi lehko nocs, pa szo sze povrnoli na dom. Tratnjekova hizsa je uajmre na gornjem kraji bila. Doma je Anica, csi glih, ka je celi den mocsno delala, pridno dvorila szvinjam, dojila krave ino sze szkrbela z materjov za vecserjo. Tak, ka gda szo zdravo marijo odzvonili, sze zse velka szkleda mlecsni zsgancov hladilo na sztoli, pa csakalo na jedce. Moski szo zse tiidi zopravili delo, tak ka szo kvecserji ravno k redi bili. Szkoro brezi recsi szo pojeli vecserjo, potom sze pa na pocsinek podali. Trudni szo — 60 — bili. Anica je hitro oprala escse po-szodo, potom sze pa tudi szpat szpra-vila. Ali szna je dugo ne bilo za njene . ocsi. Vszakovrsztne miszli szo sze njoj tirale po glavi. Napamet njoj priso Jozsek, na pamet njoj priseo tiidi Ste-vek. Pa kak stecs sze pascsila resiti , te miszli, ne sze je mogla. Lepe posz-tave, mladi decsko je szploj pred njov sztao, pa neksa nevidliva mocs, kak csi bi jo k njemi vlekia. Pa ne csuda! Anica je v tom vremeni sztopila v szedemnaj-sztvo leto. Kak v tom vremeni navadno pri vszakoj dekli, tak pri njoj sze ttidi velka szprememba zgodila. Szrce njoj zacsnolo nezadovolno biti zlilbeznosztjov szvojih, dobri sztarisov, z onov liibezno-sztjov, stera je njo zse seszinajszt let ob-zela. Njeno, szkoro escse decsinszko szrce sze genolo, csiitila je, da je blilzi csasz, v sterom de szvoje szrce mogla raz-deliti med sztarisami pa med ednim raoskom, koga escse szama ne pozna. Doszega mao szi escse na nikoga ne miszlila. Vezalje, stero jo jek Jozseki ve-zalo, je bole bilo szesztrina liibezen, ka csiitilo do ednoga moska. Pa dnesz kak sze zvagno raer njenoga szrca. Szploj pred szebom ma Steveka, csiije ga gucsati, mocs, stera jo k njemi vlecse, nescse preminoti. Csi bi on bil? Na to szi niti ne viipa miszlili! Zsmetno je zaszpala, ali v szneh je pa zsnjira szenjala. Jozsek sze njoj v szne jokao. Anica je zajtra rano sztanola, ali ne tak liistno, kak driige dni. Ne sze naszpala. Glava njoj zsmetna bila. Tiho je delala, ali na vszako glaszno * recs sze sztroszila, kak csi bi sze bojala. Te den szo escse izda zseli. Anica • sze na poli znova szrela z Drvarovimi. Stevek je dnesz poszebno veszeli bil, ztem bole je gledao, gda njemi Auica tak neszlano odgovarjala. Vecser je Anica doma piszmo na-isla. Veszelo je zgrabila za nje, ino po-zabecs zsaloszt, je szpevala. Gorivtrgne piszmo. Kratko je, Jozsek je piszal. — Zna bit — tak pise — da je to moje zadnje piszmo, v boj morem idti. Sztrah me ne. Ne bojte nemerni, z Bozsov pomocsjov zse nazaj pridem. Anica proszim te moli za me. Z Bogom! Vtrdnjena je cstela Anica to piszmo. Ocsa, Ivan szo pa v lakso formo za-csnoli, ka naj bi je ne vem, kama djali tiszte, ki boj redijo. — Naj sze mi tam escse kaksa nora krugla v njega szmete — szo pravili. Szamo mati szo szi ne doszta za-devali za njega. — Na, pa csi ga sztrlijo, ne merje zato vcsaszi, pa csi tiidi merje, ' i nacsi je ne. V bojni inore nikak mreti. Tak szo tolazsili mozsa pa hcser. Ne-prijazne recsi szo obadva zdele. Tak escse ni eden csiil matere gucsati. Hej! pa csi bi njiva znala, zakaj szo mati taksi! Ivan bi jih zagvusno na pamet szpravili. Matere kelko szte krive ! Ma-rjanka, kak vszaka mati szo preci rano na pamet vzeli, da njim je hcsi velka. ; Pa stera mati sze ne bi szkrbela za csasza za mozsa! Marjanka szo tildi zacsnoli naglejuvati decske vu veszi, pa gda szo zvedili, ka Drvarov Stevek zse v pamet vzeo Anico, szo vcsaszi za-csnoli njeini pot gladiti. — Vej je lepi decsko, pa bogat. To, ka tak po nedelaj v krcsmo hodi, to nikaj, ve da de zseno raeo, zse doraa osztane. Tak szo szi mati premislavali, pa szo to Steveki zse tiidi naznanili. Zato je zacsno Stevek te zadnji csasz bole pogoszci okoli Anice hoditi. Ivan szo vszakojacsko od toga vszega ne znali. Gsi szo szi ravno kaj miszlili na toga, szo szi ne znali ua drilgoga, kak na Jozseka, szkera je Anica vkiip goriraszla. Zsetva je minola. Vekse delo je minolo. Priseo je tiszti csasz, v sterom uavadno kakse veszelice majo. Marja-nka szo sze zse preci naprej pripravlali ua to veszelico. Novo obleko szo kupili szebi pa hcseri, pa szo jo tak celo p6 goszpodszkom dali zasiti. Tak szo gnali na szenje hcser, stera nepoznajocs ne-varnoszt, v stero ide, sze tildi vesze-lila. Szamo Ivani sze to ne vidlo. Mu- — 61 vili szo szem tam zadoszta, ali szigurno szo sze ne goropravili. Ne szo steli mer hizsai zbuntati. Pa kak bi dobro bilo, csi bi za blazensztvo szvoje hcseri malo zgrozsali z kaksim batora hizsni mer. Na pleszi je tam bil tiidi Stevek. Doszta je pleszao z Anicov. Mati szo ojima pa nancs ne branili, naj — prej — vidijo, ka te najjaksi decsko mara za njihovo hcser. Na driigi den po pleszi je Anica jdko csiitila, ka je takse zabavlanje ne zanjo. Triidna, poszpana je bila. Csi szi pa v szrce poglednola, je presztraseno vzela na pamet ka njoj Stevek na miszli vszigdar. Pa to njoj escse vecs nemirovni nocsi aapravilo, po steri sze brez szna metala nemerno po szvojoj poszteli. Kcoj tomi escse Jozsek vecs tiidi ne piszao, pa je zse znova jeszčn prihajala. Ivan szo sze vecskrat posztarali za njega, ali mati szo vszigdar kredi bili z odgovorom. — Kaj sze — prej to telko szta-rao, ve csi njemi je zanasz, de zse pi-szal, pazna biti, zse nancs ne zsive! Ivan sze taksega hipa vszigdar tihi gra-tali, ali zacsnoli szo pamet. vzeti, kaj je ne vsze vredi pri hizsi. Potrdila sze pa ta miszel, gda szo zvedili, ka je Stevek i\nici robec kupo. Ravno szo sze naprej steli vzeti mater, gda szo njim povedali, ka Stevek borme k vo-gledi pride. To je tak okoli vszej Szve-cov bilo. Ivan szo malo nej krej bili od csudivanja. Zacsnoli sze tiidi taksi boj, ka i nacsi ne. — Ka je to — prej za delo, ka mi szamo zdaj povejo. Szam ne jesz vert pri hizsi ? Ali Marjanka tiidi nebi bili Evina hcsi, csi ne bi vcsaszi kredi bili, ka, prej, voga licsirao, hcser mo pa tu doma meli, dokecs kaksi diiplin po njo ne pride. P«.avno to bi trbelo. Gde je ttiksi decsko, kak Stevek ? To ka od njega gucsijo, je vsze szamo krivi glasz. Kak pa, ka znajo na njega, zato ka szo Amici nevoscseni. Takso praszko szo zagnali, ka szo Ivan za dobro szpo- znali sze na kraj potegnoti vu vinjak pa tam pocsakati konec vihera. Szledkar szo escse gucsali, pa na-prej prineszli Jozseka, da pa to je szamo oli bil na ogenj. Te szo escse csiili, ka kodisi borme ne dajo njihovo hcser. Naj szi iscse k szebi szpodobno. Po taksem je Ivanovo delo vsze zaradn bilo. Opravili szc zapitke, oz-nanili szo je, pa po treh krali szta Anica i Stevek mozs pa zsena bila. Ivan szo vecs nikaj ne mogli zadeti. II. Nehajrao zdaj malo bJazsene, mlade zsence, poiscsimo gori Jozseka tam med szivimi bregami Bosznije! Jozsek je po zadnjem szvojem piszmi reszan odi-seo v boj. Tam sze je batrivno vojii-vao, tak ka je naszkori tri zvezde dobo. Ali te sze neszrecsa zgodila z njim. Na sztrazsi je sztal vnocsi, gda sze ne dalecs od njega zaszveti ino pocsi, edna krugla ga zadene v prszi. Na lar-mo szo prisli pa szoga vcsaszi odneszli. VracsiteJ, gda ga je ovarao, je malo viipanja meo do njega. Pa ne brez zroka, Lr je malo falilo, ka njemi ne pliicsa presztrelo jalen neprijatel. Tje-den dai je viszo med szmrtjov pa med zsivienjom. Aii te je z bozsov pomocs-jov csi duzse bolsi gracsuvao, tak, ka csiglib szamo za dva meszeca, ali le sze je ozdravo. Kak szcela zdrav je z nova v roke zel-orozsje, ali ne ga zse dugo niical. Boj sze naszkori dokon-csal, njega szo pa dorao pusztili. Z ve-szeljom sze pascso proti domi, sz tem bole, ar piszma je ne mogel zse dugo piszati, z domi pa tildi ne dobo. Hej, pa csi bi znal, ka csakana njega doma ! Nigdar ne bi so ta, nego bi odiseo tak, ka njemi nancs glasza nej csiili. Vecser je bil, gda je domo prisel.. Na dvori je Ivana ovdrao neksega cse-mernoga. Te sze prisla ravno tozsit Anica, ka je Stevek pijanec, pa ka jo gda stecs zbije. Ivanovo lice sze ob prvim razved- riio, gda szo Jozseka ovarali ali vcsaszi sze tiidi nazaj zakmicsilo. Jozsek je kaj ne znal za zrok, pa je prijazno szpitavao za Anico pa za mater. Ali zakmicso sze tildi njemi ob-raz, gda je vsze zvedo. Ne je steo vecs niti viditi njerai nezvesztne Anice, nego sze taki steo pobrati od hizse, stera je njemi od szegamao pravi pekel bi la. Ali Ivan szo to le ne piisztili. Notri szoga szpravili, pa pomali sze njini poszrecsilo ga nagucsati, da z nova pri njih osztane. — Osztanem — je pravo — naj vidim njo, ino naj vidi ona tiidi mene, ki mi je szrce szkrvavila. Bole bi bilo csi bi tam mro na ttiji polaj, de-nok ne bi znao, da mi je nezvesta bila. Sztov verov bi zaszpal, ka me lubila csiszto. To je tak okoli Jilrijovoga bilo. Jozsek je tuzsno, szkoro csamurno hodo in delao. Z Anicov, csi sze szrecsao, je malo gucsao. Na ocsi njoj nigdar ne vrgeo njene nezvesztoszti. Marjanka szo pa tomi radi bili, ar szo sze z Ani cov vved bojali od njega. Anicin krizs je pu od dneva do dneva veksi gracsiivao. Komaj par meszecov je bila zsena pa je zse vecs trpela. kak je za popiszati. Stevek je ne bogsi, nego hiisi gralao. Zaprva szamo po nedelaj, szledkar pa delaven deu tiidi sze v krcsmo szpravo, pa deio doma nihao. Anica sze szama triidila doma, pa za to je scse te bita bila. Szto pa sztokrat je zse objokala szvoj sztopaj. Materi sze tozsila, ali oni szo njoj ne mogli pomagati. Ocsa szo szi pa nancs vuha ne genoli, nego, kak csi bi scsiszta brezszrcsni bili szo pra-vili, ka sto szi pekeo redi, naj szi ga gaszi- Prislo je leto, prisle szo znova letne veszelice. Mladina sze veszelo zabavlalo v krcsmi, Tam je bil tiidi Slevek, dokecs sze njerai zsena, doma .szkuzila. Pil je brez mere. Stukao sze z vszakim, tak ka szo sze ednok sza. mo zgrabili, pa szkiibli. Med rnetanjoni ednok szamo szkrcsi nekak. Decski raz-kocsijo, Stevck pa tam osztane presz-rneknjeni. Frisko ga domo szpravijo, Jozsek pa vsze pozabecs, hajdi po dok-tora. Ali zobsztom. Nos je plucsa presz-mekno, tak ka doktor zse ne meo kaj iszkati pri Steveki. Mrl je. Sz potrtim szrcom je szprevodila Anica mozsa do groba, tisztoga mozsa, steroga je sz szrca nigdar ne liibila, k steromi je njo szamo raaterinszka noroszt pa njena neszpametnoszt pri-»; vezala. Po pogrebi sze k sztarisom od-szelila. Ivan szo zdaj pokazali, daszo pravi ocsa, vsze szo njoj odpiisztili. Anica je tiho, tuzsno zsivela, naj-' raj je pa v szamoti bila. Jozseka sze szkoro ogibala. Ali ne tak on ! Vszig-darpa vszigdar je veszelejsi gracstivao, csi duzse vecs sze vrto okoii Anice. Ednok szta tak najeszen szaraa kopala v gredaj. Szkoro brezi recsi szta delala en csasz, gda ednok szamo pregovori Anica : Jozsek ali bi mi znal iz szrca odpiisztiti ? Jozseka szo te recsi za dele. Ve-szelo ^e obino Auico. To je bil odgo vor, to je bila zaloga, da je vsze od-piiscseno. Z liibeznosztjov jo je pelao k ocsi, proszit jih blagoszlov. Szkuznatimi ocsmi szo jiva posz-liihnoli Ivan. Szamo telko szo pravili: — To szam zselo jasz vszigdar, Goszpodin Bog me poszluhno, naj vaj biagoszlovi. Ali neszpozabta sze sz toga tretjega, ki je vajno blazsensztvo malo csasza pretrgno. Odpiisztita njerai, doszta je placsao ! Zdaj pa jasz zse tiidi malo man praviti. Mati szo tildi privolili zakon tak, ka szo prisesztni fajnscsek zse gosztuvanje szlilzsili. Ivan szo tak ve szeli gratali, ka szo escse pleszali Marjankov. »Vcsite sze szlovenszke mater hcseri zseniti \" (bj.) — 63 — Keiko penez ma eden ali driigi narod? Nas kep statisticsno kazse, kelko |>enez je vlozseno po sparkaszah. Araerika 15 miliardov ma vlozseno Gsi bi vszaki narod med liidi ra- ztalo prisparane peneze, v Daniji bi vszaki cslovek dobo 364, na Svicsar- Amerika. i\emec. Ausztrija. Anglus. Francoz. Dania. Svicsarszko. prisparanih penez.f Nemsko 14 milia- szkom 254, na Nemskom 223, v rdov mark, Ausztrija-Vogrszko 7 pa pol Ameriki 176, v Ausztriji 151, na miliard, Anglusko 4 miliard, Fraucusko Angluskom 95, na Francuskom 88 3 pa pol miliard, Dania i Svicsarszko mark. 1 rniliard mark. Rejeni i stalni gnoj. Rejeni gooj, pri uasz pravijo prah, nikdar ne nadnmeszti stalni gnoj. Stalni gnoj je vszikdar potreben, rejeni gnoj ga szamo napolni. Kaksi rejeai gnoj mo niicali ? Tii sze doszta pregrehsi. Eden szamo z kalijom gnoji, driigi z tomasmelov ali chilisolitrom. Taksega kupi, kaksega trzsec drzsi. Vert prvle, kak z rejenim gnojom zacsne, more pitanje gori posztaviti, kaksi gnoj dam zemli. Gvusno da taksi gnoj dam, kaksa materija fali, ka je najbolje vozcecano iz zemle. Tiszto mo-rem nazaj dati. . ; Probo raoremo napraviti. '¦" Pri sztrmenom : 1. szkusba. Na ednom falati dobro — 64 — pognojirao z stalnim gu-ojom, na dril-goga tiidi stalni gnoj zvozimo i pri-damo tomasovo raelo. 2. szkusba. Na eden falat stalni gnoj, na drugo menje stalnoga gnoja i tomasovo melo i kali. 3. szkusba. Eden falat ne mo gno-jlli, na driigi falat tomasovo melo, kali. Nego pri szkusbi mo pazili, da falatje do edne mokrine i. t. d. Z rejenim gnojom moremo zacs-noti. Tam kre More vidi cslovek velke oszlice, szlamo odavajo. Pa csi je cslo-vek pita, je — li je to ne kvar, da zviin zrnja escse szlamo — gnoj — v kraj potegnejo od zemle, csednesi verti znajo odgovor dati, da csi bolje gno-jijo z stalnim gnojom, tem bolje na szla-mo raszte szilje. Pa je isztina. Csi deszet metercentov (to je je-zero kil) zrnja odamo, te iz versztva vO odide, — od zemle sze v kraj po- tegne Kali. Kiszil. foszforove Vapna. pri zsiti 5 kil. 9 kil. 0-5 (po) kile „ psenici 5 , 8 71 0-5 r n , ovszi 5 , 7 n 1 V 71 , jecsmeDi 7 ., 8 n 0-5 ji n Proti tomi 10 metercentov stalnoga gnoja nazaj da zemli 6 kilogrammov kali, 2 pa pol kile foszforove kisziline i 7 kil vapna. Kak iz toga vidimo, csi deszet metercentov zsita odamo, odali szmo 9 kil foszforove kisziline, po gnojenii pa szamo 2 pa pol kile nazaj damo, zato sze pa moremo szkrbeti za drilge prilike, stere dopunijo stalni gnoj, ar ovak zrnja ne de. Escse bolje v pamet vzememo,. kelko sze v kraj potegne foszfore kiszi-line od versztva, csi kakso zsivino odamo. Edenaj szet krat vecs sze oda foszforove kiszilioe, kak kalija. Miszlira, da szte me do zdaj razumeli. Kda zrnje ali szivino odamo, mocs szmo v kraj vzeli iz zemle, ar zemla jeszhranila,pa ta mocs sze zse sz szamimstalnimgnojomnemorenazajdati. Kaksi rejeni gnoj mo nticali ? Vi-szi od zemle. Kainit je za lehko, pred szejatvov dugsi csasz sze more poszi-pati. Kalijova szo je za zsmetno zemlo. Tomasova mela za zsmetno, szuper-foszfat pa za lehko zemlo. Kak sze more mesati stalni i re-jeni gnoj, te zse vidili iz szkusbe. Kvar bi bio bozsaoj zemli doszta rejenoga gnoja dati, ne more sze voszpovati tak, kak pri dobroj zemli. Z ednoj recs-jov vert sze more vcsiti, more verdevati. Paziti moremo, da ne kupimo vu zsakli macske, da ne placsamo reje-noga gnoja vise, kak je vreden. Doszta sze til nori. Je toraasova mela za 7 kor. pa je za 10 koron. Solitra raeter-cent je za 27 koron pa je 32 koron. Tomasova mela na polojno je vapno i zato je dober guoj. Najboljse je, csi vecs vertov vkiip sztopi pa tak dajo iz fabrike narocsiti gnoj, tak de njih menje kostalo, dobi-csek trzsca med njimi osztane i ob drugim, kak szam zse prvle pravo, ne do vu nevarscsini, da bi falesi gnoj za dragsega placsali. Znovics vam pra-vim, da tomasova mela pa tomaszova mela je ne ednaka, liki raed vinom pa med vinom je razlocsek. (kj.) Malo dete mir prineszlo Janos pa Jozsef szta szi brata bila, ne praviva, Janos od driige matere i Jozsef od driige matere. Janos je szta-resi bio, macsijo meo. Leta szo njemi prisla, pa sze je ozseno. Na zelenoj trati je posztano, hiso sze je mogo dati zidati, sz szvojov zsenov pri macsiji na dugsi csasz ne mogo osztati. Penez je ne ,meo. So je k ednomi, da bi njemi peneze poszodo. Da bi li - 65 — De so, ne bi csiio : Kodis, na koj ti - Ne viipam ti dati. So je k drii-gi, dobo je, ar ga je poznao, da je szkrbljiv cslovek, nego velki zso je Hjogo placsati. Tisztoga csasza escse De bilo sparkasz. Pa je lehkar boljse jjilo, dčnok sze je ne tak zaduzso szvet. Nas Janos je hiso gori zozidao, na pialo hisicsko szo mosznice gori nap-ravili escse pred ziraov, tam szo sze potegnoli na zimo, ovo je pa escse vsze na vedrini osztalo. Kak novi vert komaj csako szpro-toletje. Mocsen je bio, delati je zselo, vsze zsile szo zselele, li trepeto za delo. Bog je blagoszlovo njegovo delo. Po mali je nazaj szplacsuvo dug. Po csaszi je vecs griinta szpokupo, vsze je dobro slo. Meo je deco, dekle i ednoga szina. Goszpodi najveksa briga je hcsi, zsme-tno jo ozseni, z veksega doma osztane na bremen szvojim sztarisom. Nego kmetszke dekle, njina je najboljse, leta dobijo, te zse kakso erbijo njim ocsa tiidi obecsajo pa dobijo mozsa. Szin on pa doma dalje dela, ocsa, mati versztva prek dati ne scsejo, szneha patak ne scse priti, da bi ona sz szvojov erbijov tam dekla bila, tak sze duzse kocsari szvet, meszto liibavi pride nemirnoszt. Szin ne scse dale delati, zakaj bi sze, prej, on szamo za szvoje szesztre szkr-bio. Ocsa, mati sze tozsijo nad szvo-jim szinom, da na pijansztvo sze da, da v pondelek polezsava celi den. Tak nas szin je zse velka leta dobo, mogli szo ga ozseniti. Dobo je bogato zseno. Vrla zsenszka je bila, nego ne je dala dece szvojemi mozsi. Lubila szta eden-ovoga, nego lubezen je ne prava bila, vszikdar je falilo nika med njima, ka bi lubezen med njima vkiip zadrgnolo. i Delala szta, szpravlala szta. Mela szta kaksega pasztercseka na leto, nego na zimo szta ga vszikdar sztirala. — Szvoje dece szta ne mela, proti, drii-gomi szta liibezui ne mela. Tak bi cslovek pravo, da je njima Bog ne dao, drilgih szta ne trpela. Tak szo leta minola, njeva szta zse vu szrednje leta prisla, pa itak szama bila. Mozs je zacsno v ostarijo hoditi. Tam pa tak naiti vszikdar takse, ki za drugo radi pijejo. Edea kiinste kazse, z zobmi primle kupico, pa jo včszpije. Proba pri ednom, proba pri drugooi, na szlednje sze zaman bolje napije, kak pa steri stecs driigi. Eden driigi zna popevati, escse zsidoszki. Za peszem ga poniidijo z vinom. Driigi pa csi vu ostarijo sztopi, vszi tiho gratajo, vszi ga poszluhsajo, on njim pa li la-zse. To je fiskalis. K tomi j.e priso ednok eden goricsanec pa je pravo : Jasz szam csiio, da vi escse ludi znate gori obiiditi. Proszim njih za tanacs. Szo jo vu ostariji, ki driige nahujstijo. Pride nas mozs vu krcsmo, pri njem szi doli szedejo. Zaprva vszaki za szvoje piie, zacsnejo sze prilizavati pa pravijo, ka sparas, komi sparas, rodbini ? To pacs ne. Voscsi szi, vszaksi den lehko szvoj liter vina szpijes, — ve ne mas dece, komi pa te nihas? Nas mozs liter za litrom zapove. Kak je ovak szkrbljiv pa vszaki krajcar poglednp-vu ostariji je on, ki je, szkoz szam od szebe gucsi, ka ma on pa ka je zs szpravo. Pijen domo ide, domacsi pre; njim morejo pobegnoti. Ka je vu njer celi tjeden vrelo pa je ne vodao, zd{ escse szoszidje morejo csiiti. ¦ * Nas cslovek je meo szoszida. Szi-romak cslovek je bio, za penjovje je vokopao hrasztje. Szlabo je njemi slo, nego tem vecs je meo dece. Liki na oltari szvecse, male i velke sztojijo, tak szo pri njegovom sztoli sztala deca. Liki mladi fticsje vszaki je lovio za fala-csek kriiha. Eden je pa escse celo vu zibelki szpao szen neduzsnih. Nego csi sze je obiido, rairno lice sze je presz-tavilo, liki da sze raleko szede. Bio je — 66 — jocs i krics, dokecs je ne glas dobo. Pa kak sze je on zs njim mantrao. Kak je mali Tonek najbolje bre-cso, nas bogati szoszed sze je ta na-mero. Vinjen je bio, ne ravno prevecs, nego dobre vole. Tonek' pa li brecso. Pa to sze je vidlo nasemi szoszedi. Da je cslovek pacs dobre vole, pri vini, te je njemi vsze rozsnatno, szamo doma njemi sze nika ne vidi, tam szamo Irnje raszte. Nas pijanec je poljubo maloga Toncseka, pa ga je li gladio. — No szoszid, csi ga tak radi mate, dara ga vam, vi tak ne mate, jasz szam sze pa zse tak navolo nje-govoga jocsa, pravo je po spajszi nas sziromak. — Dobro je, pa je odiso z szme-hom nas pijanec. Kak je domo priso, z veszeljom je pripovidavo, da dete malo pride k hisi. Zsena je za spajsz drzsala, pijanec pacs vsze vkiip znoszi, nego driigi den je znovics naprej pri-neszo recs od maloga deteta. To sze je pa li vsze tak zgodilo, Va je nas pijanec pri goszpon pleba- osi hodo. Oni szo ga dobro poznali, idli szo, da je vu diisi dober cslovek. i si bi on deco raeo, lehko nčncs ne bi , roti ostariji gledo. Naprej szo njemi i rineszli, da bi szi z rodbine kakso ete k szebi vzeo. Ve szam jasz to zse na miszli i leo, pa szam zse naprej prineszo mo-y.m szesztram, da pa vszaka vcsaszi pita, ka dam deteti zapiszati. Ve pa -;ias, Jta ti zaman ne de delalo. — Te pa vzerai k szebi tihinszko. — To je ravno tak. Tam pa escse bolje naprej ndszijo, ka, prej, dam de-teti. Ve pa csi de dobro, vsze njemi niham, nego escse zdaj donok ne rao-rem doli sztopiti z griinta. — Te pa dete v zibelki tvojega szoszida vzemi k szebi, szo pravli gosz-pon plebanos. Nas cslovek je odiso, poleg osta- rije ue mogo oditi, da bi sze ne notrj povrno. Vu glavi je njerai szkoz rovala recs goszpon plebanosa. Te pa dete y zibelki tvojega szoszida vzemi k szebi.. _ Kda je domo so, trezen bi sze nik. dar ne povrno k szvojemi szoszedi nego vino da batrivnoszt. Tak je Toncsek priso k bogatonii szoszedi. Pogodbe je nikse ne bilo. Szi-romak je nika ne proszo, tak je dobro znao, da csi dete de dobro i povoljno — pa zakaj bi ne bilo — tak vsze nje-govo bode. Csi pa bogaci driiga pamet pride, lehko dete nazaj posztavi, kda scse. Toncsek je lepo zibel dobo i tam je mirno szpavo. Ka sze je oa brigo, da je nove sztarise dobo. Miszlo szi je, nad tem szi naj drilgi glavo terejo; naj szamo on dobi szvoje mleko, cuker pa bacse, ne mara on vecs za szvet. Nego csi je zacsno kricsati, pobegDo je nas cslovek. V stali je nika zrogatalo, idem pa poglednera, lehko sze je zserbica od-vezala. Zsena njegova je pa Toncseka vzela iz zibelke, vsze popravila, pa ga nazaj djala. — Hajcsi baba, hajcsi! Gsi je nas vert vinjen domo prio pa je v pamet vzela, da sze priblizsava, zse je v prekleti pred njega sla i z rckami kivala: — Pszt! Po mali hodi pa tiho bodi: Toncsek szpi. Pa je to valalo. Gsi bi njemi prvle viipala kaj taksega praviti, ve pa bi jo vkiiper szpotro, nego zdaj je po ti-homa so vu hiso. Po mali je nas cslovek ta nihao velko pitvino. Meo je zdaj zse, za koga de deJo. Nas Toncsek je pa raszo, vszikdai bolje vkiip vezao lubezen szvojih drii-gih sztarisov. . (kj.) — 67 Nas materni jezik. Matern' jezik, kinč predragi, Ki so te nam mati dali V živi spomin Svojih vrlin, Ljubimo te z cele diiše I častimo nad vse više. ' * * * Ti jedini ' IVIaš v spomini Vnašem srci že pokojno, Drago mamo. Preminolo Driigo vse je. Svet' spomin si ; vero pravo Ciril, Metod je z teb' glaso. Ti si sliižo ,,. Našo diišo Duga leia v svetoj meši.*) ^ ,.. * * , '¦"'.. ' * ¦ ,- ¦. \ Svo življenje prav prenesti Z teb' me včila , ¦ Mati mila ; Z teb' po njej sem spoznao nebo, Boga, — Mar'jo ; mater sveto Matern' jezik ! Z teb' pošilala nas mati V šolo včit se prav poznati Domovino. * * • * Da ne mino * Naš dom mili v telkih silah, Našim dedom krv po žilah Si segrevo. V močno drevo Njuvo telo si spremeno, Vtrdo je, kak zidno steno .Matern' jezik. . . Kaj je po Vogrskom zmage Venec splelo dične slave, . . . Ti si poleg. Telko stolet ' Navdtišavao si slovence < ¦ Vnigdar verne domorodce Na boritev, .... Oslob'ditev Lepe naše domovine. Naj ti slava žnjov ne mine, Matern' jezik ! Dol od Miire gor do Rabe Maš na skrbi sine blage, . . . Njuvo hišo ; Dab' ne prišo Nam z spomina, v vsakoj reči Se oglasiš ; se prepreči bi obleči - Tuje reči, Gistost tvoja starodavna, Moč i krepost nepoznana Matern' jezik. * * * Matern' jezik kinč predragi, Ki so te nam raati dali V živi spomi Svojih vrlin, * ;l Ljiibimo te z cele dilše, I častimo nad vse \iP Pa želemo Suzno — nemo Zrast ti večni v Živi, živ" Matern' '*) Po dovoljenji svete rimske stolice se je sveta mesa dugf — 68 — Sztiidenec pozablenja. Nancsika je eden den prek sla k szoszedovim pa je pravla szvojoj prijatelci : — Dnesz pride domo moj mozs z mujstre. Tak bi ga rada zse vidla, idera pred ajega med brege i lesze. Na mojo malo dete, proszim te, tecsasz pazi. — Jaj, pa sze ne bojis, da tak szama bos sla med brege, de te kaj sztrahsilo. — Ne bojim sze nikoga ne, szamo Boga sze bojim. On je pa z menom, tak sze vupam. V robcsek szi je zvezala falajcsek kruha pa sze je na pot podala. Po poti je szrecsala dve prijatelci, stere szo jo prijazno pozdravile, nego kak je mimo odisla, je raogla csuti, kak szta szi od nje pogovarjale : — Nancsika je vrla zsenszka, z mozsom vu lepom miri zsive. — Pa je sparavna, marljiva, szkrb-Ijiva. — Szamo to je, da sze ne ve oblacsiti. Pa bi mela obcsin. Je li te zse ne ve ali szi pa ne voscsi. — Ka ? Jasz sze ne vem obla-siti? Pa to ta sztara mrcina pravi? iboljse bi bilo, csi bi sze nazaj obr-i. bi njoj dobro kaj ta zgucsala. \sze dobi, nego zdaj sze mo-pred mozsa. *nao ji je v glavi szkoz szo szi zsenszke od zamisljena bila, da kde vsze hodi. kriiha k szebi zela, je vpa- bregovje, aindri ne kde ta bi m jo je nindri da bi je zse je za raali csasz glavo gori zdignola, pred szebom je vidla eden sztudenee, poleg kljilcs, steroga je v rokah drzso eden sztarcsek z belov bradov pa je szpao. Nancsika je k njemi sztopila. — Stoj stecs szi, szmiluj sze meni, zajmli mi vodo, ar ovak merjem. — Sztari je gor pogledno, mocsno sze je njemi zazevalp pa je pravo: — Dam ti vodo. Nego naprej ti scsem povedati, da te sztiidenec je sztildenec pozablenja. Sto iz njega pije, on vsze pozabi. Ti tiidi nika ne bos pomlila, ka sze je s tebora do te vOre godilo. — 0, daj mi li szamo! Jasz ne maram, csi vsze pozabira. — Prevecs szam zsedna, ka lekar vcsaszi merjem. — Nego zmiszli szi, ti bos pila pa bos dale sla. Prides na domacso krajino, med domaese ltldi. Ti bos li dale sla, vsze de sze ti nepoznano ' vidlo. Med tihince bos sla pa do te pitali, odked szi pa ne bos znala po-vedati. — To mi vsze naprej ne noszi, szamo mi li daj vodo! — Nego zmiszli szi, da pozabis tvojega vrloga niozsa, pozabis vsze ve-szelje i lubezen, stero szi do njega csiitila. — Ne gucsi telko, szrce sze mi tak scse razpocsiti, szamo mi li daj vodo ! — Tvojega deteta pa dčnok ne scses pozabiti ? Nancsika sze je razjokala pa pravla: — Cslovek vsze vcsini, naj li szamo zsivlenje obdrzsi. Daj mi vodo ! Sztarcsek je vzeo kljiics, gor ie djao vedro, vu szttidenec je zse puszto kljiics, zse szamo konec scsapa drzso vu rokah. Szmehajocs sze je nazaj obrno i pa pito : — Ka pa recs tvoje prijalelce, ka je pravia, da sze ne ves oblacsiti, tudi scses pozabiti? — 69 — Nancsiki szo na pamet prisli vsze csemeri, za sterih volo je ona ravno vu to nevolo prisla. — Ka sze jasz ne vezn oblacsiti? Pa ta sztara mrcina je to pravla, ta comprnica, naj jo vszi vrazje scsege-csejo. Pa bi jasz to pozabila ? To pacs ne. Jasz njoj morem ednok to vsze voszkladnoti. ¦ - . • Sztarcsek je puuo vedro potegno, pred Nancsiko posztavo, Ona je szvoj obraz v driigi krai obrnola. Pa li dale vsze vkiip zgucsala od szvoje prija-telce. Nancsika je na szlednje vkiip szpad-nola i mrla. Raj je rarla, kak pa bi pila i pozabila zsaloo recs. (kj.) "=x ¦ Kameno vogelje. Lani je sztreik bio kamenoga vo-gelja na Angluskom, rudarje szo ta djali szvojo sker. Vu tisztih nister-nih dnevah je v pamet vzeo szvet, ka mine. Tem vecs je vo pokazano, da vogelje escse szto pa szto let doide, teJko ga je vu zemli. Nas kep kazse, kelko vogelja pova Belgium. Ausztrija-Vogr. Anglusko. Amerika. Fram nsko. lin-z. je kameno vogelje za cslavecsi narod : eden ali drugi narod. Racsuni zna- fabrike szo sztavile delo, zseleznice szo meniijejo tonne vu railijonah, edna vecs ne bodile. Brezi vogelja po vara- tonna je 10 raetercentov,. poleg toga sah ne morejo kiihati, ne majo po- na prvom meszti sztoji Araerika, pova szveta, nikam sze ne morejo pelati. 440 milijon ton. Nisteri szagajo szvet, da vogelje .^ . ¦ - 70 — ' . Grad Biidinski... Grad Biidinski, Grad Budinski Nam zbog zmage si v spominki Boj slobode, domobrambstvo Ti vogrsko dičiš črstvo. Domobranec če se zkliče Mi ponosno krv vre v lice Tak da bi ga gor na bašti. Vido zdaj še vojskovati. Stena grada, kamen grada V njegvoj krvi se namaka Ali itak sablo nosi. I naprej se pašči gori. Na vrh grada je priplezo Ma vogrsko v rok' bandero . . . Zastava ta plahoteča, Prostost vogrov vseli sreča. ,Hej Budavar, Budavara . . .': imenuvana vogrska narodna. Prestavljavec : ,-..'¦ Klekl Jožef. Poszvet. Najsztarejsi poszvet je szkala bila. Nego zse vu najsztaresih csaszah raprej sztopi lampica, stero je hrano ioj, szvinjszka maszt, lenov oli ali druga maszt iz rasztlin. Bogatesi pavri szo szvinjszko maszt zsgali. Poszodo szo odszpodi napunili z peszkom, notri szo vteknoli mali kliticsek, steroga tzo zavujali z mate-rijov kaksov lehko gorecsov. Pa te szo maszt okoli klincseka vu poszodo vlejali. Potem szo prisle lojove szvecse. Krscseuiki ^e od zacsetka pri bozsjoj szluzsbi s?o voszkene szvecs« niicali. Leta 1519. v Piegensburgi je uikak daruvo takso szvecso, k steroj szo mo-gli djati lesztvico z dvanajszetimi kli-natni, csi szo jo steli vuzsgati. Leta 1282 piispek Tobias v Pragi je takso szvecso darQvo, stera je 230 fiintov Vu prosztuih hisah je.li dale go- ',. rela lojova szvecsa. Etak szo jo redili t Tajat szo vlacsili po razpiiscsenom loji, gori vlovlenoga szo nihali, da sze je obtrdno. Te szo pali po loji vlekli ta-jat, dokecs je szvecsa ne zadobila zselna debelocso. To je sziromaski poszvet bio. Zduh je grozen bio, zvtintoga vszakso . peto minuto je trbeto odtrgnjavati. Za to je szlilzso vtrnjalec, to szo bile-skarje, mele szo poszodo — piito — za doli vrezani tajat. Za lojovov szvecsov je prisla stea-rin-szvecsa. Oaa je ne z maszti na-pravlena, nego iz kisziline masztne. Vkraj szo vzeli vunjecsi glicerin. Kda .,, sze glicerin gori, napravi sze ona vun- & jecsa sztvar, zvana akrolein. Kak szo giicerin iz maszti vkraj vzeli, vonjuja je henjala. Nego to szvecso je tildi- > trbelo otrnjavati. Pa szo tu tildi — 71 — g|i. Tajat szo tak napravili, da sze on vugne, vo z plamna sze odkrije, pa celo zgori. Nairae tajat szo pleli, liki lcakso kito, edno nit szo bolje potegnoli, lcak ove. Zato sze pa tajat vugne, kak vrocsina njo oszlobodjava okoli vzetoga oblacsila. Nego itak je escse pepel osztano na szvecsi, csi je vcsaszi ne trbelu od-trnjavati. Pa to szo tiidi napravili, da tajat gori brezi pepela. Gsi gledamo dobro szvecso, na gorecsem tajati sze szkoz kazsejo lescsecse piknje, stere doli szpadnejo i vu szvecsi preminejo. Tajat redi sztvari, stere sze raztopijo. Tajat je najrare iz niti, vu sterih je szo, vapno, to je zraesanca, liki glas. Glas sze rad rasztopi, csi je v njega kiszilina zsveplena djana, zato pa tajat tudi vu kiszilini zsveplenoj namocsijo. Zato pa kda tajat gori, pa sze one gla-sovine dela redijo na njegovom spici pa doli szpadnejo, raztopijo sze, ar majo vu szebi kiszilino zsvepleno. Tak nase najnovese szvecse ne majo niksega pepela. Tak szvet naprej ide. Zdaj szi na tom glavo terejo, kak bi mogocse bilo napraviti poszvet, da bi szarao szveto pa bi sze telko vrocsine ne zapravlalo; ar nasi poszveti szo vrocsi. Iscsejo mrzle poszvete. To escse iiidi zaarao dozsiveti. Llibezen premore vsze. Po ,Sztrazsi. Pri Sesztanovi v Podgorji je vladalo velko veszelje. Vertinja sze je ob-racsala okolik ognjiscsa pa je pripra-lala lipo disecsa pa tecsna jedila. Dekle szo csisztile tla v hizsi pa v prekliti. Hlapci szo pa kincsili z zelenimi vej-kami, z rozsicami pa z malimi pisza-nirai zasztavami dveri, viata pa sztebre, stere szo pri vrataj gorposztavili. Deca szkoro z cele veszi szo z velkim csiidivanjom gledala to, pa szo sr? poniivala na pomocs. Na obrazi vsžej je prebivala velka radoszt. Vesze-lomi pogovarjanji pa szmeji je nej bilo konca pa nej kraja. Pred dvema dnevoma je Lujzek kak novomesnik priseo domo pa za tjeden dninakani opravlati szveto v domacsoj podgorszkoj cerkvi. K tomi velkomi szvetki szo sze pi ¦ pravlali, tomi lepomi domacsemi szvet szo sze veszelili. Lujzek je bio jedini decsak p^ Sesztanovoj hizsi, pa je po pravici tiidi on nej bio kotriga te drzsine. Pred tridvajszetimi leti ga je najsla Seszta-nojca pred preklitnimi dverami. Pri njem szo uajsli piszmo, v steron je sz csrknjami bilo zapiszano: jProszim vasz za bozso volo, zemte to dete k szebi, pa je od- - hranite gor. Dete je zakonszko, krscseno, pa njemi je ime Alojz. — Goszpodni Bog vam zse placsa vsze ' . vase trude. Neszrecsna mati.Li - 72 —" Sesztanojvaszta toga tihinszkoga, koli dvej leti sztaroga decsaka vzela v szvojo drzsino, pa szta nej pozvedavala nikaj, csido bi bilo dete, pa odkel jč. Odgo-jila szta ga gor tak, kak szvoje lasztno dete. Dala szta njemi tiidi szvoje drzsin-szko ime pa szta ga tak radiva mela, kak szvojo pravo hcserkico, stera je bila szkoro ravno tiszte sztaroszti. Decsak je zraszeo pa szi nigdar nancs raiszlo ne bi, pa od Sesztanovij tudi nigdar nebi zvedo, csi je on tihi-nec pri hizsi, csi njemi to nebi pove-dali klepetajocsi szoszedje. Gda je szledkar Lujzek pokazao veszelje do vcsenja, szta ga zgojitela dala v solo pa szta radiva placsilvala za njira. Lujzek je pa povracsiivao njiva dobroto sz tem, ka sze je jako dobro vcsio pa lepo oponasao. Sesztanojva szta bila szigdar ve-szeloga szrca, nej szta znala, ka bi zacsnola od veszelja, gda je priseo di-jak domo na pocsitnice pa je prneszo szigdar najbose szvedocsansztvo. Gda je Lujzek sztopo v bogosz-lovje pa je oprvim priseo domo v csarnoj poposzkoj obleki, te szta sze njegoviva zgojitela jokala od radoszti, pa szta v pamet zela, ka njima je Lujzek szkoro bole pri szrci, pa ga raj mata, kak szvojo lasztno hcser. Pa scse edna driiga oszeba je zsi-vela pri Sesztanovi, stera sze je Lujzeka oklenila sz celitn szrcom. Bila je to Sesztanova dekla — Orsa. Orsa je bila te, gda je Lujzek do-koncsao sole, zse dvajszeto leto pri hi-zsi. Bila je zveszta diisa, szarao ka szig-dar tuzsna pa zamislena. Niscse jo je za toga volo nej cse-merio, zato ka je Orsa mela za szeov cilo zsalosztno zgodovino. Kak lepa, brzna dekla je sztopila v hizsni zakon sz Podgajsekovim Jozse-fon, Mozs je bio szirmaski, pa jako de-laven pintar. Szamo edno leto szta zsi-vela szrecsno. Jozsef je bio sztrasztne, razburkatie narave. Edno leto po zdavanji sze je sz szoszedom jako szvado pa ga je v szvoji nagli csemeraj z nozsom szmekno. Bio je zavolo toga obszojeni na oszetn-letno vozo. Orsa bi szkoro obviipala zavolo velke zsaloszti. Preszelila sze je v tiszto mesztece, ge je Jozsef bio zaprti, ka bi ga tak vecskrat lezsi obiszkala. Poisz-kala szi je tam nekso malo szliizsbico. Tarn njoj je prej — kak szo liidje prU povedavali — mrlo njeno jedino dete.' Jozsef je nej mogeo prezsiveti oszem-letne voze; na seszto leto je mro v vozi zavolo diisevnij pa telovnij bolecsin. Vsza potrta pa obviipana sze je povrnola Orsa nezaj v Podgorje. Sz szkuznatimi ocsmi je proszila Sesztanojco, naj jo zeme v szliizsbo za deklo. Szlaba je bila tak, kak da bi zse szmrt noszila v szrci; pa szo jo zato zeli sz szmilenja. Opraviala je naj-lezsesa dela pri hizsi. Pa Orsa sze je nej ogibala niednoga deJa, pa kembole je delala, tembole sze njoj je vracsalc zdravje. Dobra hrana je k tomi tudi doszta pripomogla. Ta dekla je viszila z diisov pa sz telom na Lujzeki. Mujvala pa cseszala je decsaka, pokecs je bio scse mali, popravlala njemi je obleko, csi je mela kaj dobroga, njemi je sztisznola v roko, pa ga je mela tak rada, kak da bi bio njeni szin. Gda je priseo decsak na Planino, ge je meo Sesztan scse edno versztvo, pa ge je Orsa na szkrbi mejla zsivino, je szedela Orsa po cele vOre pri de-csaki, ga je vcsila pobozsne molitvice pa njerni je pripovedavala zgodbice sz szvetoga piszraa. Gda je so Lujzek v solo, sze je tomi niscse nej bole veszelio, kak Orr ^ Med dugim solszkim letom je szpitavaia szkoro vszaki tjfeden: BEli je Lujzek kaj piszao ? Eli szte dobili kaksi glasz od njega ?" Gda szo csteli stero Lujzekovo — 73 - piszmo, je poszliisala ona z velkov pazlivosztjov, ka bi szi vszako recs dobro zapomlila. Csi jo je dijak v pocsitnicaj obi-szkao na Planini, njemi je ona podvo-rila z najbosim, ka je szamo zmogla ; vecskrat szi je szela dol raven njega pa njemi je dugo gledala v ocsi, zatem szi je pa zakrila obraz pa je odisla v hizso. Szigdar, gda je Lujzek so nezaj v meszto, ge je odo v solo, njemi je ona sztisznola steri ranski v roko, ga po-gladila po licaj pa ga je pitala sz tre-petajocsim glaszom : »Lujzek, eli molis csaszi steri ocsa-nas za mene pa za raojega pokojnoga mozsa ? Jeli pa, ka molis, moj Lujzek?" Gda je pa odiseo od njenij ocsi, te szi je nej mogla vecs zadrzsati szkuz. Taksega hipa je te szama prti szebi djala : „ »Nikaj sze ne jocsi! — Boj zah- valna nasemi Bogi, ka je vsze lak lipo zravnao ! Vej Lujzeki nikaj ne menka; ka njemi trbej, to ma vsze! — Tvoj je pa nej vecs, io mores priznati !" Nato sze je pa glaszno razjokala: »itak pa raore biti moje dete, stero szara jesz noszila pod szvojim szrcom! — 0, da %bi mogla csiiti scse ednok szladko recs »mati" zs njegovij viiszt! Da bi ga koncsi ednok mogla nazvati »moje liibo dete !'• Ta Jiibčzen pa szkrb, stero je Orsa clo decsaka kazala, je bila pre-velka, szkoro szumliva; pa pri Seszta-novi szo tak bili navajeni; niednomi sze je nej porodila miszeo, csi bi med njima kakse drugo vezalje znalo biti. — Pa je zato Lujzek bio Orsin szin. Orsa je porodila decsaka nekelko i, tjednov prvle, kak szo njenoga mozsa zaprli. Decsak njoj je bio jedina to-lazsba pa radoszt v dnevaj njene brit-koszti v meszti. Pa tiidi ta tolazsba je posztala za njo grenka. Nedovedocs je posztala betezsaszta pa od dneva do dneva bole szlaba. Kak kamen je te-zsila szrce eta raiszeo : »Ka bo z nebozse detetorn, csi me beteg vrzse v poszteo, csi bom mogla mrejti V Pred szebe szi je posztavlala de-csaka v prihodnjoszti v najzsalosztne-soj podobi. Vidla ga je, kak do sze njemi driigi norca delali zavolo zama-zanoga itnena, ka je najmre njegov ocsa csloveka bujo. Kembole je lfibila dete, tem veksa zsaloszt. sze je naszelila v njeno ma-terino szrce, gda szi je premislavala, ka bo zs njim, csi ona vtegne mrejti. V taksi britki pa obvtipani dnevaj sze Djoj je oprvim porodila miszeo, ka . szkrraa naiha dete pri kaksi dobri lii-dej. Pe. sze je cele dneve pa tjedne bojiivala sz szvojim lasztnim szrcom; Gda sze je pa njeni beteg csiduzse bole na szlabo obracsao, sze je zato li napotila prti szvojoj domovini. Sesztana, steroga je poznala kak dobroszrcsnoga pa premocsnoga kmeta, je nakanila za bozso volo prosziti, naj zerae dete k szebi. Na poti v doraovino je pa ranila njeno szrce escse dvakrat obcsiitlivese miszeo, ka de dete celo szvoje zsiv-lenje moglo nosziti zamazano ocsin1? ime na szebi. Te sze je odlocsila, ka dete szkrma nalecse pred Sesztanovo hizso, ka tak niscse nede znao, sto szo njegovi roditelje. Bole naj nema niksega imena, kak pa zamazano ime! Tak je tiidi vcsinila na driigi den — jako rano. Zatem sze je pa podala k ednoj sztaroj zsenszki, stera je mela szvojo hizsicsko kaksivi dve vori delecs od Podgorja. Tara je naszkori zvedila, ka je v Podgorji bilo najdeno edno dete, pa je je Sesztan zeo za szvoje. Britka* zsaloszt je napunila njeno szrce, pa sze je zato tolazsila, ka je njeno dete v dobrom mesti, pri dobri liidej. Nato sze je povrnola nezaj v meszto. G-da njoj je raro mozs, je povrgla — 74 to neszrecsno meszto, ge je prezsivela ¦ : telko zsalosztnij dnevov, pa szi je po- iszkala pri Sesztanovi szliizsbo, ka bi tak pa mogla biti v blizsini szvojega ~ . deteta. Celij dvajszeti let je zsivela poleg ; szvojega deteta, pa je nej ovadila ui-komi, csi je ona njegova raati. Pre-magala je jiinacsko najmocsnesa csil-.* sztva cslovecsega szrca. Ona sze je za-lilbila, ka njoj prle naj pocsi szrci, kak bi szamo edno recs csmrgnola, s sterov bi ov&dila pa v szramoto posz-tavila szvoje dete. * * Pred dvema dnevoma je pa pri- seo Lujzek kak novomesnik v Podgorje. Orsi je na njeno velko zsaloszt nej bilo raogocse, ka bi bila nazocsi, gda ' je priseo. Sesztan njoj je zapovedao, . naj ma szkrb na zsivino na Planini. Gda szo zvonovje tak lepo doneli . pa mozsarje delecs okoli grmeli, je Orsa glaszno zajokala pa szi je vecs nej mogla zadrzsati jocsa pa szkuz • ;. vesz vecser; nej je znala, eli sze jocse *;¦ od radoszti eli pa od zsaloszti. Vcsera je celi den jako csakala — vert njoj je najmre obliibo, ka pride z novomesnikom k njoj, ka dobi od pjega blagoszlov, — dnesz zaran szo ijjoj pa poszlali glasz, ka jo ob pognje obiscseta včrt pa novomesnik. Orsa sze je szvetesnje oblekla pa szi je szela na klop pred kucsov. Dugo sze je zaman zglejuvala doli po klanci. :\ , ' Nazadnje szta prisla. Orsa je tre--'; petala od szamoga razburkanja. ' ' Novomesnik njoj je zse ozdelecs kimao z rokov pa jo je pozdravlao: »Dober den, Orsa ! Kak ti kaj ide ? ¦ Kak je kaj sz teov?" : ,,Dobro", je odgovorila Orsa pa sze je pascsila proti njemi, ga je pri-jela za roko, njemi jo je kiisnola pa je je dugo nej stela ptisztiti; novome-snik jo je mogeo narahi odtegnoti od nje. Ona je scse ednok szegnola po njoj pa je pravila : »Doszta szrecse ti zselem, goszpod Alojz, jezero szrcse ti zselem!" Orsa je gosztoma podvorila, sz. kem je najbole mogla. Gda je vert pravo, ka ta sla, ga je ona gorecse proszila : ^Dragi moj vert, bojte tak dobri pa pusztite goszpoda Lujzeka raalo pri meni; szletkar bom ga tak malo gda vidla." Sesztan je nej meo nikaj proti tomi; csi Lujzek scse- osztati ; naj szamo osztane; on de pa so gledat okoli po vdrsztvi, csi je vsze v redi, ' pa pride nezaj naszkori. Lujzek je rad ostao. ] Orsa szi je szejla raven njega pa njemi je dugo gledala v ocsi. Tak lipo bi rada zs njim gucsala, pa je recsi nej mogla szpraviti sz szebe. Tak sze njoj je vidlo, da bi njoj kaj tiscsalo v grli, je vecskrat mogla iti vS sz kucse"'' pa sze je razjokala. BEli, Orsa, ka ti pa je ! ?* jo je pitao novomesnik. »Gnjesz szi tak neksa tiha, pa mas szkuznate ocsi.tt BNo, zato ka me jako veszeli, goszpod Alojz, ka szi tak delecs priseo, ka nej, jesz ti szmem praviti nti* ? Vikati te nemrem." ' ^ BOrsa, gucsi naravnocs, kak szi bila dozdaj navajena." »Jeli pa, goszpod Lujzek, ti sze ne szpozabis z men6, csi te vecs nede na Planino k meni", je proszila Orsa. ,,To tak, ka nej, Orsa nigdar sze- ¦ sze ne szpozabim sz tebe, pokecs bom zsivo !" Orsa pa odide v5 sz hizse, pa je-dugo nega nezaj. Gda pride nezaj, prinesze v roki lepo piszano mosnjo. Polozsi jo pred novoraesnika pa njemi pravi: » ,,Goszpod Lujzek, to mam mali >j dar, steroga ti dam za tvojo primicijo. Vktip szam devala stiri Ieta, pa szara * sze zse dugo veszelila dnevi, gda bora ti mogla to dati. Malo je, da pa jesz. nemam vecs — zviin toga je v mosnji — 75 — ji szrebrni krizsec; to mi je podelo ,jjoj mozs pri zdavanji. Jeli pa, ka ti t0 zemes, pa mi napravis velko ve-szelje?« Novomesnik je odpro mosnjo. Bilo je v njoj szto lepij, szvetlij koron. Porino je peneze nezaj pa je pravo: nNej, Orsa, to je prevecs ! To jesz pemrem zeti za nikoj; to je tvoja britko aszliizsena placa — nekaj namali ze-nem, zato ka tak zseles, vsze pa ne nikdar nej!" Liibi Lujzek, ti fni delas velko saloszt. Vis, ka szara scse jesz nikaj ej za tebe vcsinila, pa bi jesz tildi ¦ada mela tao v tvojem veszelji. Boj iato tak dober, Lujzek, ne krati rai oga veszelja! Deni v zsep te mali dar, ja ne povej nikorai nikaj — jeli, ka eroes, Lujzek?" »Orsa, ka pa jesz naj tebi dam a to?« BKa bi rai ti d&vao ? Nikaj ! Szpo-menes sze z mene pri szvojoj prvoj szvetoj mesi; pa z Jozsefa, mojega po- ojnoga raozsa sze tildi szpomenes, :si scse potrebuje, jeli pa ? Pokojni je po rnro ; Bog njemi je zaisztino vsze dpiiszto. — Jeli pa, ka sze ti szpo-menes z naj oba ?" ,Kak pa, ka sze szporaenem, Orsa, 'csaszi za mojimi kriisnimi sztarisi pa ;a mojimi nepoznanimi roditeli prides na vrszto." BTo je lepo; Lujzek, ka ti na izvoje prave roditele tudi miszlis, to je ako lepo", prdvi Orsa sz trepetajocsim ;laszom. BJa, csi bi znao, ka moja maii icse zsivejo, pa ge prebivlejo, csi bi to inao, bi so szto vor delecs, ka bi ji loiszkao pa pripelo sze, naj bi sze z nenov veszelili1" ,,Lujzek, Lujzek !" zajocse zaj iztara zsenszkica naglasz; zakrije szi braz pa nemilo jocse. wEli, Orsa, ka ti pa denok je ?" 3 pita presztraseno novoraesnik. Orsa je odkrila obraz, njeno lice je szpremenilo farbo, pa je po vszoj szili stelo priti zs njenij prszi nekaj na szvetlo. Odprla je zse viiszta, pa je je li pa zaprla ; nazadnje je pravila szkoro zevszema potiho : ,Ti sze mi tak milis, Lujzek, tak prevecs sze mi milis." \ ¦ ^Zakaj sze ti milim, Orsa ?" po-zvedavle novomesnik. ^Zato ka nemas pravij sztarisov," je sepetala dekla. ,Nemam ; da szo pa moji kriisni sztarisi tak lubeznivi pa tak jako dobri z menov." ,Isztina je, ka szo dobri pa lil-beznivi, mores njitn jako zahvalen biti,. goszpod Lujzek." \ •. Med tem je priseo nezaj vert, pa szta szi tak nej mogla duzse gucsati. Sesztan je bio dnesz jako dobre-vole. . Gda szta sze sz hranov, ka njima je Orsa prineszla, zadoszta pokrepcsala, szta sze podala na pot. Mogla bi scse celo szoszedno vesz povabiti na primi-cijo, pa prle kak dorao prideta, de zse kmica. Gda szta stela oditi, je sztisznola Orsa scse ednok novornesniki roko pa njemi je posepetela : ,Te nikomi nikaj ne povej, gosz-pod Alojz \" Lujzek je szkimao z glavov, ka ne povej nikomi. Nato je pa zeo ke-pec z molitvene knige pa ga je dac Orsi: »To mas szpomenek na mojo novo szveto meso", je pravo, Bszkoro bi po-zabo — szlridkar dobis včkso pa lepso podobo — scse ednok jako lepa hvala !" Za tem szta odisla. Orsa je kiisnola kepec; obrnola ga je, tam je vidla napiszano njegovo-ime z velkimi csrknjami: wAlojz Sesztan" . . . — 76 — Nato szo sze njoj zaszkuznatile ocsi, pa je neszla kepec v hizso. Nove mese den je napocso. Bilo je vedro; neba je bila csiszta kak kristalovina. Nindri je nej bild niedne megle. Szuncseni traki szo pozlatili vrhe brgov pa szo sze raszipavali na ravno bogato pole. V veszi je bilo zse vsze na nogaj. V farnoj cerkvi sze je na te den szlilzsilo vecs szvetij mes, pa je doszta ltidi prihajalo v cerkev pa pa odhajalo zs nje. Cerkev pa bli-zsanje hrambe szo bile lepo pa szve-tesnje okincsane. Orsa je bila ob petij zajtra pri szv. mesi. pa je zatem tuzsna sla prti Planini. Vcsera sze je Sesztanovimi szkre-gala, zato ka je na den nove mese nej steo niscse iti Da Planiuo, ka bi meszto nje meo zsivino na szkrbi, ona bi pa tak rada bila nazocsi pri szve-toj novoj mesi. Sesztan szam njoj je steo napraviti to veszelje. Pa je nazad-nje li szklenola, ka de tildi na te den opravlaJa szluzsbo, pa osztane na Pla-nini; raiszlila szi je, ka de lejko dol '. brga gledala pa de tak vidla. ka sze ori cerkvi godi. V Orsinom szrci je nasztao teski ooj, pokecs je nej premagala szebe, ka .iidi to presztoji. Zse vesz tjeden je sselno csakala na te den, bila je vsza '.atoplena v lepe miszli, ka na te den z rok szvojega lasztnoga deteta zeme k szebi Zvelicsara — pa ta zsela sze njoj je nej mogla szpuniti. Novomesnikovo obiszkanje je zbiidilo v njenoj diisi pravi viher. Malo je menkalo, ka je nej ova-dila szvoje szkrivnoszti. Bojala sze je, ka bi jo premagalo njeno csiisztvo, csi bi bila nazocsi pri novoj mes' szvojega szinii, pa ka bi zadoszta bio eden szam mali zrok, steri bi zvabo njeno szkriv-noszt. V to nevarnoszt sze neszmi po-dati zanikoj, zato ka od toga viszi pos-teno ime njenoga szinii. Vesz Planina sze raszpresztira na lepom, sčrkom z redkimi hizsicami p0. szejanom brezsicsi, ge sze razlegajo leni pasniki, steri vleti davlejo zsivini dobro pa szladko krmo. Sz Planine pa naravnocs, pa zevszema dobro vidi vesz Podgorje, stera lezsi ocpodi ] bregi, Na szredi veszi pa sztoji lepg farna cerkev. Na preci viszikom bregi szedi Orsa poleg nje pa szoszedova Kata. Obej zsenszki gledata nepresztano doli v do. lino. Vidita dobro, kak szo hizse oki^. csatie, vidita tiidi vnoge z venci opletene sztebre. Brezbrojne zasztavice plahiin. csejo visziko v zraki. — Liidje sze vkii zebirajo okoli cerkvi. Zvonovje zvonij tak lepo, pa razposiJajo v zbranom kor szvoje vizse delecs okoli. — Mozsarj grmijo pa troszijo brege pa dole. P veskoj ceszti ide velka preszecija prt cerkvi. ¦— Vsze sze dobro vidi; naj naprej muzsikasje sz szvojov szvetlo skerjov, za njirai duga vrszta belo oblL csenij pa lepo oveocsanij deklic, z| njim vnogo duhovnikov, oblecsenij,1 bele robacse, te pride neba pa po njov novomesnik v bliscsecsoj mesno, opravi. Orsa je posztanola bleda: jo-kala je nej, liki trepetala je na celom teli. Preszecija je poraali sla v cerke nad velka vrata. Gda szo zse tiidi zadnje oszebe sztopile v cerkev, je Ors escse itak glčdala ta dol. „0, da bi tiidi miivi mogli bi pri szliizsbi bozsoj", szi je pogucsal Kata. Orsa je na to nikaj nej pravila. BRada bi znala, csi predgar tiidi od pravij uovoraesnikovij sztarisov kaj prinesze naprej", je pravila dele Kata Orsa je sztrepetala, pa j§. osztal tiho. ^Vej je to Hak velka csuda",),) csefketala dele Kata, ,,ka decsak takfe nevalanij sztarisov doszegne tak velk miloszt". , ¦ :1 Orsi szo posztala lica ardecsa, p je pitala? — 77 — »Kata, pa ti kaj znas od novo- ikovij sztarisov ?" wZnam to, ka znajo vszi liidje." BEli pa ti nemas viij?" sze je csiidivala szoszedica; »zse pred sesztimi jeti szo szi liidje gucsali, ka je Saszta"-pov decsak szin, tisztoga malovrednoga ^aputnika. Kem bole je zraszeo decsak, tembole je bio podoben tomi zsganico zsganjari. Szamo dobro pogledni mla-doga goszpoda — eli je nej to zsganjar Laputnik? — Znas, Orsa, to je zndna racs — novomesnik — szveto poszve-esenje naj bo vO zeto — je szin ti-sztoga nevalanoga csloveka". Orsa je nato djala : »Tojene isztina ! Vsze je zlagano!" Zatem szi je zakrila z rokami obraz pa sze je jako jokala. Laputnik Irga njegova zsena Liza szta sze pred 40. leti priszelila sz Hor-vacskpga. Nej szta scse zsivela edno dobro leto v Podgorji, pa sze jiva je zse vszaki posteni cslovek ozdelecs t,egibdo. Njiva kucsa, ge szta mela zsgan-jdrno, je bila zbiraliscse najbole razvii-zdane szodrge. Laputnik je bio mester v tom, csi je ge koga trbelo znoriti eli ^a oropati. Liza je pa jako znala szkri-vati vkradnjeno bldgo v szvojoj kucsi, pa zviin toga sze je scse doszta driigij, nej lepij recsi gucsalo od nje. Gda je zgorela Plevnikova hizsa, szo szi ltidje gucsali, ka jo je niscse drugi nej vuzs-gao, liki Laputnik, ka bi szi pri gaszidbi napuno zsepe. Pou szvojega zsivlerija szta zse preszedela Laputnikovja v za-pori. — Laputnik Irga je pred Irinaj-szetirai leti telebno v veski jdrek pa sze je tam napio na celo vecsnoszt, Lizi je pa zsi oszem let nej bilo glasza. Neszmimo sze zato csiidivati, csi s.:e je Orsa milo razjokala, gda njoj j< klepetaszta tivarsica tak isztinszko ^Novomgsnik je szin raalovrednoga iputnika !" Gda je Kata vidla, kak velki vtisz 3zo napravile te recsi na rcLhocsiitecso szoszedico, jo je kusala toldzsiti. ^, boj merna! Nikaj sze ne jocsi! Jeli pa, ti szi mela Lujzeka prevecs rada; jesz ti nebi szmela toga ovaditi ; pa tiidi szam nej znala, csi ti to neves." Orsa je zdignola poveseno glavo. Odprla je szvoj pogled v Katine ocsi pa je iszkala v njij, eli je isztina, eli je lazs, ka njoj je prdvila, pa je pitala : ,Kata, povej rai odkritoszrcsno, eli je reszan isztina, ka szi ludj^ tak gu-csijo od Lujzeka ?" »Znas, Orsa, to ti zevszema niscse ne da voK, je razlagala Kata, ^nescseja lubeznivomi mlddomi goszpodi delati zsaloszti, zato ka je to on nej kriv, csi szo njegovi szlarisje bili taksi; po-tiho szi pa vszeposzedi od todga gu-csijo ; jesz szam vcsera pa csiila to pri . Vinarovi!" BKata, boj tak dobra, pazi malo-na mojo zsivino", jo je proszila zaj Orsa, »jesz morem iti dol v Podgorje!" aKa ti pa je ? — Ka zseles, eli ka scses vcsiniti ?" jo je pitala Kata sz csiidivanjom. ^Pilszli me, pa pazi na mojo zsi-vino," je pravila Orsa napou csemerno nato je odbezsala v szvojo hizsicsko szi je oblekla boso obleko, pa je t< bezsala dol po bregi prti Podgorji. Med pofjov szi je szama sz szeov etak gucsala : BSziu Laputnikovoga Irgo ! . . , Tc neszmi osztdti! . . . Laputnikov Irga — Nej, bose je Podgajsekovoga Jozsefa. Bozsem cslovek je Jozsef nej bio, szamc prevecs nagle nature!" Kem blizse je bila prti cerkvi, tem Jepse szo doneli zvonovje, tem bole szo diivnjali mozsarje. Orsa je vkiip pobraUa vsze mocsi, pa sze je prerivala v cerke^, stera je bila nakla-csena z liidmi. Szpevali szo ravno k zadnjemi blagoszlovi. Novomesnik je zeo v roke monstranco. Obraz je bio nekelko razzsarjeni, pa njemi je szveta navdtisenoszt szijala z ocsi. Orsa je nepremeknjeno gledala na njega. Gda - 78 - je pa zacsno szpevati sz csisztim, le-pim glaszom : »Genitori . . .", te. je Orsa nej vecs mogla gledati prti oltari; potegnola je vo zsepa beli robcsek, pa je jokala napou glaszno. — Csildno lepo sze je glaszo te njeni jocs. Po dokoncsanoj szliizsbi bozsoj je szprevajala preszecija belo oblecsenij deklin pa drugij liidi novomčsnika na farov. Za preszecijov je sla tudi Orsa. — Zaj njoj je szpadnolo kak szvinec 'tesko na szrce njeno nakanejnje. Gda Je sla dol po bregi, sze je sztanovitno odlocsila, ka povej ludem, kak najprle de njoj mogocse, csidij sztarisov szin je Lujzek ; zaj sze njoj je pa krcsilo szrce ; vidi sze njoj szkoro nemogocse, ka bi mogla szpuniti szvojo lasztno zselo. — Eli do njoj ludje vervali ? Ka bi sze zgodilo, csi bi to na szvetlo •prislo ? Ka bi szi njeni szin miszlo od nje ? Ka bi njoj pravili na to Seszta-novi? — Grenki sztraj je obdajao njeno zmantrano dilso. — Pa sze zato to more zgoditi! Trbelo je resiti csaszt pa dobro ime njenoga szinii, njenoga jedinoga, deteta. Pa komi sze naj najprle to ovadi pa odkrije ? Miszlila je na pli-vanosa, na Sesztana, na vertinjo ; da sze njoj je pa tak vidlo, ka bi scse najlezsi gucsala sz szvojim szinom szamira. Orsa sze je podala na farov. Tii je proszila, naj sze njoj dovoli, ka de z novomesnikom szamim gucsala ne-kelko recsi; ma njemi nekaj povedati. Pelali szo jo zato vcsaszi k njemi. On jo je szprijao z najveksov liibeznosztjov. ,No, vej szi pa zato ti tiidi tii bila, Orsa ?" jo je pitao z velkim ve-szeljom. »Jako rae je zsalosztilo, gda szara zvedo, ka mores osztati na Pla-nini. — Orsa, povej, eli je bilo lepo?" »Oh, pa kak lepo", je odgovorila Orsa, — »szamo ka szain jesz prisla komaj zse na konci.fc Nato je zacsnola jokati, pa je nie-dne recsi vecs nej mogla szpregovoriti. »Orsa, ka ti pa je \" jo je pitao mladi goszpod. »Nahaj me raalo, ka szi odpocsi. nem; szam prevecs triidna!" je pro, szila Orsa. ' Velo njoj je, naj szi doli szede • ona pa li jocse, pa szi nemre sztavitj szkuz. Za nekelko minot pa pravi csaszi : »Lujzek, prevecs rae je szrdm? BPred kem te je szram ?'¦ nPred teov pa pred ludmi." MPa zakaj te je szram, Orsa?*' »Lujzek, jesz szam sze pregresila nad teov, jako szam sze pregresila nad teov, jako szam sze pregresila l" ,Boj pametaa, Orsa ka szi vszega ne domislavles ! Vej szi ti bila zmeroru tak liibezniva, ka mi mati ne bi mogla biti bole.K Zaj sze je szpiisztila zsenszkici v glaszen jocs. ,,Lujzek, jesz szam tvoja mati!' Mladi diihovnik sztopi eden szto paj nazrt, sze sztepe po celom zsivoti »Orsa!" szkrcsij glaszno, »moj mati! Eli je to isztina ?" ^Priszegam ti na szveto Trojsztvo ! pravi zseoszka cilo razburkana. Zaj jo sztiszne novomesnik v szvoj narocsje, jo obine, jo kiisne na csel pa njoj pravi z veszelim glaszom: nMoja mati, moja luba mati!" Dugo, dugo szta bila oba tih Mladi diihovnik sze je tudi mogeo szkuziti Nazadnje je azpregovorila Ors pa je pitala z milim glaszom : »Lujzek, eli mi mores odpusztiti ?' nMoje lilbo dete ! 0, kak me vi szeli, ka morem ednok szpregovoriti recsi. Nej szam miszlila nikaj htidi Bilo mi je tesko, cserezred tesko, gos pon Bog zna — vcsinila szam z rli bčzni do szebe — sz csiszte liibezi do tebe — Lujzek ?« *- Nato szta pa oba posztala tihc zatem je pripovedavala Orsa, kak je vsze zgodilo, kak je Jozsef, njego - 79 — *. ocsa posztao neszrecsen. Nej je bio bozsen cslovek, szamo prenageo je bio. Zatera njemi je povedala, kak zsa-losztno sze njoj je godilo v meszti, kak je njega, szvojega szinii, v najveksoj szili z bolecsim pa sz trpecsim szrcom zavupala tiijira, luckim ludem, kak je zamucsala njegove roditele, ka bi ga tak obcsuvala szramote, stero bi njemi znalo delati ocsino ime. Sz toga na-giba je celij dvajszeti lejt premagala csiisztva szvojega szrcd, bilo njoj je vecskrat tesko, nezgovorno britko, ka njerai je nej povedala, ka je ona nje-gova mati. Nigdar nebi csmrgnola ni recsi, to szkrivnoszt bi neszla sz szeov v hla-den grob, csi njoj nebi prislo na vilha, ka szo bozsni jezicje gucsali. Na-konci szvojega pripovedavanja sze je pa pa zacsala szkuziti. Szin jo je prijao za roko pa njoj je pravo od veszelja : »Vi luba rnoja mati, dobra raati!" Gledala szta szi dugo csasza nej-mo v ocsi. Zaj szklonka nekak po dveraj. Novoraesnik veli materi, naj osz-tanejo v hizsi, o.n pa ide v8. Dugo ga je nej bilo nezaj. Orsa je trepetala kak siba po ce-lom teli. Nej szi je mogla premiszliti, kaksi vtisz napravi ta nedovejdna no-vica na liidi. Zan csdszek sze zacsuje odzviina veszelo govorejnje. Dveri szo sze od-prle, v hizso sztopijo plivanos, gosz- podje diihovniki, Sesztanovi pa vnogo driigij gosztov. Orsa szi zakrije obraz. Vszi jo tolazsijo, jo batrivajo pa njoj davlejo roke. Sesztanojca sze je razjokala od szamoga szocsiitja pa od radoszti. Hitro prineszejo Orsi szvetesnjo obleko, jo pelajo v dvorauo, ge szo bili gosztje vkilp zebrdni, pa njoj dajo prosztor na prvom, najodlicsnesem meszti poleg novomesnika, szinu nje-noga. Od szame razburkanoszti je szkoro nej mogla nikaj jeszti, zmerom je gle-dala szvojega szintl. Gda szo muzsi-kdsje zaigrali brzen raars, sze je Orsa zacsala tak jokati, ka je odnemogla na celora zsivoti. Mogli szo jo pelati vč z dvorane. Komaj na vecsar, gda je bila sz szinom szama, sze je pomirila. Zaj je te zacstitila vszo szvojo szrecso pa blazsensztvo. Za nekelko dnevov je mogeo no-vomesnik odpotiivati, ka je nasztopo kak kaplan v ednoj delesnjoj fari szvojo prvo szliizsbo. Za Orso je bila ta locsitev tak nezgovorno teska, kak nigdar prle nej. Gstela je od tisztimao vore jpa dnčve, gda bi 30 pa priseo pohajat njeai szin. Po oszmi letaj je dobo kaplan Alojz meszto szamosztojnoga diisnoga pasztera. Zeo je k szebi szvojo mater; tak szo napocsili zdaj merni pa bla-zseni dnevi za liibecse materino szrce, stero je moglo presztdti telko teskij pa britkij szkusenj. D. Novi krcsmar N j»T 7 peszkoj veszi sze je velka novina Kak je gotova bila krcsma, doli V godila. Sztaro vesko krcsrao szo do je tudi pretekla arenda krcsmara. Na doli vtrgnoli, zse je vkiiper sla. V jeszen tri leta jo je vovzeto meo do novoga je nov& zidina gzdavo kazala szvoje leta. Prvle nisterne meszece szo z nova bele sztene. vOdavali krcsrao. Sztari krcsmar — pris- - 80 — lek — sze je drzso, nego tak viszoko szo gor gnali nisterni iz veszi, da je na szlednje henjo, telko on ne more vo szpraviti iz krcsme. Po licitaciji szo zacsnnli poleg na-vade piti. Piscse sze oda, pa je ado-mas, ne pa ka bi ne pili, kda sze krcsma vodava. — No prineszi vino krcsmar, dugo nam zse tak ne bos tocso. — Dobro, dobro. Prinesze vino, pa szi med nje szede. — Meszto koga szte pa vi tak vi-sziko gori gnali ? Ve pa znamkar ne ¦ te vi na sztare dni krcsmar ? — Ve pa znas, mam szina v Becsi, tam sze je ozseno. Zsena je, prej, dobra kilharca, vo sze je navcsila. Domo mi je piszo, naj vu njegovom imeni gori vzemem krcsmo. — Dobro, dobro, nego kak pride vo, csi de tak drago arendo placsiivo. — Vecskrat pridemo pit pa mo ga pomagali. Novi krcsmar je priso domo, zs njim njegova zsena. Znala vsze vrszti | pa zsenszkoga szpola. Nej szo Boga molili, kak to krscsenicje po driigi vesz-nicaj navado majo, gda mrtveca csu-vajo, liki szo sze — szran je more-biti! — tan zoapili, pa szo sze te zd-csali scsegetati, scsipati pa kiisuvati,, rdvno tak kak delajo poganje, ki scse nazddnje mrtveca pojejo. — No, to je-pa zaisztino velka szramota! Zaj szmO' nej vo napiszali imena tš pogajnszke vesznice, liki csi driigocs kaj taksega zvedimo od sterestč veszi, te napisemo nej szamo ime tejszte vesznice, liki tiidi imena vszej tisztij novodobnij po-ganov, ki sze ne drznejo poleg mrtveca driigim na szpako tak ruzsna dela vrsiti, pa sze tak nedosztojno oponasati. Nas piszacs, ka sztno ga v Mlajt... e poszlali, nam pise, ka je ta vesznica vredna szvojega imena. Tii szo najmre mlatci tak jaki, ka sz cepmi szamo' mtihč dol sz sznopja gonijo. — Sto bi zato nej vervao, ka sze je pri ton gda szvejta steromi mlaj . . . csari zse potro cepics? Nas piszžcs, ka szmo ga v...... poszlali, nam pripovedavle, ka gda je notri v vesz priseo, je najseo zsenszke, ka szo nekse szpraviscse drzsale, pa szo sze jako pernjale edne z ovimi. Nej szo mogle najmre dognati, gda kokos nesze, steri tao jajca te prid;* naprej vo: drognesi eli pa debelesitao f' Edne szo pravile, ka drognesi tao pride naprej vo, drtige szo sze pa li szilile, pa szo pravile, ka debelesi tdo pride naprej vč. Za toga volo je nasztala: r^ •..'__ 85 — ¦ «ad njimi velka kricsa, pa bi szč zse szpunjavao szvojo duzsnoszt, pa je med- szkoro vkup lovile. Na dobro szrecso tem mogeo matrnicsko szmrt gor zeti. je r&vno te priseo do njij nas piszdcs, — Pa naj pa sto ,'povej, ka je to nej pa je je na ednok vsze potuso. Ou isztina, vej mo sze te mi zse glaszili njin je ndjmre povedao, ka gda kokos dele! — neszč, ne pride vtf naprej nieden tdo Nas naglejuvacs, ka szrao ga v jajca, liki prideta obd tald: drognesi Szat . . . . ce poszlali, nam pripovedav- pa debelesi odzaja v8. — Zsenszke le, k"a je ravno na velki pčtek zajtra ^zi pacs dosztakrat nad ken taksin te- najseo gor to vesz. Pa Kak je vgojdno rejo glavi, ka zse nema niksega imena. rano potiivao prti Szatahovcon, je naj- Nas naglejiivacs ka szmo ga na seo geste na oszrdki zsenszko, nej sza- Tis . . o poszlali, nan je poszlao celo rao po szat. . . szki njivaj, liki tiidi na zaniraivi glasz. Pise nan eta; Tis . . . njivaj drugij gornjij vesznic. Vsze te 'csarje szo zvedili, ka szo beJtincsarje zsenszke szo mele janke naopak oble- dobili vojake, zato zaj oni tiidi pro- csene, pa szo z oszrdkov travo scsi- szijo, ka prej nebi radi zaosztali za pale. Naserai naglejuvacsi sze je to beltincsari. Kak je csuti praviti, dobijo jako csudno vidlo, pa je pitao edno tri cele pataljone taksij vojakov, ka zsenko, ka dela. Ta ga je pa tak cse- do po Miiri tikvi jahali. — Vsze szre- merno poglednola, ka je szirmak nag- cso van zselemo k toj novotariji, vrli lejiiVcics v velkon sztrahi miszlo, ka ¦tis.. . csarje! sze je zblisznolo, pa sze je hapo kri- Nas naglejiivacs, ka je v...... zsati. Zsenszka je nato nakla vrgla odiso, nam pise, ka v toj veszi szo nabrano travo, pa je bezsala domo. takse mtihe, ka csi ravno sto stero sz Jezik njoj je medten klepeto, kak go- ¦kenicov vddri, pa sze vecs ne gene. ricski klepotec. Nas naglejiivdcs bi jako Sz T.....csa szmo dobili piszmo, rad zvedo, ka to pomejni, ka tž zsen- v sterom sztoji, ka tčrj.....e dekle, szke na tak velki oszvetek pa tak rano te mlade varasanke, jako na szkrbi travo berejo, zato sze je pascso notri majo, gda sze na szprotlike oprvim v vesz. Tan je po dugon hodi pa scse prikazse mladenics na nebi. Gda ga po veksen trfidi koraaj najseo ednoga varajo, te idejo k Pretoki, pa tan na treznomiszlecsega csloveka, steri njerai %o\\ kolinaj klecsijo, pa zemlo kusujejo. je vsze razlozso. Pravo je te poste- To prej delajo zato, ka bi duzse lepe njak, ka tiszte zakotane zsenszke, ka •osztale, pa ka hitrej raozse szpojemale. je je tam po oszrdkaj vido, escse izda Ravno tak szmo csvili tudi praviti, ka zsivejo v tisztoj babjoj veri, ka sze sz sze bak......e odijo mujvat v Mo- travov, stera sze na velki petek pred kos, biszt......e v Miiro, bel........e szuncon nabere po oszrdkaj, lejko dela pa v Dobeo, gda sze na szprotlike comper. Nas naglejilvacs je nato pitao, prvokrat prikazse mladenics na nebi. ka pomejni to, ka te »comprnice" majo — Csi njin to kaj vala, mi nevemo, janke naopak oblecsene. To pa prej zato ka sze po driigi vesznicaj najdejo telko pomejni — je odgovoro sztarec ravno tak lepe, na mesztaj pa scse — ka sze je ten zsenszkan tudi pamet Jepse dekline, kak szo 16. naopak obrnola. — Hej, babe, babe, Z Gan .... szmo dobili zsalosz- da bi vasz zse szkoro ednok szrecsala t^n glasz. Pisejo nan, ka szo gan..... prava pamet! cibeszili ednoga melineskoga vojaka, Nas naglejuvacs, ka jevRak----n «teri je k njim priseo po patroli. Bio odiseo nalukuvat, nan je poszlao takse je to ravno sztrazsamester od strte piszmo, ka van ga nemremo dati nas- peske kompanije. Szirmak je zveszto tampati. Nemremo pa zato, ka bi nasz — 86 — te segave rak___nke znale sz kozse pregnati, csi bi je vtegnoli objaviti. Telko pa zato damo na znanje ten rakicsankan, naj dobro pdzijo na pro-szo, ka njin je ovacsi vrabli pogyejo." Z Dokl......ja nam pisejo: Neksi dokl___nec je prej vido — brscsasz ze-szna, gda je scse szpao — ka po njtivoj Komdrombi jelenji drcsejo. Majo prej lepo ardecso dlako pa duge rogle. Dogucsali szo szi zato dokl___nci, ka do nad temi jeleni lovino drzali. Da pa szami nevejo sztrelati, zato szo op-roszili varzsenszke sztrelce, ka njim pridejo na pomocs. Tej sztrelci szo pa taksi, ka sztrlijo vszi naednok, szamo eden »potli." Zse sz toga je viditi, ka la lovina ma biti zanemiva, zato pa mi tiidi poslemo na njo szvojega nag-lejiivacsa pa fotografa, ka mo van te kleti znali popiszati, kak sze je kaj godilo. Nas naglejuvacs steromi szmo ve-leli v Norsince iti, nam pise, ka je v toj veszi »nimak nimacso v vrbacso poklacso." Z Gid... vec szmo dobili piszmo, v sterom piszmi nasz proszi edna Zsii-ska, ka bi njoj szpravili mozsa. Pravi nan, ka je zse mela doszta vogledni-kov, szamo ka je kmeta niednoga nej stela zčti, goszpoda je pa nej bilo po djo, zato je pa gratala zse malo pre-sztara. No, pa to naj nikoga ne pre-plasi, zato ka scse telko zobi raa, ka mozsevi lejko zgrze zsilpo, csi de trbelo. — Sto scse od te Zsiizske kaj vecs zvediti, naj sze obrne k nasemi vreje-nistvi, ono zse da potrebna pojasznila. Nas pisz&cs, ka je v K.. g odo, nam pripovedavle eta: V- toj veszi, gda sto pri driigoj hizsi v stalo pride, more na vszako zsivincse pltinoti pa pravifi: ,,Pfuj te boj, ka te nebi zvor-keo!" Csi to ne vcsini, ga z meklov nazsenejo vo z sta-Ie, pa ga vecs za nikse peneze ne piisztijo notri. — Pa-. niet, pamet, ge szi! Nas naglejuvacs, ka szmo ga v N......o poszlali, nan je poszlao taksi telegraf ka nasz je obisla groza. To-nan je najmre telegraferao, ka j.e v N......i bilo gosztiivanje, pa sze j& cela szvadba z mladozsencom pa z szne-hov vred veszelila do ponocsi. Gda- je pa ponocsi minolo, je priseo ptic, pa je szneho pa mladozsenca oba zsiviva odpelo. — Presztrasili szmo sze, gda; szmo to zvedili, pa szmo vcsaszik po ekszpresz posti poszlali n.....cskin- piszmoznancon sziono piszmo, v steron szmo je pitali, csi je to reszan isztina.j ka nan je nas naglejiivacs telegraferao. Na odgovor szmo v edaon tjddni tri cele meszece csakali, pa szmo ga te komaj dobili. To szo nan odgovorili to modri n.....cski piszmoznanci, ka je re- szan isztina, ka je piic mladozsenca pa szneho zsiviva odpelo. Dosztavili szo pa, ka naj sze zato nikaj ne bojimo nej za mladozsenca pa nej za sznehov zato ka jiva je pilc nej odirao. On je bi szamo foringas, ki je mladozsenca pa szneho pelao na sznehin dom, kamaj sze je mladozsenec ozseno. j Nas piszacs, ka szmo ga k Szve-' tomi Jiirji poszlali, Dan je prineszo edno piszmo, v sterom piszmi nasz proszi edna vrla deklina, ka bi objavili v nasi novinaj ete razglasz: Mlada szan, pa lepa, brzna pa szkrbna, vrla pa bo-gata; za lepo obleko ne maran, kregati sze nescsen, pleszati pa neven. Znam pa dobro hiihati, sivati pa prati. Rada bi dobila taksega mozsa, steri je ttidi szkrben pa delaven, pa steri vina ne pozna. — Mi z nase sztrani prepora-csamo to vrlo goricsanko vszen szlo-venszkim mladencon, steri zselejo do-biti zveszto tivarsico pa szkrbno ver-tinjo. To pa zse naprej opominamo, ka csi sze pripeti, k.a de steri mladenec proszo to lepo goricsdnko, pa je ne dobi, naj ga te zato glava ne boli, kt"1 na Goricskon je vnogo tak lepij pa vrlij dekliiL Nas piszacs, steromi szmo veleli v......iti, nam pripovedavle, ka ga — 87 — je proszo eden mladenec, ka bi njemi mi po nasi novinaj zseno szpravili. Pravi te mladenec, ka sze je zse duga leta zseno, da sze je pa dozdaj nej mogeo ozseniti. Zato pa zaj v no-vinaj davle na znanje vszen szloven-szkim mladenkan, stera scse dobiti tak-sega mozsa, ka je tri leta Bcaszara" szliizso, pa je zviin toga zse tudi ri-cset odo kostavat, tiszta mladenka te naj posle szvoje poniidbeno piszmo pod naszlovon ,,Velko bogasztvo" v nase vrejenistvo. Mi je te zse damo njemi ; v roke. Te mladenec pravi, ka na le-poto nede gledao. Zato sze pa v prvoj vrszti szamo takse dekle lejko zanasajo, ka szi med ujimi stero zebere, stere kaj doszta majo k hizsi prineszti. To pa zato, ka je prej on tiidi jako bogat. Naserni piszacsi je od szvojega bo-gasztva szamo telko ovado, ka ma stiri lepe pa mocsne konje, najmre : — kii-fnoga, zeljenoga, zsalodovoga pa her-csenoga. Nas naglejuvacs, ka szmo ga v Ameriko poszlali, nam pise, ka je le-tosz tiszte nase neszrecsne zoszeljence poiszkao gor, steri za to szkrbijo, ka ladje nebi prazne, szentan hodile po morji, pa ka agentje nebi brezi szliizsa osztali. To szo pa tiszti nasi pomilii-vanja vredni rojaki, ka sze szamo szen-tan prevazsajo, pa dotecsasz nemajo sztaonoscse nej doma pa nej v Ame-riki, pokecs sze prevazsati majo obcsen. . Nas naglejiivacs je je pitao, zakaj szo nej sztaoni tan, ge zse ednok szo, naj bi zse te bili doma eli pa v Ameriki. No, pa tej nasi tuzsni jiinacje szo bili tak jaki, ka szo njemi dali odkritoszrcsen odgovor. Povedali szo ocsiveszno, ka sze zato prevazsajo telko szentan, ar sze njin v Ameriki ne vidi delo, doma pa nej jelo. — Dobro, dobro, te sze {a li prevazsajte szentan, vi tuzsni vitezje ! Zse pride csasz, ka bi van v Ameriki dobro bilo delo, szaino ka ga ne dobite, pa z nase domacse hrane sze tiidi nebi zbranjuvali, da bi jo li meli. Skoda je szamo to, ka do zavolo vasz mogli szkoz prsztov gledati tiidi sztarisje, zsena, pa scse znabiti deca, ka szo sze na vaso pomocs zanasala. Nazadnjc bi nasz escse znao sto pitati, kakse glaszi szmo dobili z Boj-necskoga. — Jej, liidje, bozsi, to nasz nancs ne pitajte! Nasi naglejtivacsje, ka szmo je na Bojnecsko zgonili, szo ravno na fajnscsek prisli ta, pa nam pripovedavlo, ka szo v bojnecski ve-sznicaj liidje na fajnscsek tak parovni pa gladni, ka vsze scsejo pojeszti, ravno tak, kak szo to delali b........rje pred nisternimi Jeti, gda szo szodni d^n csakali. Pa nej szamo pojeszti scsejo bojn^cje na fajnscsek vsze bose, ka majo, liki szpili bi van tildi, szpili, escse csi bi njin sto zsidoszke cote zo-zsmik-ao. Njuva lakovnoszt je na te den tak velka, ka sze vecs mladij liidi prti veCsari zse natelko znasztine pa znazslžple, ka te morejo iti k ednoj pozoszebnoj hizsi, ge sze na komando »peklenszkij hlapcov" vrtijo pa szka-csejo, kak szo to inda delali zsivino-vracsje sz tisztimi teoci, ka szo sze prevecs rosznate detelice najeli. — Tii moremo na uaso najvekso zsaloszt za-pomliti, ka nej szamo na Bojnecskon, liki tiidi po driigi nasi vesznicaj sze najdejo taksi kozli, sterim pametfajnscse-kove dneve zevszema szkiszne. Oszebni glaszje pa darila. Vsze dolenszke vracselje, stere szo dozdaj vracsile vorocslove betege, sze-/ cse, siisze mrake pa sen, davlejo z zsalosztnin szrcon na znanje szvojim be^ezsnikon, odzdravlencon pa vszen tisztin, ki szo sze na njiivo pomocs zanasali, ka morejo to szvojo cseszt ta pusztiti, pa iti v pokoj. To pa morejo vcsinili zato, ka szo prej ludje posztali csednesi, pa sze nescsejo vecs dati za nosz voditi. (*— Tak je prav! Mi z nase sztrani tiidi opominamo vsze tisz-te, ka je to doszegiije, naj ten vracsel- — 88 — , jun zanikoj vecs ne kr&tijo njiivoga zaszliizsenoga pokoja. i^HBratonszka kralica je poszlala be-denicskomi brigaderosi csasztno mitaljo — z repe. ¦ Driizsba treznoszti je zela med szvoje kotrige vsze tiszte zsizs.......e pa trnj......e, steri nescsejo piti opoj- nij pijacs. Derektor pol.....e norisnice, steri sze je lajnszko leto v Lipovci mudio, jo sznocskar keszno priseo v Prosze-njakovce. Bojnecska caszarica sze naszkori pripela v T.......e. Varaski porgarje sze k njenomi prihodi zse jako pri-pravlajo. Gradiski zsiipan sze je odpelo v goricske toplice. Vescsicski zsivinovracs je na po-csitnicaj. Petroszka fiskaliska »kamura" je razpiiscsena. ' Nadzornik filoszkij loncsenij fabrik je dol zahvalo. Velke neszrecse. V Szoboti szo dol sz tretjega stpka vrgli ednoga goszpoda — krscsak. V Tropovci je na ednon gosztil-vanji moglo szmrt gor zeti dvajszeti — kovocsek. Pri Torniscsi szta sze vkiip vdarila dva zseleznicskiva vlaka, pa telko to ka szta varasancon ostarije nej porusila. Martjanszki konjevi szo piiconsz-kitu botrevon vsze salato pogyeli. Bakovcsaron je pogoro Mokos. Ta neszrecsa pa ne zadene szamo bdkov-csare, liki tiidi doklezsdnce, zato ka prej ta szmrdecsa zsganica v8 v Mo-kosa ma szvojo zsilo. Velka neszrecsa bi sze mela zgo-diti tiidi v Lipovci. Trije liposzki ribi-csje, ka szo v Pinkavi ribe lovili, bi sze szkoro tan vtopili. Na dobro szre-cso je tisztoga hipa niti kaple vode nej bilo v Pinkavi, ovacsi bi sze ta neszrecsa zato li znala zgoditi. Goszpodarszke novice. V...... szeli tiszti ide repno szejat, ka je pri hizsi najbole debeli. Gda poszeja, szi na szredi njive dol lezse, pa sze po zemli kota, pa krcsi: BTak debela repa, kak jesz ! Tak de-bela repa, kak jesz !" To prej dela zato, ka bi te bole debela repa zraszla. Gu..........e kiipUjejo duge lonce za mleko na szprotlike, prle kak zsabe regecsejo. To pa delajo zato, ka prej te vecs vrnja je na mleki. Prdanovcsar, gda vrnje moti, szedi l szigdžr na vozsi. To pa dela zato, ka je prej te zsmocsaj bole trdi, pa duzse csrsztev osztane. V Moravci tiszti szejacs, ka proszo ide szejat, niti recsi neszmi csmrgnoti, pokecs je na njivi. Csi ide szejat kaksa brbrava zsenszka, ka jo jezik nebi vne-szeo, szi escse kamencsek dene pod-njega. Vsze to pa zato, ka prej te vrabli nevejo za proszo. Szodisincsarke szemenszki mak z ovszenov szlamov prazsijo, ka je prej te bole roden. V....... mcLjo zsenszke takse kokosi, ka vszaki den neszejo — repe ¦, pa glave. ! V Gsrnci pa je taksa krcsma, ka vecs dobi v njoj za dva szekszara, kak indri za eden szekszar. Zdravilsztvo. Od edne boltinszke vracselje, stera je tiidi mogla sztopiti v pokoj, szrao zvedili — za drage peneze, kak sze dela včrocslova voda. To mi zaj ob-javimo v nasi novinaj, lejko bi sze scse znabiti najseo taksi diindek, ka sze ga vorki primlejo, pa sze te lejko doma szan zvracsi. To je pa tem bole potrebno, zato ka szo vracselje vsze mogle sztopiti v pokoj, pa szame zsoo lejo, ka njin toga pokoja naj niscsš nebi vecs krato. Dela sze pa ta vo-rocslova voda etak : Loncsek z vodov sze more djati — 89 — pred jesztijami na ognjiscse, pa te etak -csteti: »Včrki, včrki, vasz je devet! Ja, pszojnszki szinovje, devet vasz je! Jez vasz scsčm pregnati v5 z Bed&k Taseka glavč, ka vasz vecs nede, sze-den. Ite na puszte njive, ite v izse-koszko Meko, ite na bratonszko Pri-sibico, ite v polanszko Josje, pa ne mejte vecs mocsi v njegovoj noroj hu-banji." Zaj more na vodo pijnoti, pa szo tak vorki na szeden szprdvleni. Zaten je trbej szpravlati z szedeo na pet. To sze godi ravno tak, kak prle sz ten razlocskon, ka nazadnje more pliinoti notri v lancsek. To sze te tak dele pondvla, pokecs sze včrki nej nanikoj szpravleni. Gda szo pa zse na-nikoj szpravleni, te more z6ti tri zse-recse vogle, pa je piisztiti notri v vodo. Tej vogli pokazsejo, csi je zvorcsenec zevszema diindek eli pa szamo no pou. Kembole svrnijo vogli, gda v vodo szpadnejo, ten veksi nimak jč. Ka pa more zaj sz tov vorocslovov vodov delati? — Zvorcsenec sze more zs njov mocsiti. Ndjprle szi more na-mocsiti cselo, pa prosziti Boga, ka njemi hitrej pamet preszvejti, zatem pa, ka bi ga nemarnoscsa povrgla, szi more namocsiti pravo roko pa levo nogo, nazadnje pa levo roko pa pravo nogo. To more delati do tretjega, pa te preminejo vorki, csi je betezsnik zaisztino bio zvorcseni. Gsi je pa nej bio zvorcseni, liki njemi je kaj drtigo naskodilo, te szi pa naj iscse pomocs pri vucsenon vracsileli. V......szo najsli vrasztvo za piislivoszt eli plesivoszt. Sz koj sztoji, to nescsejo ovaditi, szarao telko szo dali na znanje, ka zaisztino pomaga. Escse csi szi prej sto sz ten vrasztvon csrevle namazse, zraszte na njij vcsa-szik dlaka, pa gratajo koszraati. Na Kr . . ni, gda na szpotlike oprvin grmi, vszi bezsijo plot troszit. Kelko kolicsov steri sztroszi, telko let ga te nede ph&la treslika. Csi pa sto jč tak mocsen, ka podere plot — nej szvojega liki szoszedovoga — te ti-sztoga nigdar nede vecs phala treslika. ......je prdvijo, ka gda sto dol z dreva szpadne, more hitro gor sztanoti, pa trikrat okoli dreva bezsati. Csi to lejko vcsini, te sze njemi nej trbej bo-jati, ka bi sze bujo, eli pa ka bi sze njemi noga potrla. k Szodnija. Bedakovcsarje szo v tozsbo dali bčltincsare, ka prej tej lazslive novine po szveti posilajo. V lajnszkoj stevilki nasij novin je najmre sztalo, ka bol-tincsarje tak pravijo, ka sto scsš do-szta grbanjov najti, on sze more po zelenoj trati kotati, gda na szprotlike oprvim grmi. To novico szo pa beda-kovcsarje zeli za gotove peneze. Komaj szo csakali, gda bi na szprotlike oprvin zgrrailo, ka bi sze te oni tiidi kotali po zelenoj trati. Bila je pa ravno nedela, pa je so descs, gda je oprvin zacsnolo grmeti. Bedakovcsarje szo to nikaj nej gl^dali, liki szo sze zmetali v szvete-stijoj obleki na zeleno trato, pa szo sze tak kotali, ka szo szi obleko vsze zamazali. Vsze to bi bedakovcsarje po-zabili, pa nikaj nebi oiarali, naj bi li szamo grbanje najsli. Pa ta zsela sze njin je nej szpunila. Iszkali szo je naj-mre celo leto; iszkali szo je vudne szpo-szvejtou, vnocsi pa z raspeteroa. Pa je bilo vsze zaman! Nindri szo nej najsli niednoga grbanja. Zato szo zaj szrde dobili na boltincsare, pa szo je dali v tozsbo. Pravda de tekla pred dolenszkov kurijov; njena izidev sze objavi kleti. Zsenszke od Szanika szo obszojene na to, ka do odszegaraao mogle ednok telko kebrov hrdniti v szvoji kunjaj, kak szo jij hranile dozdaj. To pa zato, ka prej nemajo cedila, ka bi mleko nad njč cedile, liki je cedijo nad janke. L___csarje szo pri bojnecskoj ku- riji obtozseni zavolo toga, ka prej ni-gdar te ne molijo Boga, gda prinjij v Lip ... i pognje zvoni. Szodba znabiti — 90 — za nje jako osztra, zato ka je predsze-dnik te kurije sz te trde meJe cslovek. Br.......rje do sze pa za toga volo raogli pred szodnrjov zagovarjati, ka njuv motor prevecs pocsaszi vozi. Kiipilo pa odaja. Odrancsarje majo kodaji takse krave, stere szo »hocses breja, je breja, ho-cses nej, nej." Csoke, stere szo scsiszta csarne dlake, najbose placsiljejo izs ... vcsarje. — Pa naj je nišče ne pita, zakoj to delajo! L___ncsarke majo doszta pavinoga perja kodaji. Zseleti bi bilo, csi bi prislo kak najvecs kiipcov po to perje, ka bi sze ga 1.... ncsarke koncsi pou znebile. Neksa biikovnicsarka ma kodaji szeden let sztaro jaro. Sto scse znati, ge sze dobi »maszt za piscsajce", on naj to pita cs.....szo- szke dekle. Szamo naj dobro pžzi, ka ne dobi — za vtiba. Cserezredne novice. Odranszko meszecsno szenje, stero bi treszetoga sziiszca melo biti, je pre-sztavleno. Na te den de najmre letosz v Piiconci szenje za tiszte zakonszke, ka szo sze za fajnscseka zozsenili, pa szo zse eden z ovin nej zadovolni. — Piiconszko viszokopostuva.no zsiipan-sztvo da zato na znanje szldvnomi ob-csinsztvi, ka na to szenje mi pravico prignati vszaki nezadovolen mozs szvojo zseno, pa vszaka nezadovolna zsena szvojega mozsa, naj szta zse te z Do-lenszkoga, Goricskoga eli pa z Boj-necskoga. Pozcszeb pasusov nej trbej. Zadoszta je, csi szta sze v ton kratkon zakonszkon zsivlenji zse parkrat dobro szkregala, pa koncsi ednok nakukla. Pogodbe do sze mogle vrsiti v szlo-venszkon jeziki, zato nede trbelo nej tumacsov pa nej masetarov. Csi sze najde kiipec, ki takse ropoterje kiipi, te de tak dobro. Gsi pa tak, ka nebi hUn tiir^^o i" ~-~ hitrej zna zgo- : \ diti, kak nej — te naj sze zse teva nezadovoljenca na-szenji zmirita; prl^ naj nejdeta domo! Mozs naj kilpi zseni lonec, zsena pa mozsevi zvonec, pa te naj bo szvaji med njima za szigdar konec. — Tii sze nan csudno vidi, zakaj szo ravno piiconcsarje dobili to imenitno szenje, na stero bi scse szo-bocsanci bili segavi, csi bi je mogli. dobiti. Vej mo zse iszkali zrok ..... Delavci b.....nszke »spicfabrike" szo napravili strajk. Nej szo zadovolni sz placsov, ka jo dozdaj vdablajo. Vidi sze njim previszika, pa zselejo, ka bi njin jo znizsali. Te strajk pa — kak znamenja kazsejo — de dugo trpo. Zato pa mi z nase sztrani opominarao vszakoga, naj s spicami previdno ravna. Cilo pred decov sze morejo jako szra-njiivati, pa dobro zaklepati, ka nan nedo delala aepotrebaij kreszov. Kapitan bčltinszkij vojdkov je za-povedao gancskim muzsikasan, ka sze kak najprle morejo navcsiti igrati zsi-doszki raars. Murcsarje biirajo Mtiro. Bose bi pa bilo, da bi zacsali biirati tiszte sztril-ge, po sterij sze ta szmrdecsa zsganica pretacse. Sztr . . . vcsarje zselejo dobiti ed-noga ,,pikszmohara.a — Tozadevne ponudbe naj sze posilajo sztr . .. szko-mi zsilpansztvi. Bodoncsarje dobijo ^kulacsfab-riko." Boltinszki vojacje do sli scse le- tosz na velko mujstro. B.....csarke zse mdjo kriij za nje kredi pecseni. Melincski vojacje do tiidi naszkori maserali. Kvantere zse podpisujejo. Z vecsij dolenszkij, pa ttidi z nis-ternij goricskij vesznic nan javijo, ka njin r....szki trobadurje verno odijo trobit szlavo sztarodavnij csaszov. Szabeborcsarke proszijo oskodninO'^ od bojnecske vlade, zato ka je prej na Jiirjovo zajtra nej bilo rosze, pa szo szi zavolo toga nej mogle nabrati po lilcki oszrdkaj — »zsera." r — 91 — Kobiljancsarje, hotizsanci pa bre-z......je dobijo telefone — brezi trota. Na Bakarszkon de od prve dni novembra pa do zadnje dni janu&ra razglasena szabla — nad zavcami. Bojnecje pa majo obecsano, ka de sze pri njij v novon leti na eden la-ket duga zsemla mogla pecsti. Popravki. Dobili szmo tiidi z nesternij vesz-nic piszma, v steri piszmaj sze to zse-lej od nasz, ka bi popravili nesterne novice, stere szo v lajnszkoj stevilki objavlene, pa od sterij novic sztano-vnicje tejszte veszi pravijo, ka szo nej isztinszke. To mi z drage vole radi popravimo, zato ka nikak nescsemo, ka bi sze po nasi novinaj sztanovnikon stere vesznice postenje kratilo. Tak szmo oproseni od bisz......- cov, naj na podlagi 25-toga paragrafosa stamparszke posztave objavimo ete po-pravek : ,,Nej isztina, ka bi mi bisz.....nci na kovocske odotnas pili. Isztine pa j6, ka ga pijemo na kvokacse." IvcLncsarje nasz proszijo, naj na podlagi 28-toga paragrafosa st&mpar-szkoga zakona priobcsimo ete popravek : wNej isztina, ka bi mi ivancsarje lajnszko leto za nat mikali repo, nego je isztina, ka szmo jo lani nikak nej mikali, zato ka nan je zavolo sziisave nej zraszla". Melincsarje nasz pa proszijo, naj na podlagi 32-togd paragrafosa nasega stamparszkoga zakona objavimo ete popravek : »Nej isztina, ka bi vojacje me-lincskij tuzsnij kaszarn odili po patroli, liki je isztina, ka odijo po zsakuciji". Tem popravkon szmo z drage vole radi dali meszto, nej szamo zato, ka szo po pravilaj zlozseni, liki tudi zdto, ka nan je zaisztino zsmetno bilo, ka szo sze od tej vesznic popiszale takse novice, stere szo nej bile povszen isztinszke. Zviin toga szmo scse dobili eden popravek tiidi z D........ja. Te po- pravek pa ne odgovarja isztini, zato ga pa mi tudi nemrerao objaviti. Telko zato zapomlimo, ka sze d . kl .. . . nci scsejo vč zeti, ka prej oni ne pijejo vonjžcse zsganice. To je pa nej isztina! Mi mdmo zsive szvedoke na to, ka je bormecs reszan isztina, ka jo odijo pit — nisterni scse cilo nemujti. Hitrej bi njin vervali, csi bi nan napiszali, ka oni — kak to delajo tudi ti »eresaji" p........je — zato odijo pit to szmrdecso zsganico, ka sze njinte prej milhe ne trucajo v zobe. — To szo van junaki ! ! Popravek pa, steroga szo nam poszlale i......e zsenszke po szvo- jeraibraionszkon fiskalisi, je priseo pre-keszno, zato szmo ga nehali na kleti. Dosztavek. Sz tem bi zaj lejko dokoncsali nase- novine na letosnje leto. Pa da vszake kolicskaj vredne novine majo ,,podlisztek", v sterom podlisztki sze pnpovedavle kaksa zanimiva zgodbica, znansztvena razprdva itd., zato szmo mi tiidi zseleli nase novine dosztaviti sz taksim podlisztkon. Dugo szmo szi premislavali, ka bi bilo bole primerno, ka bi v te podli-sztek zeli, pa szrao sze zse te uazad-nje zato li odlocsili. Zeli szmo v roke nas dalegled, pa szmo ga napelali v babji kot edne blizsanje dolenszke ve-sznice> pa szmo tak dugo liikali szkoz dalegleda v te babji kot, ka szrao sz tisztoga, ka szmo tan vsze vidli, lejko napiszali edno zgodbico. To zgodbico van objavimo til na konci novin kak podlisztek pod etin naszlovon : Neszmerna neszrecsa, »Jajaj, jajaj, jaj, jaj, jaj! Bog moj mili dragi, ka de zaj, ka de zaj! Grda szapa zavecsa, ka szi mi to nap-ra"vila! Jaj meni, jaj meni!" — Tak je zdihavala pa sze nevolivala szirola TClara, pa je jocsics odla po njivaj pa novoga raela, zaj pa rdvno nikaj-nikaj po szenozsataj, pa je iszkala zavca, novoga nej. ka njoj je tele odvlekeo .... To je Klaro jako zsalosztilo, pa Tan nindri na Dolenszkon, nej scse bole csemerilo. Najveksa nevola delecs od Boltinec je všsz, ge sze je njoj je pa bila to, ka szi je nej znala td neszrecsa zgodila. V toj včszi van kak pomagati. Preraislavala je edno- zsivejo takse zsenszke pa dekle, ka szi driigo, csi bi szi mogla odpomocsti v je vredno odnjij pogucsavati. Majo szvojoj nevoli, pa je bilo vsze zaman. najmre doszta dobrij, pa scse vecs Penez je doma nej biio; mozs nebi szlabij lasztnoszti. Dobre napriliko, ka zmogeo niti krajcara, csi bi njemi sze jako lepo oblacsijo — pa to szamo r&vno sto kolena vrteo. Na pouszodo -te, gda kama idejo, doma szo pa naj- jo je szram bilo iti proszit, na porgo večkrat takse, kak szo zsene tisztij pa tiidi nebi rada jemala uove obleke, vszega postenja vrednij mestrov, ka zato ka sze je bojdla, csi bi njoj liidjč nam britve bruszijo. Szlabe lasztnoszti zavolo toga bodikaj veleli. Ka zato pa majo te zsenszke pa dekle, ka ajda naj napravi ?! pod ognjiscse zmecsejo kruj, gda bi ga To je Klara dobro znala, ka njoj mele v pecs devati, hrano pa tudi je mozs nej kriv, csi ¦ ona nede mela vecskrat tak zacsinejo, ka jo morejo nove obleke, zato szi je nej devala zs zlejati v skafe, pa sze te drzsina, mozs njega. Za mozsa je pa to bila velka pa deca, morejo posztiti escse takse szrecsa, zato ka bi szi ovacsi szirmak dneve, gda szveta maticerkev poszta sztrpo szeden szvojij. Bio je najmre nancs ne zapovedavle. eden z med tisztij »pokornij volekov, Kak szkoro vsze driige zsenszke sterin sze po zsilaj ne pretacse moska v toj veszi, tak je tiidi Klara mela te krv, liki sze zevszema prek dajo zse- dobre pa szlabe ldsztnoszti. Pa da je nan v oblaszt- Z drugov recsjov: me- vszaki cslovek raj, csi szi lildje od szto njega je zsena noszila hlacse. njegovij dobrij lasztnoszti gucsijo, kak Znao je on dobro, zakaj zsena pa od szlabij,. zato mo szi mi tiidi po- jecsi, pa njoj je nikaj nej vupao pra- gucsavali od Klarine BdobreK laszt- viti. Escse bojao sze je, csi nazadnje noszti, ka je najmre jako rada mela zseni szkipijo csem^rje, pa scse te ge novo obleko. To pa nej szamo ednok njega szpozsgejo, kak sze njemi je zse to na leto — kak szkrbne szlovenke na- vecskrat zgodilo. Prenasao je zato vsze vado majo — liki ona je k vszakin mirovno, pa je niti recsi nej csmrguo, szvetkon stela biti, csi nej zevszema, csi ravno ka njemi je zsena delala vecs te koncsi napou nova. Ta lakovnoszt dnevov takso nevolo, ka je szirmak po novoj obleki jo je pa tiidi szpravila nej znao, eli je zsiv, eli pa mrtev. Klara v neszrecso..... je pa li jecsala, pa sztonjala nej szamo Bilo je ravno tiszte dneve pred vignj^, liki tiidi vnocsi tak nerailo, kak riszali. Ove driige zsenszke pa dekle liszjakova sztrina, gda njin je jasztrb szo szi pripravlale novo obleko, pa szo piscsence zvOrkeo. sze vsze jako veszelile, ka zse szvet- Preteklo je zse vecs dnevov v ta- kovje bliizi idejo. Kldra je pa bila zsa- ksoj zsaloszti. Szvetkovje szo sze, csi loszlna. Jecsala je, pa sztonjala, kak duzse, bole priblizsavaii, za Klarino ne- €si bi jo devet treslik phalo. To je pa volo je pa li odniket nej bilo vrasztva.^ delala nej zato, kak csi bi jo reszan Zgiibila je zse szkoro vsze viipanje, kaj bolelo, liki zato, ka je ona nej gda je eden vecser povszen nedovedocs mela — nove obleke. Dozdaj szo scse prisla tolazsba. Zgodilo sze je najmre, ii ininoli szvetki. ka nna ne bi kaj ka je priseo v vesz meszar, pa sze je — 93 — hapo kricsati, pa pitati, csi bi sto meo kaj kodaji. Gda je Klara to zacstlla, njoj je kak bliszk szpadnola v glavo miszeo, ka bi odala z mozson tele, ka szta je mela, pa bi szi ona tak escse lejko ktt-pila kaj novoga za szvčtke. Poz&bila je'zLto na ednok na vsze jecsanje pa na sztonjanje, pa je bezsala mozsčvi pravit, ka je priseo meszdr, pa bi do-bro bilo, csi bi odala tele. Mozsevi sze je prevecs skoda vidlo tele mesz&ri odavati, zato ka je bilo lepo prilicsno, pa bi je doraa jako trbelo na plerae. Velka zsaloszt ga je zato obisla, szamo ka je itak recsi nej vvi-pao proti praviti. Poznao je dobro szvojo zseno, pa je zse naprej znao, ka bi sze vtčgnolo zs njin goditi, csi njoj nebi steo szpuniti tč zsele. Mogeo je zato dovoliti, ka sze tele oda. Sto bi mogeo popiszati, kak velko veszelje sze je naszelilo zaj v Klarino szrce! Bole sze je veszelila, kak sze veszeli posztarana devojka, gda po du-gon csakanji nazddnje komaj ednok dobi mozsa. Nej njoj je zaj vecs bilo na miszli nej jecsanje pa nej sztonjanje, miszlila szi je szamo, kakso obleko bi szi naj kiipila, ka bi sze njoj bole sikala. Meszdr je priseo, pa je ktipo tele. Pogodili szo sze za dvatreszeti rajnski. Dva rajnska je ddo zadava, ovo je pa , pravo, ka na drugi den placsa, gda tele krej zeme. Tele je pa velo pripelati v Boltince v velko ostarijo zajtra ob oszmij. Pravo njima je tiidi, ka tele lejko szpra-vita na szoszedova kola, pa je te szo-szed sz szvojin vred pripela, zato ka je njegovo tiidi kiipo. Kak je meszar pravo, tak szta Klara pa njeni mozs tiidi vcsinila. Tele szta zajtra szpravila na szoszedova kola, pa je je te szoszed sz szvojin vred pe-lao meszari. Mozsevr sze je nebozse tele tak mililo, ka szo ga pobile szkuz^, gda je je vo z stale gnao. Zato je pa on nancs nej steo iti po peneze k me- szdri, ka je sla zsena. Njoj sze je pa tele nikaj nej mililo; escse kravo nebi miliivala odati, naj bi szarao dobila novo obleko. Ob oszmij je meszar krej szpobrao teoce, pa je je placsuvao. Kldri je dao treszeti rajnski. T6 peneze je ona na robci v kiikeo zv^zala, pa je je djala pod pazijo, pa je te sla nezaj prti domi. Med potjov szi je zmiszlila, ka bi dobro bilo pogl^daoti na njivo, pa poj-docs nascsipati kravi malo trave. Sla je zdto na njivo. Pa kak je prisla na nekelko sztopajov kre oszrdka, je naj-sla ednoga prece velkogo zdvca, ka je szpao. Klara je toga zavca hitro po-padnola, tak ka gda sze je prebiido^ je zse bio v Kldrini rokaj. Zaj je zela tiszti robec, ka je v njem mela peneze zvezane, pa je zavca notri v te robec, zasziikala, pa zvezala, tak ka je szamo glavo vč drzsao. To pa z&to, ka sze nebi zadiiso. Stela ga je najmre zsi-voga prineszti domo, ka bi zs njin naprdvila raozs^vi včkse veszelje. Gda je zse zdvec v robec bio zve-zani, ga je poJozsila nezaj k oszrdki, pa sze je te pdscsila, ka bi hitro nab-rala kravi malo trave. Veszelilo jo je pa cserezred, ka je toga zdvca zgra-bila. Racsunala szi je zaj, ka kravi nabere travo, pa jo tak pomiri, ka nede miikala za tele; mozsa sz ten szpravi v dobro volo, ka njemi prine-szč zavca, pa njemi nappavi zs njega dobro pecsenko k szvetkon; zvun toga szi pa ona kiipi novo obleko, pa de sze lejko stimala v szvčtke. Vszi tej lepi racsuni szo pa Kldro "vkanili. Gda je nabrala travo, pa prisla nezcij k oszrdki, te je zse zdvca nej bilo vecs tan. Nekak sze je vO oszlo-bodo, pa je odbezsao. Sz szeov je od-neszo tiidi robec sz penezi vred .... Gda je Klara vidla, ka je zavec odbezsao, pa je sz szeov odneszo tfidi peneze, te je bila nevola. Na vesz glasz sze je hapila jokati, pa je drkala szen-tam po njivi, csi bi ga ge raogla najti. 94 — Da je pa bilo zatnan. Zavca je uindri nej bilo vecs viditi. Tak szo zvodili Klaro vszi njeni lejpi racsuni. Nej je mela zavca, ka bi zs njin v dobro volo szpravila mozsa; nej je bilo penez, ka je je dobila za tele; pa teleta je tiidi nej bilo. Vsze je vujslo. V velkoj nevoli sze je Klara -escse sz krave szpozabila, pa je travo, ka njoj je nabrala, tam povrgla na njivi. Szvetkovje szo prisli, pa szo bili zsalosztni. Krava je mtikala za tele, mozs je bio zsaloszten, pa je nej dobo pecsenke, Klaro je pa bilo szran, pa je bila csemerna, ka je uej mela — nove obleke. Tam po rodovitnom poli lepe bfil-tinszke krajine pa scse znabiti gnjesz-den segavo szkacse eden prece velki zavec. Okoli sinjeka ma zvezani zsidani robec, pa v njen treszeti rajnski penez. Dolenszki Marko. Tiszk. szveta szo liidje ne znali bra, ne vszak tiszk je pravica, — do- ¦csteti, z recsjov szo je vcsili, pa csi szo szta lazsi, doszta hiidoga sze zdaj zse znali csteti, knige szo drage bile. Edna stampa. Zato pa kaj stecs ne cstite. kniga celo imanje valala. Ka vara vasi diihovnicke prepora- Amerika. Anglus. Nemec. Francoz. Zdaj zse liidje znajo csteti, knige csajo ali sze pa ovak prepricsate, da szo ne drage. je dobra kniga, szamo tiszto v roke Escse pred kratkim csaszom szo vzemte. I ka sze vam priporacsa, tiszto Ausztria-Vogrszko. Belgium. Taljan. Rusz. nasi liidje priszegali na stampano recs. knigo pa te podpirajte, med znancami Ka je stamp bio, tiszto je pred njirai razsiravajte. Sto dobre knige siri, on nrava nravira hila. Neero moremo vasz dobro delo vcsini, ar druge vcsi. ^«u( «•:. — niga je do- Mi szlovenci escse malo knig ma- — 95 — rno. Meszecsen Marijin liszt prihaja vszaki meszec. Li ga podpirajte. Zviin toga vszako leto pride kalender, kiipite ga. Kak vszako delo, tak i stamp, tiszk sze poszebno sz penezami pomaga. Mi szlovenci escse malo knig ma-mo, malo cstemo, zato sze pa zgodi, kak eden moj prijatel dobro pravi, da sze szpacsite nad ednov ali driigov recs-jov vu kalendariomi. Zakaj je to? Te je pa nam ne szlobodno kaksi spajsz raeti ? Je natn ne szlobodno frlice piszati? Ne zamerira vam, duh nasega liidsztva je to. Jeli csi szte med szebov, frlice szi pripovedavate, nego kak med vasz sztopi kaksi goszpod, vsze mine. Ra-zmim vasz, z vasitni frlicami ne scsete zbantiivati goszpoda. Tak viszoko po-stujete nji, da vsze prosztno ta nihate. Pravim, to je zse diih nasega ludsztva. Naj bo, kak scsete. Jasz szam pa toga mislenja, da nad vasimi peszmami, frli-cami i navadami sze nisce ne zburka, to je vsze povszedi, vszako ludsztvo ma kaj poszebnoga vu szvojih frlicah, peszmah. Pa to jpri driigom ludsztvi vkiip berejo, szamo szte vi tak szra-mezsljivi i szkrovni. Pa vi bi escse nam na roke mogli biti. Szami bi kaj piszali. Driigim bi dobre veszele vore vcsinoli. Kalendar je ne moj. Ka mo zs njim? Vas je. Csi te ga podpirali sz tem, da ga kii-pite, sz tem csi njemi kaj szmehsnoga notri posljete, kalendar szte pozdignoli. Zato pa menje nasz razvlacsite. Je najlezse praviti: to je ne dobro, pa to je ne dobro, nego bolje nasz pod-pirajte, csi szte prijatli dobroga tiszka. Nasi kepi kazsejo, kelko eden ali driigi narod cste. Ketn mensa je oszeba i veksa novina, tera bolje vecs tam cstejo. Rusz je med najveksimi naro-dami, pa dč>nok malo novino drzsi vu rokaj, liki edno piszmo. Gsi bi nasz szlovence doli na malali, znamkar bi paperec drzsali vu rokah, kak edna zselezniska karta. Szo jo dela. V ednom nemskom csaszniki szam csteo, kak pripovidava szledecso zgo-dovino eden, ki je celi szvet okrozso. Na otoki Java, kde kava raszte, szam prek vzeo merarszko delo. Pri spani versztva kave szam dobo sztan i sztrosek. Geli den je vrocse, proti vecsari, kda je krnecse posztanolo, szva vszik-dar vkiip prisla i pred hisov szedela. Hitro je csasz so, vszikdar szva szi znala kaj pripovidavati, oba dva szva zse prek bila szrednjih let. > Span je tudi taksi cslovek bio, žteroga je niksa szila z ednoga tala szveta vu drugi tal gnala, tii je bio to, tam paszi je driigo delo naprej vzeo. Ednok na szevri med ledom zlato iscse, te pa v Ausztraliji pod gorecsim szunci plazi po pecsinah, pali v Afriki v kaksoj mtizgi tresliko dobi. Eden vecser szva z nova vkup szedela. Span je zacsno gucsati: — Jasz vam scsem pripovidavati nika, ka sze je z menom zgodilo i ka za isztino med vganke szlisi. Naprej morem pusztiti, da raoja mati raene prevecs rada raela, je-li te zse zato, ar szam veliko szpodobnoszt meo k mo-jerai ocsi ali pa zato, ar med vszov bratjov jasz szam njoj najvecs szkrbi szpravp, — sto bi vido vu globocsino lii-bezni matevinszke ? — Moja mati je bila moja domo-vina Domo, szam sze zselo vecskrat, naj szamo mojo mater vidim. Tak szam od nje odišo, ka je ndncs ne znala. Kda szam v Ameriki zse bio, dalecs — 96 - prek morja, te szam materi piszo, od-piiscsenje proszo, trostao szam njo, da za raojo volo naj sze ne sztara. Ti-hinszki orszag je zato tiidi dobro me-szto, pa jasz zse naidem pravo pot. Obprvim szam meszto dobo vu stacuni varasa Rio de Janeiro. Szamo edea tjeden szam tam osztano, te szam bolje notri so vu dezselo Brazilijo. — Jam szam moj sator gori vdaro, kde sze eden dol zacsne. Med dvema bre-goma je bio te dol, bregovje szo tak-sega karana bili, med sterim sze naiseo diamant i zlato, dol med bregoma je vszikdar voszkesi bio. Na vsze kraje szo bile riide, znamenje, da szo drugi zse tiidi pred menom tam hodili. Ne-varno je bilo tii hoditi, eden krivi szto-paj pa, Bog zna, v kaksoj globocsini bi sze cslovek gori naiseo sz potretimi kotrigami. Z velkim trudom i z velkov pazljivosztjov szam mogo hoditi po vel-koj travi med gosztimi luknjami. Trii-den szam grato pa szam sze na zemlo vdaro, da bi szi malo pocsino. Duzse szam lezso, kak szam na-meno. Kak szam sze gori prebudo, szam v pamet vzeo, da sze je szunce zse prevecs nagnolo. Pred kmicov szam escse vč steo priti iz nevarnoga kraja. Pazljivo szam nazaj so ogibo szam sze viiszt votlin, stere szam dosztakrat szamo teda v pamet vzeo, kda szam zse notri steo sztopiti. Tak szam za doszta poti vcsino, kda je — na vro-csem vsze povszedi — na hitroma kmica posztanola, da bi jo lehko rezo. Tako rekocs plazo szam dale, z prsz-tami slatao, koma szam sze dale vleko. Velike miszli szo na mene prisle, liki bi sze mi szenjalo, nego zato li szam dale plazo. Tak sze mi je vidlo, da je dnesz den godni moje matere. Jasz szam za-kuno voro, kda szam mater povrgo pa med te riide priso, kde me vszako mi-nuto szmrt csaka. Kak szam tak med tem mislenjom li plazo, csudno videnje me je sztavilo. Komaj dva sztopaja pred menov je sztala moja mati, z dvema rokama me je proszila. Jasz szam z rokov zsmiko moje ocsi, naj sze predramim, lehko je to szatno szenja. Kak szam z nova gori pogledno, matere szara vecs ne vido, nego takse trepetanje prislo na me, da szam ne mogo dale iti. 1 kak szam szi doli szeo i noge vo vtegne, v pamet szam vzea na mojo grozo, da mi noge doli viszijo vu prazen zrak. Na kraji edne votline szatn szedo pa csi bi dale so, bi vu globocsino szpadno, nego tiszto videnje me je gorisztavilo. Nazaj szam sze vleko od kraja globocsine pa szam csako, da szunce gori pride. — Zdaj pa mi dopiisztite, da vam nikaj pokazsem, pravo je moj vert. So je vu hiso, pa mi je prineszo-edno piszmo, da je precstem. — Precstite to piszmo, pa vecs zvedite. To piszmo szam jasz vecs meszecov po tisztom nocsnom potiivanji vu varasi Rio de Janeiro po posti dobo. Dano je bilo na posto 27-ga julija. — Potem vasa mati, kak i moja,. sze zovejo Ana. — Pravica je. 26-ga je bilo njeno godovno. Vu piszmi je pa sztala velika ma-terna szkrb. Prej, po godovnom nocsi, proti gojdni sze je hitro predramila iz szna, liki bi jo kaj zo-szagalo i miszel je prisla na njo od szvojega sziiia prek morja v Ameriku Tak sze je njoj vidlo, liki bi vu vel-koj nevarscsini bio, zato je roke na molitev szklenola, da bi od Boga po-mocs za szvojega szina szproszila. Brezi recsi szam mojemi spani nazaj dao piszmo, liki szvedocsanszt*;! na veke trpecse iiibezni materinszke. Szo jo dela, stere nasa gizdava zemelszka znanoszt razlozsiti ne more.. (kj) — 97 — Varzsenci. Narodna. l 7arzsenci szo ednok meli ednoga V kravjega pasztera, steri je jako seden bio. f Te sze je pa zgodilo, ka szo Var-igenci zozidali edno hizso. Ovo je zse vsze gotovo bilo, szarao szleme je scse trbelo gor vlecsti. Szleme je zse tiidi kredi bilo posztavleno, pa prl6 kak bi je gor vlekli, szo teszarje odisli k •;ecserji. Zaj sze je pripetilo, ka je paszter gnao krave sz pase, pa sze je edna krava zgnjiisziJa gor na szleme. Var-zsenci szo to nej vidli, zato ka je zse bilo kmčcse, gda szo od vecserje prisli, pa szo tak szleme v kjnici sz kravjin lanjon vred potegnoli gor. Na drugi den, gda szo lemeze gorvlacsili, szo v pamet zčli kravji lanj na szlemeni, pa szo szi nikak nej mogli premiszliti, kak bi mogla krava ta gor priti, pa sze tan zgnjiisziti. Doszta szo sze nad tem mantrali, pa zaman. Nazadnje szo pa napravili takso pogodbo, ka sto vgoni, kak je priseo kravji lanj na szleme, tiszti te dobi zsupanovo hcser za zseno. Zstlpan je pa meo jako lepp hcsčr. Da je nieden Varzsenec nej znao vgoniti, kak je priseo kravji lanj na szleme, je nazadnje priseo rčd na pasz^ tera, lejko bi on znao vgoniti. Paszter je pa pravo: — Pa nevejte, ka szan jesz szno-cska keszno gnao krave sz pase, gda je scse szleme nakli bilo, pa sze je te edna krava zgnjiiszila gor. Varzsenci szo sze nato csednili, pa szo pravili: — Ja, pacs tak je moglo biti! Paszter bi zaj mogeo dobiti zsii- pa lovo hcser za zseno. Zsupan njemi pa hcseri nikak nebi rad dao, zato ka je paszter bio szirmaski. Premislavao szi je zato, kak bi sze ga mogeo re-siti. Nazadnje szi je domiszlo, ka ga da v Miiro vrcsti. Zapovedao je zato hlapcoma, naj prineszeta edno vrecse, pa je to velo paszteri, naj sze v to vrecse potegne, csi scse dobiti njegovo hcser. Paszter bi pa prevecs rad meo zsiipanovo hcser, da je jako lepa bila, pa sze je potegno notri v vrecse. Ou je to nej znao, ka ovi zs njin namen-javlejo. Zsiipan pa, gda je zse paszter notri bio, je vrecse zvezao, pa je te velo hlapcoma, naj ga neszeta k MUri, pa ga naj tan notri v vodo vrzseta. Hlapca szta neszla pasztera prti Miiri. Gda bi zse szkoro do Mure prisla, sze je ravno hapo podnje zvoniti. Hlapca szta ga nato dol djala, pa szta szi gucsala: — Zaj va sla prle domo jeszt, pa ga te szledkar vrzseva notri. Tak szta tudi napravila. Pasztera szta naliala v vrecsi poleg Mtire, on-jeva szta pa odisla domo obedivat. Paszter szi je zaj v vrecsi zdcsao pogucsavati: — Sto scse zsiipanovo hcser do-biti, naj ide notri v vrecse! To je pa zacsilo eden norcsek, ka je kre Milre teocsicske paszeo, pa je so blizse g vrecsi, pa je pitao: — Ka szi pa ti notri v ton vre-csi gucsis? Paszter je odgovoro: — To szi gucsin, ka mi poszili scsejo zsupanovo hcser dati, pa je jesz nescsem meti. Sto bi jo rad meo, naj ide v to vrecse. Norcsek bi pa tiidi jako rad meo zsiipanovo hcser, zato je pasztera vd z vrecsa piiszto, pa sze je te szan v nje szpravo. Paszter je zaj norcseka v vrecse zveza, pa je te so k njegovin teocsicskon. Nej je bilo nikajszi, pa sta li prisla nezdj zsiipanojva hlapca, szta za vrecse prijala, pa szta je v Muro vrgla. Vrecse sze je nej vcsaszik pogrozilo, liki je plavalo dol po Miiri. 7 — 98 — Hlapca szta nato malo posztala pri Miiri, pa li zagledneta za 'n csa-szek, ka paszter lepe teocsicske zsene prti njima. Zse ozdelecs sze je szme-jao, pa njima je kricsao: — Vej szta me nikaj nej sztraj zela! Vidita, kak le teocsicske szan szi nalovo v Mtiri! Hlapca szta nej znala csi szta meszto kravjega pasztera norcseka vrgla v Miiro, zato szta zaj vorvala tomi paszteri, ka szi je teocsicske, ka je je gnao, nalovo v Miiri. Onjeva bi ¦ zaj tttdi radiva mela takse teocsicske, pa szta zato pitala paszt^ra, csi jij sese v Miiri vecs jd. Paszter njima je odgovoro, ka jij escse vnogo je, pa njima je pravo : — Vidita lejnota, kak dva lepiva szta ! Kazao njima je najmre v vodo tenjo, stera sze je tan zato vidla, ka szta sze na bregi-poleg vode paszla dva teo-csicska. Gda szta hlapca to tenjo varala, jiva je eden pravo : — Pje, jez bon szkocso prle notri, pa csi de trbelo, ka bi ti tiidi so, te bon ti jez zse kimao. Te hlapec je nato reszan szkocso notri v Mttro. Miira je pa bila globoka, pa sze je hlapec zacsao zalevati. Kimao je zato szvojemi tivarisi, ka bi ga vo vlekeo. Te je pa miszlo, ka ga ov za szeov zove, zato je tiidi notri v vodo szkocso, pa szta sze tak oba zalejala .... Da je paszter nej dobo zsiipanove hcseri, stero szo njemi a Vrzsenci obe-csali, z&to je so, pa je Varzsence v tozsbo dao. Varzsenci szo pa zavolo toga szrdč dobili na njega, pa szo njemi vOzsgali kucso, ka jo je raeo na pas-niki, kak zse to paszterje navado majo. Paszter je to nikaj nej marao, liki je etak pravo : — Gsekajte, Vej vasz je zse pa napelan ! Zeo je nato edno plito, paje tiszto vogelje, ka je pri kucsi osztalo, notri v to uo .^ :-. te neszeo v meszto. Gda je v meszto priseo, je so« najprle v edno krcsmo, pa je tam proszo krcsmarico : — Proszin vasz, vi mi to pfito szrante v vaso kamro. Szamo nej, ka bi poglednoli, ka je v njoj, zato ka jesz takse recsi mao notri, stere bi sze na vogelje obrnole, csi bi je sto driigi -vtegno poglednoti. Krcsraarica je z^la to piito na szrdmbo, szamo ka je nikak nej mogla sztrpeti, ka ne bi poglednola, ka je v njoj. Gda je pa ptito odkrila, pa vidla,^ ka je vogelje v njoj, sze jejako presz-trasila. Miszlila szi je, ka szo sze drage recsi, stere je paszter meo, zse na vo-gelje obrnole, zato ka je ona pogled-nola. Presztrasena je djala nato piito v kamro, pa szi je premislavala, ka de paszter pravo, naj v pamet zeme, ka je v njegovoj piiti meszto dragij recsi szamo csarno vogelje. Na driigi den je priseo paszter nezaj, pa je pitao za szvojo piito. Krcsmarica je sla, pa njemi jo je nap-rej prineszla. Paszter je zaj piito odkrio, pa pravo : — Joj, vi szte pa gledali v mojo piito, ka sze mi je vsze na vogelje obr-nolo, ka szan jesz notri meo ! Pa kak drage recsi szo bile notri! Krcsmarica sze je presztrasila, csi de jo paszter tozsit so, zato njemi je pf&vila, ka naj tiho bo, ka njemi ona da telko penez, kelko szo te recsi vredne bil^, pa szi te lejko driige kiipi. Pasz-ter je nato pravo, ka szo njega te recsi sztalč triszto rajaski. Krcsmarica njemi je te dala triszto rajnski. Paszter je so sz penezi domo, vo-gelje j^ pa na poti vo szipao. Gda je domo priseo, szi je dao kucso nezaj zidati. Varzsenci pa, gda szo lvidi, ka doszta penez ma, pa szi dd kucso v-dati, szo szi zacsali pogucsavati: s." — Ge je pa te telko penez zeo-ka szi zaj da kucso zidati ? Nato iijiu je pravo eden Varzse-nec, steri je vido pasztera, ka je vo, gelje neszeo v meszto, ka je te peneze •dobo za tiszto vogelje, ka je pri zgo-renoj kucsi osztalo. Varzsenci szo szi pa zaj etak miszlili: — 0, vej pa mi szvoje kucse tiidi v meszto. Tan szo kricsali, sto reksi kilpi vogelje, ka je od njiivij zgorenij kucs osztalo. V meszti szo pa Varzsence dobro nakukli, pa szo njin pravili: — Prle szte szi hizse szami gor Zsenszhe i politika. ¦v Poznao szaiB na szlovenszkom edno zseno, stera sze je tak za mozsa bojala, da ga je szamoga nikain oe piisztila. Protila sze je, da escse votume de zs njim sla doli devat. Edna druga pa je taksa bila, da kda szo plebanos zsito brali, mozs je vrecse neszo, ona je pa merila. Nistere zsene kraliijejo nad szvojimi mozsami. To mi viszikdar na pamet pride, da vu csasznikah cstem, da zsene ravno takse pravice, politiesne juse, to je votume vu vszem odebiranji zselejo, kak je mozsi majo. Ne scsem jasz praviti, da bi zsene ne kaj dobroga szpravile. Bi, bi szpravile. Miszlim, prvo bi bilo, da bi krcsme v nedelo zaprete bile, da bi pijansztvo kastigano bilo. Na Angluskom 5ze te zsene, stere politicsne 'juse proszijo za zsenszki szpol, sze zovejo rsuffragette" {csti sziiffrazset). Vu csasznikah pisejo, po vulicah gucsijo, proceszije drzsijo, *na vsze kraje proszijo. terjajo szpodoben jus, kak mozsi majo. Escse od bitja sze v kraj ne draijo, zbile szo vecskrat mozse, steri njihore pravice ne scsejo szpoznati. Zse ne edna goszpa je vu vozo prisla poleg ,szvetoga dela", kak zse one pravijo. Nas kep kazse, z kaksov pompov szo szprevajale domo zsene, stere szo sze iz voze resile. Voznik na kolah szedi, prijatelkinje pa ga vlecsejo. lejko zviizsgemo, pa za vogelje, ka osz-tane, vnogo penez dobimo, da je pa-szter za edno piito telko dobo ! Tak szo tudi vcsinili. Hlzse szo szi zviizsgali, pa gda szo zgorele, szo vogelje vkiip szpobrali, pa je neszli zvtizsgali, zaj pa te scsete, ka bi vam mi to vogelje kupiivali! Oszramocseni szo sze zato povr-noli Varzsenci domo, pa szo od tisztij mao malo csednesi. Zapiszao: S. K. — 100 — Madaj. Narodna, ' Ednok je bio eden ocsa, pa je zsivo v velkon szirmastvi. Te szi je pa vecskrat etak pogucsavao : — Da bi mi sto prneszo peneze, neven, kakso dobroto bi njemi dao! Gda szi ednok pa to pogucsavao. je li priseo k njemi eden goszpod, pa njemi je pravo : — No, ti bi jako rad meo peneze ; eli mi da"s tiszto, za koj escse neves, te ti jesz prineszem peneze ? Szirmak je odgovoro : — Ja, ka ti pa jesz tisztoga nebi dao, za koj escse neven. On je pa nej znao, csi je njegova zsena noszecsa, pa je t.ak szvoje dete odao. Gda je zvedo, ka je zsena no-szecsa, te njemi je zse szpadnolo v glavo, ka je on ravno to dete odao. Zsena je pa za to nej znala. Porodila je decsaka, pa je gor raszeo. Gda je zse te decsak malo veksi bio, je v pamet zeo, ka je ocsa szeli veszeli, gda ovoj deci rezse kriij, gda ga pa njemi rezse, te njemi pa szeli tecsejo szkuze. To sze je decsdki jako cstidno vidlo, pa je ednok pitao ocso, zakaj ma szeli szkuznate ocsi, gda njemi kriij rezse, gda ga pa ovoj deci rezse, te pa nej. Ocsa njemi je tu nej steo povedati. Te szta pa ednok sla ocsa pa te decsak v log po drva. Tan je decsak edno poleno narazno kalao, pa ga je dugo nej mogeo razklati. Veloje zato ocsi: — Ocsa, vi roke notri dente, pa mi pomorte narazno szpraviti. Ocsa ga je bogao, pa je djao roke notri. Szin je pa zaj szekiro vo pot.egno, tak ka szo ocsine roke osztale v krscsepi. Ocsa je nato kricsao, naj njerai ide na pomocs, ka on roke notri ma. Szin njemi je pa velo, naj prle ovadi, zakaj je szeli zsaloszten, gda njemi !™-^- ,,«^^« /-»„— "~ *" ' sao praviti: Jesz szan tebe vragi odao scse-prle, kak szi sze narodo, zato me po-bijejo szeli szkuze, gda ti kriij rezsen.. Szin je nato ocsi roke vo oszlo-bodo, pa je pravo : — Ocsa, nikaj sze ne bojte, vej. to mi z bozsov pomocsjov vsze napra-virao, ka de dobro. Decsak sze je zaten vo solao na poposztvo. Gda bi zse meo meti novo-meso. njemi je trbelo krsztni liszt. Nje-gov krsztni liszt. je pa meo vrag v pčkli. Szpravo sze je zato, pa je so-v pekeo po krsztni liszt. Med potjov je priseo v eden log k ednoj hrambi, ge szo sze tovaje drzsali. Sztanjuvao je til ravno Madaj sz szvojimi pajdasi. Gda je notri v to hrarabo priseo, njemi je Madajova zsena pravila: — Ka pa za bozso volo iscses ti tii ?! Moj mozs je zse devetdeszet-devet ludi bujo, pa tebe tiidi buje, csi te tii najde. Zaten ga je pa pitala : — Kama pa potiijes ? — On je odgovoro : — Jesz iden v pekeo po szvoj. krsztni liszt. Gda je Madajova zsena to csiila, te njemi je zse zato li dovolila, ka je tan szpao. Prdvila j^ : — No, vej te jesz nekan szkrijen, lejko te pa raoj mozs ne najde. Gda je Madaj domo priseo, njerai je vcsaszik zadisalo, ka nikak je pri njegovoj hrambi. Pravo je zato zseni : — Ti zse palik nikakoga tti mas !' Zsena je zaprvice tajila, te je pa vidla, ka inacsi nede, pa je povedala : — Man eti ednoga potnika, ka szi ide v pekeo po krsztni liszt. Madaj je steo jako csemeren biti, szamo ka gda je to csuo, je zato li pravo zseni: — 103 - Vremen pa prorokiivanje. Prevecs je mrzlo bilo tak okoli Imena Jezusovoga, kak zse vszikdar. Velki szneg je bio. — Szunce doli ide. Zarja je na jugi. — Jug bode, pravi drugi. Drtigi den je esce bolje mrzlo bilo pa pitam moje liidi, kak szo to prorokiivali. — Hja, tiszta zarjaje zaamkar od mraza bila. Viste, moji dragi, nancs jutrasnjega vre-mena ne vemo naprej povedati. Doszta viszi, szkoro vsze viszi od vetra. Sto- pa bi znao po-vedati, ka de viitro za vetra? * ¦: Dam vam kljucs — vu Mohorszkom Kole-dari ga je popiszao B. L. župnik — szsterim vremen za celo leto stoj koli lehko izve, csi le ve, kda sze raeszec premeni, to je, ob kelkoj vori je prvi krajec ali pua ali zadnji krajec ali mlad. Te kljucs je napravo veleucseni szlav-ni zvezdoszlovec I. W. Herselj ino dunajszka kmetijszka druzsba ga je 1. 1839 szpoznala za najbolje zaneszljivoga. Pogledni, kda sze pre-meni meszec, pa bos znao vremeu v leti, v zimi. Leto je od 15. aprila do 16. oktobra, osztali csasz pa vala za zimo. Da sze na te kljucs lehko znasa, bolje, kak pa na driige ka-isndare, o toga sze je on gori imenilvani župnik vecs let szam prepricsao. Ob vori Po leti Po zimi Od 12-2 po-poldne Doszta dezsja Szneg in dezs Od 2—4 po-poldne Szpremenljivo Lepo in prijetno Od 4—6 po- Lepo Lepo poldne Od 6—10 vecser Lepo pri severi Dezs in szneg pri ali zapad, dezs jugu ali sapad- pri jugi ali ju- niki. gozap Od 10—12 po Lepo Lepo nocsi Odl2—2ponoosi Lepo Mrzlo, cse ni jugo zapadnik Od 2—4 zjutraj Mrzlo z dezsjom Szneg in viher Od 4—6 zjtitraj Dezs Szneg in viher Od fi—10 do- Szpremenljivo Dezs pri severo poldne zapadniki, szneg pri vzhodniki Oa 10—12 Veliko dezsja Mrzlo in mrzel opoldne veter. pri nisteraih vorah malo nacsi kazse, zato ga pa vam tfidi notri pokazsem. Vsze moje szkro-vnoszti vam razodenem, lehko te szi vi bolje kaj znali dobro vremen vo csteti. Donok me ne te simfali, ne \e sze z menom — kak v Dolenci pravijo — korili. Ob vori Po leti Po zimi Od 12—2 po-poldne Doszta dezsja Szneg in dezs Od 2—4 po-poldne Szpremenljivo Lepo in prijetno Od 4—6 po- Lepo Lepo poldone Od 6—8 vecser Lepo pri szevri Mrzlo pri szevn ; dezs pri jugi ali sznegin dezs pri jugo zapadniki. jugi ali zapadniki Od 8 — 10 vecser Lepo pri szevri Mrzlo pri szevri; dezs pri jugi ali szneg in dezs pri jugo zapadniki. jugi ali zapadniki Od 10-12 po Lepo Lepo, mrzlo nocsi 1—2 po nocsi Lepo Prevecs mrzlo, csi ne pise jug ali jugo-zapadnik Od 2—4 zjiitraj Mrzlo, dosztakrat viher Szneg in viher Od 4—6 zjiltraj Dezs Viher, dosztakrat szneg Od 6—8 do- Veter in dezs Viher poldne Od 8—10 do- Szpremenljivo Mrzlo; dezs pri poldne zapadniki, szneg pri vzhodniki. Od 10-12 Viher __ opoldne Popisem vam escse eden driigi kljiics, poleg steroga sze prorokiije po celom Vogrsz-kom. Vu celom je on iszti, kak te prvi, szamo Zapadnik pise od tisztoga kraja, kde szunce doli ide, vzhodnik pa, kde szunce gori ide. Csi sze meszec okoli ponocsi premenjava, dobro vremeu csakaj; nego csi prememba bli-zse szpadne k poldnevi, pripraven boj na la-goje vremen. Vu kalendarah pred liidi posztavijo sztaroga deda vu csiidaom gvanti, poleg njega csuk, okoli njega neznane litere, pred njim dekle, moski, kak njim on razodeva prisesztno leto pa njitn prorokiije od zsetve, od bratve. Jasz kak reditel kalendarioma sze ne scsem preladati od niksega deda, kaksi stecs gvant te zse ma, jasz vam tiidi bodem proro-k csi te mi te zse vervaii ali ne. ~ 104 — Tiszti ded rad guesi vu versusah, to pacs ne razmim, da bi recsi na mero vktiper vezo, jasz vam bodem gucso vu nevezanoj formi. Leta 1913. de kraluvala plaaeta »Venus". Molitvena hniga ^Jesus moje Poielenje" pise od Venusa : Leta ona, vu sterih Venus kraluje, rada scsi, ar je ženszkoga szpola; ali donok ne namrzne, ar vrelo liibi i zato z lepim poro-dom vszake dobi razveszeli ženina, ki de jo rano iszkati znao. Zdaj sze ma szkrbeti vert naprej za tri zbožaa leta. Viherje ne do szpali, zato ni vracsi, ni jamarje ttidi ne. Jeszenszka szejatev de rana boljsa. Zdaj pa csujmo »Sstoletnoga lealendara". Venus je lepa zvezda, zviin szunca i meszeca sze najbolje da viditi. Njena narava je mokra i topla. Leto poprek. Je bolje mokro, kak szuho, csi celo leto vkiip vzememo, je szparno, zadoszta vrocse. Szprotoletje. Keszno je szprototelje, zadoszta toplo, vszemi szadi vugodno. Leto. Osi ne ga doszta dezsa na szprotoletje, pride vrocse, szparno leto; csi pa je na szpro-toletje doszta dezsa szpadnolo, pride vrocse, sziiho leto i zrasze dobro vino. Jeszen. Vu zacsetki toplo i lepo, nego ne dugo, zato sze trbe k deli drzsati, da szejatev opra-vite, ar drugo polovico novembra sze na zimo obrne csasz i ne popuszti do kolednih szvetkov. Zima. Vu zacsetki szilho, potem od 12-ga feb-. ruara de konea celo mokro, doszta povodni bo na velki kvar hisam, lttdem i zsivini. Vino. Lepa jeszen bode, nego donok pod tov planetov boJje gnili grozdje, kak pa kdastecs drugocs. Dobro vino zraszte. Naj sze vszaki poszkrbi za vino i szilje na tri leta. Dezs. Dosztakrat oblaki szpadnejo. Vremen na meszece. Marc. Od 22-ga do konca toplo, potem mrzlo. April. 5-ga sjneg. Ednok lepo, drtigocs veter, dezs, szneg. Do 14. 15-ga lepo, do 22-ga, kda toplo grata. Maj. Vu zacsetki lepo i toplo, 7-gg grmlenea, potem dezs do 17-ga, 25-ga mrzlo, 29-ga lepo do konca. | Junij. Vu zacsetki lepo, toplo do 21-ga, zmesz dezs z grmleocov, potern hildo do konca. Julij. Vu zacsetki oblacsno, 4-ga mrzlo, zadvecsera grmlenje, potem lepo, ll-ga velki dezs ; 15., 16. i 17-ga lepo ; 28 ga, 30| grmljenca, 31-ga lepo. Auguszt. Dezs do 9-ga, kda de lepi den, potem z nova dezs do 15-ga, kda de pali lepi den, potem lepo do 25-ga, od ste-roga raao de dezs do konca. Seeptember. Vu zaesetki lepo jeszenszko vremen do 12-ga ; 17., 18., 19-ga do 25-L iz veksega mrzlo i mokro, potem do konea pali Irtpo. Csi na Egidijovo je lepo, stiri tjedae sze lehko dobroga vremena viipamo. Olrtober. 1-ga i 2ga lepo, 3-ga grinl-jenca, bliszkanje, potem mrzlo do 9-ga; 10-ga lepo do 29-ga, kda sze led napravi, 30-ga szneg, 31-ga oblacsno. November. Oblacsno sze zacsne z mrzlim vetrom, 6 i 7-ga lepo, 9-ga sze zacsne mrzlo do 17-ga, 18-ga szneg do konca. Szlednji dnevi do prevecs mrzli i szneg de sztao notri do bozsicsa. Januar. Mrzlo sze zacsne, potem szneg, 9-ga mrzlo do 15-ga, kda de i szneg so notri do 23 ga, kda toplese grata do 30 ga. Februar. Oblaesao sze zacsne, 5-ga Iepo, 9-ga velki mraz, 10-ga tak mrzlo, kak dugo zse ne. 11-ga i 12-ga prevecs mrzlo, 13-ga toplo z dezsom, potem povoden do 27-g Marc. Od zacsetka do 22-ga iz vek-sega mrzlo. (kj.) — 105 - Ka je novoga? Na Vogrszkom szo povisali broj vojakov. Vecs krvi i vecs dacse sze proszi od dezsele. Nisteri poszlaniki szo sze proti posztavlali, prezident orszacske hise Tisza je z policajom vsze vS dao ode-gnati. Na te cserriere eden poszlanik, po iraeni Kovacs, je na Tiszo sztrelo, ne zavado, potem proti szebi obrno viscse, kongresszus oltarszkoga szve-sztva. Velika preceszija je bila drzsana, szam kral je na ujoj tao vzeo. Vre-raen sze je tisztoga csasza celo szvadilo. Februara meszeca 1912. je raro nas miniszter zviinszkih del, za njim je priso grof Berchtold, eden vogrin. Miniszter flnancije szkilpne je grato Bilinski, eden pol. Pred csasztnikami Szveti ocsa na szprevajanji vu vatikanszkom ogradi. orozsje. Dugo szo ga vracsili, vu zsitki je osztano, te szo ga pa vu vozo zaprli. Horvatje nikak ne scsejo vogre trpeti. Eclen ban za drugim ide. Na bana Cuvaj je eden student po imeni Jukic sztrelo, ne zavado, nego njego-voga tanacsnika'na szmrt, ovrazo. Ju-kica szo na szmrt oszodili. Na Ausztrijanszkom v Becsi (Wien) szo szrednjega szeptembra celoga szveta katoJicsanci vkiip prisli, bilo je szpra- je szledecsi govor drzso : ,,Csi csaszt-nik z liidsztvom delo ma, nikdar ne szme pozabiti, da sziroraak cslovek z vladarsztom szamo teda dobro vopride, csi vu csasztoiki ne szvojega neprija-tela, nego prijatela gleda." To je ]epi gucs. Na Francuskom anarchisti tak raszejo, kak pri casz gobe. Pcoti szp celomi cslovecsemi rodi: ropajo, raar-jajo ludi. Vojacje szo ogen mogii dva- — 106 — krat dati proti njim, Bonnot sze je tak mocsno brano vo szvoje hise, da szo z bombov mogli vu vrak piisztiti hiso i tak szo szamo zgrabili ga — mrt-voga. Nemski caszar je dober prijatel nasemi krali. Nemci, Ausztrijanci i Tal-janje szo zdriizseni. Iz driigoga kraja pa Rusz pa Francoz drzsita vkiip, k njima sze voscsi anglus, od steroga pravijo, da szamo nemir dela med na-rodarai. Vkilp je szpravi, naj pecsejo ednoga oficira, ki je z vojakami kre-kol jezdo. Taljanje escse itak bojno majo z Tor-kora, nego v oktobri szo sze zacsnoli miriti. Na japonszkom je juliusa mro mikado Mutsuhito, vladar japoncov. Poleg sztare navade jiinci szo ga pe-lali. Eden generalis sze je szam szkon-csao, poleg sztare navade szluzsbenik je so za goszpodom. V Ameriki prezidenta posztavlajo.. To je cela bojna. Iz Tripolisz-koga bojniscsa. kosztanje, on je pa vorova. Na Nemca velke csemere ma Francoz pa Anglus, nemski caszar pa po vszakoj priliki na szvojo szablo vdari. Taljanszki kral Viktor Emanuel III., injegova zsena Elena, cvet Montenegrin-szkih bregov szta leta 1912. 14. marca vu szmrtnoj nevarscsini bila. Pelala szta szo vu Pantheon — edno cerkev v Rimi k mesi. Eden zidar z Rima, 21 let sztar je vecskrat na njiva sztrelo ..vajc Hva ne, tem bole Dalecs v Aziji na Kitajszkom je voszkricsana caszarszka republika leta 1912. Tak dugo je lildsztvo reberijo delalo proti caszari, da je mogo doli zahvaliti. Vu drugorn meszti vladara sztirajo, kitajszki caszar pa po ednom vkazi szpozna republiko, szvojo oblaszt prek da na Kidsztvo, naj szi prezidenta posztavijo. Caszar je szamo szvojo ob-laszt doli djao. nego ime caszarszko obdrzsi, na Ieto dobi 14 milijon koron, tak bi pravo, penzije. — 107 — Kitajcov je teliko, da bi celo Euro- i szeverni, okoli steriva, liki edne na- p oszipali. Pri nasz vecskrat gucsijo reti sze obracsa zemla. Szevernoga pola od zsute neszrecse, kak szo inda szveta je escse niscse ne doszegno. vecskrat po Europi klacsili. Araundsen pravi, da je juzsni pol Amundsen Roald, eden norveger, je 4000 metrov viszoki breg, velka rav- doszegnojuzsnipol. Dva polaszta : juzsni nica — plato — je na njem. Torszki koDJeniki. Toi-szki voji. Kitajszko i prezident kitajszke respublikp. — 108 - Leta 1911. 14. decembra je do-szegno pol sz stirami tivarisama, notri je pikno norvegszko zasztavo, zemlo je pa imeniivo po norvegszkora krali za zemlo krala Hakon. tiidi vszifc pelali, S2() meli, nego cslovek bi prej dar jo. Kda szo sze nazaj zse psze raogli jeszti. Na szanaj szo sze pelali, stere pszi vlekli. Titanic. Plavajocsi hreg ledeni. Tri dni je na poli osztano, da je prevecs dobro vreraeu bilo. !§Kak Arnundsen pise, najveksa zsmecsa je bila, da szo doszta po bre-siii, i -. , . jeszti szo doszta Po poti szo sze ne mogli 1,-iti duge brade szo tudi ne prilicsne, d ledeni cveki sze gor napravijo, zat szo pa masin meli, da szo szi brad rezali. Me!i szo (udi priliko za zob - 109 — je. Tam na mrzlom radi zo-bolijo. Steri je bolo, szo ga vO-lotegnoli. Balkanszke dezsele: bolgari, szrbi, ;i, crnogorci szo dugo bile pod tčrsz-i jarmom. Odszlobodile szo zse ;i csasz, nego escse itak majo brate Macedoniji pod Torszkov oblasztjov. lcsejo je resiti. Mogocse, da kda vi te redi cstete, zse Torka cukajo na sze kraje. Szamo telko, ka szo te de-sele ne nevarne, ar od zajaj naliika-p.jo veksi vucke, steri szamo zato ne pogrozili. Po neszrecsi szo na vsze kraje telegrafirali brezi droda, pa szo prisle ladje na pomocs. Nistere ltidi szo naisle na malih ladjicah, nego ladja, stera je 67 milijon korou kostala, je zse na dne bila. Vecser ob 10 v5ri je vkiip vdaro z ledenim bregom. Telegrafiszt Filipps je vcsaszi na vsze kraje poszlo telegram: nS" „0" ,,S", to je, ,Save our souls" — BRe-site nase diise". Na szvojem meszti je osztano, dokecs sze je ladja pogrozila zs njim vred. Hisa za pogucsavanje na ladji Titaaic, ilipajo naprej sztanoti, ar sze bojijo, la sze med szebov szvadijo. Leta 1912. meszeca aprila sze je logrozila nTitanic" aogluska ladja. 500 liidih je naislo szmrt, 886 szeje ^ih resilo. Kriv je bio kapitan, ki je ekord steo napraviti, to je, vu naj-jracsisom vremeni je steo napraviti fot vu Ameriko, z celim szapotom je kuper vdaro z ledenimi bregami, steri to *ao vodi plavali. ^Titanic" ladja je najveksa ladja iveta bila pa je zdaj bila na prvoj ivojoj poti. Telegraf brezi droda je reso nis- sztotine liidih, ovak bi sze vszi z Malih ladjic je polojno szamo biloy kak bi za vsze potnike potrebno bilo. Kak je sze lepo bilo na toj ladji, kazse, da szo na njoj bili prosztori, za stere, ki je gori vzeo, je placso 21 je-zer koron na stiri dni, dokecs bi sze prek morja pelo. Csi bi menje lepote i dragocse bilo na ladji, nego tem vecs ladj, bi sze lehko vszi potniki resili. Driiga falinga je pa to, da vu no-vih ladjah szo do zdaj tak zaviipani bili, da szo celo nevucsene inoraare, brodare majimali na ladje, ki szo vu neszrecsi ne znali, ka bi delali. Inda szvete szo ladje ne stele sz — 110 — •szebom vzeti male ladjice, ar csi sze je ladja vkilp sztrla i szo sli na male ladjice, vecs dni je morje sze pa ta lucsalo, glad, zsejo, mraz trpeli, dokecs je nje kaksa ladja v pamet ne vzela. Nego zdaj telegraf poraocs primesze, zato bi pa ladjic zadoszta moglo pri rokah biti. ( y ¦ i Kak koli zdaj ladja »Titanic* včg-leda na dne morja ? Zsmecsava vode je gviisno vsze dveri i driigo tense delo vkiip sztisznola, mrtve vu cjj na sztenah razvalala, liki vertinja pq. gacse. Je li pa kda vozdignejo ladjo? Zdaj escse takse prilike ne raamo. Vo. dolaz szamo vu giobocsini 60 metrov zna presztanoti, ar voda je prevecs zsmetna. Lehko po csaszi sze naidej prilike; ali do pa na veke lezsali kincs; na dne morja. Zmesz. Kuga vu gobci i v pajzslti. To je laics nase pajzsltne sztvari. Dobi jo ro-zsena mara, ovca, szvinje, redkese dobi konj, pesz, macska i kilri. Escse cslo-vek zna dobiti. Ta kuga po ceszti hodi. Pride od izhoda. Velka neszrecsa je, po celoj dezseli zna pol marhe be-tezsne posztati, mleko je ne za nuc, szenje sze zapre, trzstvo na nikoj ide. Klica betega je escse ne poznana, po-szebno sze zadrzsava vu szlinah, vu ¦ mleki i blati mare. Razsirjava sze kiiga direkt, neposzredno, kda edna krava drilgo lizse, iz veksega sze razsirjava •>» poszredno, po mleki i po gnoji, po szenji, po dvori, dole nesze cslovek, pesz, macska. V Braunschweigi sze je zgodilo, da edna szrna jepo njivi kdeje gnoj raztepeni bio, hodila, dobila je kiigo i vsze szrne szo dobile. Szvinje szamo v pajzset dobijo to kiigo, marha dobi v pajzsolt i v gobec. V gobci za 2—3 dni zsutobeli mehercseki sze ka-zsejo na meszi zobov i na jezeki, steri sze poveksavajo i dosztakrat vkiip szto-pijo. Meheri za nisterne dni gori po-csijo i posztanejo mokre, bolecse od-prete meszta, stera po mali zacelijo. Med tem zsivina prevecs itvana grata. To je ta krotkesa kiiga, stera sza-mo 8—'14 dni dura. Je escse hiijsa, blek z velkov drisztov, zvuzsge sze okoli roglov, da escs< dosztakrat doli szpadnejo. Ali pa dosz-takrat po zadoblenora zdravji marha szamo vkiiper szpadne i zgine med zsmetnov szapov i otokom krvi iz nosza. Na pajzslti pa sze zacsne rude-csiti kozsa na koroni pajzsltov, gori sztopi vrocsina i bolecsi otok. Ednok szamo na ednoj nogi, dosztakrat na vsze stirah. Posztanejo mali raeheri, steri dosztakrat zraszejo, liki lesnjek, potem pa pocsijo. Zsivina doszta lezsi. Csi kiiga dobro doli tecse, trpi 8—14 dnevov. Nego i k pajzsltnoj kiigi sze drilgi boli pridriizsijo, poszebno csi zsi-vina po mokrom, grdom, z gnojsnicov napilom podi more sztati, ali pa csi poszesztnik vcsaszi v pamet ne vzeme kiigo i z bolenov marov, dale dela. Tak-hipa sze prevecs z vuzsge i celenje je vecskrat ne mogocse. Kilgo raoremo javiti, glasziti. Vra sztva taksega ne ga, stero bi kiigo nazocsno vkraj sztiralo, szamo szo prilike, stere rane hitrej celijo, poszebno pri pajzslti sze niica Lysol. Najbolje marljiva sztvar. T» J1 vcsela. Tak pravijo, da ona szeden milijon cvetja more vopocecati, dokeei edno kjlo medii szi szpravi. Vcsela vaga deszeti del ednog* — 111 — gramma, to je, deszet vcsel vaga eden gram. Jezero gramraov je edna kila. Kda vcsela domo pride, dvakrat vecs vaga, telko medtl prinesze, kelko szama. vaga. t Trsz. Vu bibliji sze cste, da szo r liidje zse inda szveta poznali trsz. Rim-Ijani sze tiidi poznali i kda bi oni goszpodarili po celom szveti, na vsze kraje szo razneszli trsz. Vu Krisztus-ovom vremeni szo nasi bregovje po-szajeni bili z trszom. Francozi szo leta 1860 iz Amerike nisterne rozge prineszli, da bi prej, tiszte bolje rodile. Na teh rozgah szo filekszero prineszli v Europo. % '¦ I Med tem szo v pamet^ da na amerikanszkom koreni ne ma mocsi ta sztvar, szo zacsnoli na amerikanszko podlago europajszke rozge cepiti. Filokszera na korenji zsive. Hitro ¦sze plodi i vsze tekocsiuo včpoceca. Na amerikanszkom koreni, ar bolje mocsen, filokszera ne more cecati. Zviintoga v paraet szo vzeli, da trszi vu peszek poszajenomi filokszera ne skodi, zato szo zacsaoli na peszecs-nih njivah gorice delati. V nasem kraji, ka sze vina sztocsi, je szkoro vsze z peszicsnoga trsza. • Gsi stoj trsz szadi, more zemlo rajo napraviti, da korenje de znalo sze vu zemlo szpiisztiti, to szez ove rigo-liranje. l Drugi szovrazsnik trsza je pero- nospora. To je goba. Razsiri sze po lisztji, po cveti, escse po grozleki, steri csarni gratajo, vkilp sze potegnejo, ne morejo sze dozoriti. Vrasztvo proti tomi je, da zse pri szaditvi trsz posprickamo sz kufrnim galicom, na szto litrov vode pride eden kilogramm galica i eden kilogram nevgasenoga vapna. Szadimo trsz sz korenjom, pred szaditvov vsze rozge nazaj vrezsemo na edno oko. — Korenje tiidi na-zaj vrezsemo, sztranszke ua 1—2 cen-timetra, ove pa na 4—5 centimetrov. Med trszjom proszajenim more biti eden meter dalecsine. Lehko szadimo rozge tildi. Trsz sze odpira na szredi maloge travna, okoli Jozsefovoga. Te sze v kraj potegne zerala, stero szmo szko-pali v jeszen v szuhora vreraeni k trszi. Potem pride rezanje. To je naj-bolje haklavo delo. Je kratko rezanje, je dugo rezanje, je rezanje na rozgo. Csi trsz vrezsemo na edno ali dve oki, to je kratko rezanje, csi vrezsemo na 4—5 oko, to je dugo rezanje; csi pa rozgo vrezsemo na 5—8 milimetrov, to sze pravi, da szmo rozgo nihali. Csi na kratko rezsemo, sz tem glavo trsza krepimo, pova ne dobimo, ar oka groz-lekov szo visise. Csi na dugo vrezseino, vecs je szada, nego paziti moremo, da csi szad scsemo meti, zemlji i trszi po drugom kraji moremo nazaj dati. Trikrat moremo okopati trsz, tak i trikrat sprickati. Pleti, to ne szmemo vu leti po-zabiti, rozge, stere grozlekov ne majo, v kraj zrezati, pod pazjami vozcsisztiti. Kopalina, stero jemo. Szo je pot-rebria nasemi zsivoti. Vu sztarom vre-meni szo hiidodelaike sz tem kastigali, da szo njim neszoleno hrano davali. Gori zraseni cslovek edno leto 7 kilo-grammov szoli poje. «*' Szo sze naide vu zemli, kakti ka-mena szo, uaide sze vu vodi, poszebno vu morji otoplena. Zvvin kiihinjszke szoli je bridka szo, bridki, zsmaj ma, je szoliter, csi ga k jeziki priteknemo, mrzlo csiitenje obiidi. Kuhinjszke szoli celi bregi szo jo. Na Vogrszkom doszta rud je, nego dna szo escse nindri ne najsli, v Tordi zse 230, v Marosujvari 200, v Parajdi 136, v Vizakni 194 metrov globocsino majo. Rudarje szoli najboJje gviisen zsitek majo raed vszetni rudarami, szamo ednoga sze bojijo: vode. Kak szladka voda pride vu rudo, hitro otopi sztene szoli. stere sze na riidare szunejo. Iada szveta szo — 112 — szoli zamazano farbo davali, med ode-biranjom v kraj lucsali, nego zdaj re-jeni gnoj zs nje delajo, zvano kaliszo, stera je tak draga, da vsze sztroske placsa szolszkih rild tak, da kiihinjszka szo vsze za dobicsek osztane. Na Vogrszkom poleg pravde szamo dezsela szlobodno szo kopa, i odava. To sze zove szamodaja (monopol.) Eden metercent odava dezsela za 14 koron, njoj szamo na 80 fllerov pride. Vu hrani tiidi je szo, najvecs vu grahi, Dajmenje vu krumpisi. Med sza-dom csresnje majo najvecs szoli. Pariski pszi. V Parisi szo novo mestrijo, gorinaisli. K toj mestriji stera vszaki meszec prinesze 200 K placse, drii-go ne trbe znati, kak dobro lajati. Naime liidje zatajijo psze i za njimi ne placsajo porcije, stera je v Parisi 50 K. Zato je miniszter liidi pogodo, steri po nocsi po vulici pred vszakov hisov morejo lajati. V steroj hisi je pesz, sze vcsa-szi csiije od znotra lajanje. Hisa sze gorizamerka. Tak idejo od hise do hise. Grizsni kvar zavcov na cipikah. Zgrizseni kraj na cipiki okrozsimo i rano zaraazsemo z mesanicov, stera sztoji iz ednoga dela ilojce iz drugoga dela friskoga kravjega blata i malo plev. Ztem na kuszto namazsemo ci-piisi, da sze doliszlecseni lesz hitro ne posziihsi. Dobro je zvezati. Za 8 tjednov vezalo doli vzeti, lehko szo sze rudecse vusi notri szpravile. Rane z terom mazati je skodljivo. Zavoj (Umslag) j naloga (Aufag). Lenovo szemen. Szkiihamo lenovo sze-men vu vodi tak, da grata goszta kasa (1 zslico szemena na fertal litra vode), vrocse, kak betezsnik more trpeti, gori zmazserao na lenovo capo i gori de-nemo. Kak mrzlo grata, sze more po-noviti. Dobro je za zrelenje mozolov, vzsiganih ognojin. Zsemlja. Zriblemo edno zsemljo, naraocsimo vu vodo, dobro vo ozsmek-nemo, vzememo malo mleka i vu njem k ,t!'. , i"i 30 ne dobimo, stero ravno niicamo, liki lenovo szemen. Zreli vzsigane, zviinesnje bole, steri do sze-gnojili. Koper. 1—2 ober rok szuhoga koprovoga cvetja kuhamo, vo ozsmi-csemo, vu lehki lenov robec denemo, steroga gori na kozso polozsimo, razmi" . sze, da ne celo vrocse. Dobro pri krcseh,. pri prehlajenji szpodnjega tela. Szapot i kopelj ovszene szlame. Lepo ovszeno szlamo zrezsemo, zavreti damo vu ednom kotli, na steroga sza- . pot posztavirao betezsnika, z prtom ga \ pokrijemo, da szapot ne zgubi mocsL Grlavo moremo szlobodoo nihati. Ali pa precejeuo vodo obrnemo za kopelj. Dobro je onim, ki beteg majo na obiszti, dobro je szlaboj deci. Poparek i zavoj cvetja szena. Szpravimo szi ne prasno, preszejano cvetje szena, vrzsemo vu krop, nihamo nisterne minute zavreti, potem preci-dimo, malo je vč ozsmekuemo, zavi-jemo vu robec lenov i tak toplo nu-camo za obvezo. Ali pa namocshno lenov robec v poparek, malo ga ozsme-knemo i obvezsemo telo. Poparek lehko nucamo za kopelj za szlabo deco ali pa za kopelj za bolne, oranjene kotrige. Hise za poljszke delavce. Pravda 1907. leta od his polszkih delavcov sziromasko liidsztvo brezi velkoga pla- . csila k hisi szpravi. Csi sze deszet pol-szkih delavcov vkiip szpravi, pa proszi, dobijo. Polszki delavci morejo biti, mes-tri zaman proszijo, tak i goszpodszka drzsina, dokecs szliizsi. Vu szobocskoj okroglini varmegyov opravla zidanje his. K vszakoj hisi de szlisilo 200 ? klaftrov fundusa. Edna hisa de kostala 2000—2100 koron, prebivalec hise de treszeti let dugo 80—85 koron pla-csiivo i tak za 30 let de hisa njegova lasztna. To je 30X80=2400 koron *: placsa treszeti let, hiso z tem voplacsa i poleg toga zaman je szkoro vu hisi prebivo. Dvajszeti let nikse orszacske i veske porcije ne placsa od hise, szamo popravlanje i sekulacija de njegova. — 113 — Polodelavec od hise placsa 30 let vszako leto 90 koron, ka bi escse vise bilo placsati, 50—90 koron pa dezsela placsa. Hise sze zidajo vu sirini 4 pa pol metra, vu duzsini 10—11 metrov, na ? klaftrah 160—180 lezsijo. Vszaka hisa ma edno hiso, kuhujo i kamro ; stalo, jtiralo szi delavec da napraviti. Delavec zadavo naprej placsa 45 koron ka sze notri zracsuna vu szlednjo rato. Hisa i fundus de njegov, herbajo ga njegovi orocsniki pravdeni, nego z do-puscsenjom szlobodno prek da driigomi delavci, ki i notri placsane rate njemi nadomeszti. Doli sze szpise z porcije tisztomi, ki ma na hiso ali zemlo tabulirani dug. Vo sze zracsuna interes ednoga leta, toga inleresa deszeti procent sze doli szpise z procije, csi sze vadlii-vanje na steueramt ali k veskomi pog-lavarsztvi od 1-ga januara do szled-njega januara notri da. Na Szobocskoj-Kermedinszkoj zse-leznici sze je leta 1910. vozilo szto-devetdeszetjezer triszto (195,300) pot-nikov, placsali szo 153,100 koron, blaga sze je vozilo 52,100 ton (1 ton 10 metercentov), za stero sze je pla-csalo 169,700 koron. Vsze vkuper notri je vzela zseleznica 322,800 koron, 20,824 koron vecs, kak leta 1909. Jezik goszk. Divje goszke ravno tak denejo, kak domacse, szamo telko, ka menje gucsijo, ar divje goszke glasz szamo teda davajo, csi za isztina raajo kaj praviti, njihov glasz sze szamo vu nevarcsini glaszi. Tem vecs gucsi do-macsa goszka. Goszke majo odlocseni vabecsi glasz: Gagoga ali Gigaga. Po-leg vabecsoga glasza majo goszke glasz za oporainanje, kratki Gang. Gangan-gang pravijo goszke, kda dale idejo, to opornina vsze kotrige drzsine, da naj ni eden ne osztane nazaj. Ribics. Tak sze zove od szvojega glasza. Kak dene? Kvebe. Kveroik. Greik. Kivik. Kivik. Kiuvik. Kihvitt. Csarnobelo perje ma. Ide celo gori na Anglusko, Svedszko. Pri szelitvi csi steri kjer scse osztati, sze od domacsih ribicsov dale ztira, zato pa dosztakrat bojne nasztavejo vu zraki. Gnezdo pre-vecs csedno zna braniti. Bilice szo zsucs-kasztobrnkaszte, z csarnimi piknjicarai poszipane. Szaraec sze telko vrti nad gnezdov, da tak jalno, da vszakoga v drtigi kraj zapela, ki njemi steo gnezdo poglednoti. Kukojca. Doszta sze gucsi od ku-kojce, nego csi bi jo stoj znao naszle-diti i njeno zsivlenje opaziti, bi polojno pripoveszt vkraj szpadnolo. Kukojco je zsmetno opaziti. Kda sze para, szamec pravi: Kukukulc, potom pa csuden glasz: Gvahvahvah, poszebno, csi je szamica kjer bluzi, ali pa vecs szamcov vkiip pride, kda sze i dosztakrat bitje zacsne. Jajce znesze v kakse stecs gnezdo, kak pride. Mala kukojca, kda bolje hitro ra-szte, szvojo mrzlo bratjo nazai tiszka, celo z gnezda liicsi. Kukojc je malo, pa je ne csiido. Njeni gori vzeti sztariske te zse ali malo hrane njemi noszijo, ne zadolejo, ali pa celo drugo hrano noszijo, stera kukojci ne liibi. Ka vsze premore zsa-lodec kukojce glede goszance, to je ne-verjetno. Sztene zsalodca njenoga szo celo koszraate, zviintoga sze te kosz-mati zsakel prevecs da raztegnoti. Ku-kojca je ne zadoleti, zato pa cela fezre-csa je njena nazocsnoszt po logah, kde ne ga takse goszance, stere bi ona ne pozsrla. Kukojca je na zemli ne prilicsna za volo szvojib obrnjenih skrampljov, nego lem bolje je bisztra vu zraki, kda leti, je szpodobna kra-gulji, zato jo pa dosztakrat — escse za volo perja — premenijo sz tem batrivnim roparom, poleg pripoveszti sze kukojca v jeszen na kragulja obrne-, mi pa znamo, da na zimo v toplese kraje odleti. Jogode. Nisteri je radi z mlekom polijejo i z cukrom posziplejo. Driigi pa malo vina gori vlejejo, pa z cuk-rom posziplejo, dobra hrana escse za szlab zsaloc — 114 — locsne szoli, stere zraszi tela szo hasz-novita. Zato jagode szo hvale vredne, .krv ponovijo, zsilice pokrepijo. L Puzsi doszta kvara delajo vu og- racseki, poszebno na salati. Zsmetno sze je njih braniti. Probajte, vecser vOidte z poszvetom, pa je poszipljte z szoljov zsivinszkov. Na spici repa sze zsivini redi, csi z repom szkoz kakse trde dugovanja scsukajo. Zaprva raorerao paziti. V takse meszto posztavimo zsivincse, kde nika ne more scsukati, ali pa rep gori zvezsemo. Potetn rano sznazsimo, kraszte mlacsnov vodov peremo i vkraj szpra-vimo, potem raue z mazalami stere sziihsijo, namazsemo. Takse raazala szo: Zinsalbe, Bleiveissalbe ali mazilo olovne beline, verraatol. Z ednim ali driigim rane poszipljeno. To sze vsze dobi vu apoteki za nistere filere. Gsi pa je zse prevecs velka rana, najboljse je spic vkraj vrezati. Novi kriih. Do zdaj, kak znamo, krilh pecsejo iz mele. Eden chemikus iz Moskve je gori zgrunto, da sze ne-poszredno iz szilja da kriih szpecsti. FaJejsi je te kriih, ar szilja ne trbe mleti. Zdravejsi je, ar raela rada fajtna grata i zato sze zsmetno gori szhrani. Pa zdaj zse z melov tiidi norijo, raz-lo^.sne dela zmesz mesajo. Novi kriih je IDolje tecsen. Nas chemikus zna zrnje neposziedno oa teszto obrnoti. To escse tiidi popisem, da velki boj je bio med angluskim belim i nemskirn csarnim kruhom i je nemski csaren krtih obladao. Na Ruszoszkom je v.čdaua pre-poved vszem rabinarom, da zsidovje ne szmejo krcsauszka imena nosziti. Szta-roverci ne piisztijo to. Okoli obistih je konj najbolje csiitl-jiv proti mrazi. TQ najbolje svica konj i tii ga najhitrej dobi veter, rnraz i dezs. Zato konje, steri dugsi csasz na mrazi sztojijo, trbe pokrivati. Mati. Od njih szhajajo nasi naj-lepsi szpomenki, stere trosirao celo liibeznosztjov prvle, kak szmo sze na-rodili. Obprvim liibezen; znovics liibe-zen i te szamo zsitek. Z maternoga zrasze modroszt, zmozsnoszt szinov i hcser. Kak stecs je stoj velki, funda-ment je materno vcseuje. Vcsite vaso deco do petoga leta, liki vaso goszpodo, do petnajsztoga, liki vaso drzsino, po-tem pa, kak vase prijatele. Pred dojenjom sznazsimo vimen z szlamov. Prve trake dojenja na tla podojimo. Najboljse dojenje je z pesznicov. Roko polozsimo vu duzsini na cecek. Dojenje sze godi z sztiszkavanjora prsztov, traki mleka morejo tecsti brezi gorihenjanja. Dojirao na ednok ali dva prviva ali zadnjiva cecka. Csi na prednjem kraji dojimo, vu zadnjem vkiip sze szpravi mleko, lepo po mali idemo na zadnji i tak na prednji del. Vszako vimen je nacsise, edno sze da lehko dojiti, drugo ne. Ceszta iz ledra. Vu Handsuorth varasi (Birningham) szo nistere leta ceszto napravili, pri steroj je pflaszter z ledra napravleni. Ceszta sze je escse nika ne znilcala. Leder szo na tenko zrezali, da je edna massa bila i to szo zmeszili z aspaltom i terom. Po toj ceszti ne ga praha, je elaszticsna, mehka i niksega rogatanja ne ga po njoj. Cmer je mleko, stero osztane, csi sze zmocsaj zs njega vč vzeme. Zdrav je cmer, csi je escse friski i csi ga ne szkuhamo. Za deco, steroj zsalodec dobro ne kuha, je prevecs zdrav, do-ber je i za zsilice i csonte, da do bolje raszle. PokorilOSZt. Deca ne boga, csi iz carte vsze njihove zsele szpunimo. Po taksem nacsini roditelje szvojo veljavo podkopajo. Escse je hiijse, csi zapoved sztarisov po decinszkoj prosnji sze pre- , nika ne vcsino. Csi te buje, te pridi k meui. * Dva krajcara kosta, pa denok ne ma, meszta vn hisi. Ka je to ? Szrecsa. Ne ma meszta vu hisi, csi sze-vuzsge, ar esese jo voni vidijo. Ded iz szuega. 1. Vu decembri rano vgojdno Gre nas kovacs pijen domo. Glava boli, liki krop vre, Szem tam meri, iti ne ve. Velki je szneg, zsmeten je hod Csi glih v rokah ma mocsen bot. Eeko: Kamen! Szi pocsinem, Dom mi tak ne bode miren. Ga gledata dva decsaka, Eden-ov szen njegov csaka. Szneg noszita, ide delo, Sznezsen oblees dobi telo. Ded je gotov, gizdav sztoji, Pride sztara, gleda — broji, Bezsi nje pesz, vujskar gleda, Picsi vuha, laja deda. Vszeh ulic pszi pribezsijo, Prdihayajo, ga krozsijo. Blizse sztopi nazsa zsenka, Hej, ded pa frcse! szi szpomenka. Za policaj! krikne sztara, On je mozs prav, htlde marja. Zgodba je pacs prevelika, I on potrdi: Tii frcse nika. Sztara kricsi, sztem-lam mlati, Tkiip pribezsi sztari-mladi. Eeloga deda obszedejo, ^ frcse nika! szod povejo. Zsalar viiezs doszfne gleda, Z botom drapne, vudri deda. Dol' sze puszti oblecs szuega, Kovacs szi pa dalje szenja. Viiszta decinszka. V hilde roke iz szna szpadne. ,,Tepes, reko, v vozo zraven. Ne bos ti vecs lfidih sztrahso, Bedarijo piisztis vszakso." Gseft. Goszpa k pojbi: Ka me telko [gledas, mali? @i p §§iLfi|Pojeb: Zato ka szte prevecs szpodobni k mojoj tetici, szamo telko, ka oni vekse musz-tacse majo, kak pa ?i. Oobro csiiii. Lump: Sze mi daj novi kapufc! Zsena: Ve pa je escsft szobota. Lump: To nika ne dene. Nedela de, kda jasz z krcsme domo pridem. / Szmesen odgovor. Komi k Goszpodi: Til je eden ktipec, petnajszet koron dava za eden kaput, na ste-rom je treszeti koron cena gori zapiszana. Goszpod: Petnajszet koron ? To je szvin- JanJa! NeTszte bili Vi prvle huszar? Komi: Ka szam pa te esinecsi ? . Ne, moja goszpoda, jasz s^zam vszikdar Goszpod: Ka me to pitate V Notri njemi med szvinjami bio, kakti i zdaj, je bio szme- ga szpakirajte! sen odgovor. Szpremenljivi csaszi. I. II. Goszpod po zsenitvi: Konduktor, bojte tak dobri, za zseno i za mene po szebim hiso pokazsta. * Osi bi drobna deca kjer med megle prisla pa bi szamo szvoje male glave votiszkala, — kak bi poznali, steri je pojbarec i stera je deklica ? Vszi szo pojbarje ar, Herodes je ne dao ta0, vmoriti. * Szvedocsansztvo. ___ A.: Tft. rzasje zse ednok ^oszemszto kilometrov poti vcsino vu oszmerih vora.?!!, B.: fCak je to mogocse ? A.: Z Budipesta do Piumo — na zseleznici. On iszti goszpod za deszet let: Konduk-tor, dajte mi po szebirn hiso, da sze mi ne de trbelo z zsenov vkiip pelati. A.: Eden csasz nikak ne morem zasz-pati ! B.: Kak te to ? Betezsen szi ali te kaksa nevola kole, ali diisnaveszt ti ne da mira. A.: Ne, ne! Za vahtara poaoesnoga szo me posztavili. Na Szobocskoj zseleznici. Na zselezniei sze je v Szo-boto pripelo eden szfcari mozsak z Kermedina. Kak doli sztopi z zse-leznice, portasi prek da karto. — Mozsak, csOjete, kricsi portas, to je karta za deco. Vi mo-rete gor placsati. — Zakaj bi placso. Dete szam esese bio, kda szam eoriszeo v ^ermedim, zdaj szam pa szen grato, celo zsivlenje ta zavoszo, tak po niali vasa zseleznica ide. Da vszakemi priliko damo, da bi edno zse davno nticano hrano za deco cecatko ralecsne vszebine verdevao, stero poszebno pred i po osztavlenji dece, pri katarhi zsalodca i csrev i pri letes-njih. pognanih csrevah. je prevecs potrebao, na zselo radi posljemo ZA VASEGA LUBLENOGA edno skatlo na verdevanje i predpisz. To je zbog iz-vrsztnoga haszka i pred Vami poznana Nestle-va mela decinszka, stera vu yodi zavreta, prevecs tecsno, hranilno i okrepcsejocso hraso deli deci cecatkoj i sztaresoj deci i stera naj-boljse mleko planinszkih krav zadrzsava. Od pol sztoletnice je zse po celom szveti razsirjena, vu vszeh obcsinszkih spi-talah Monarchije, vu dosz-tih drzsinah doktorov, escse vu kraljeszkih dvorah sze rabi. Piste svicsarszkomi szkladiscsi za Ausztrijanszko Vogrszko Monarchijo, Driistvi Henri Nestle Wien, I., Rosenbursenstr. Karta doide. Szlovenszko piszalo. iss& Scsete sze ocsisztiti mozolov, kraszt 1 od bolov inficirane krvi? Imenitno i zse dugih csaszov od doktorov prepora-csano i poszrecsilo Balla apotekara krisz-talno Szo ... zsalodec, liki domacse szred-sztvo szi narocsite. Na nisterne tjedne doide edaa porcija, kosta 4 kor. 25 fil., 2 porciji 7 kor. 20 fil. i 3 porcije zse szamo 10 kor. Zviintoga zaman i brez postnine do-bite knigo : BKak sze mamo braniti proti boli zsalodea i njegovomi naszledkami", Osi na ednoj karli te proszili. Narocsilo tak adreszirajte: apoteka, Budapest, VII., Erzsebet-korut 56. Znate vi, kak velki kvar je na cslo-vecse truplo krcs zalodca, gorenje tu zsalodci, medlovcsina zsalodca, prehla-jenje zsalodca, rak vu zsalodei, vunjecse voszta, bol oblisztih i jeter, bol vu me-heri, trdi sztolec, kolika, pregrdjenje, zlata zsila, netek, gori riganje, nadii-vanje ? A pamet vzemete kda, da vam je hiido, da szte medlovni, trttdni, scsete vometati, vtiszta szo vam nevugodnoga zdiiha ? Mate trdi sztolee i .bol glave ? Ne boli vasz vecskrat glava, mate krcs vu zsalodci, bodlaji ali tiszkavanje krvi? Mate tresliko ali migriin? Ne vzeme sze v pamet na Vami zsuti beteg ali ne vidite potrebcsine ocsisztiti szi krv? m\ lodoif Na znanje. Posteuje zapovitlava takso delo, od steroga Freytag Lo-ringhoven Leo exeell. tanacsnik ve-selszkoga konjeniskoga reda i r. caszarszki pravi dezselni tanacsnik v Arensteg-i da szvedocsansztvo, stero sze i etak glaszi: Za duzsnoszt szpozaam proti vszakemi csloveki, da Feller-ov Elsa-fluid, kde mi je li mogocse, prepocsacsam. Ednoga ivsega tivarisa solszkoga i doktora Sant Peter-tirga szam opominao na to szredsztvo i pri-ko szam meo ednoga driigoga vracsitela iz bant Peterburga, sto tii velko kopaliscse peszka ma, z.Fellerovim Elsa-fluidom resiti od nje-govih velkih • reumaticsnih bolov, kda szo zse njegova szredsztva njemi nika vecs ne valala. Iz varasa Danzig szvernoga preuszkoga eden doktor tiidi rabi sztalno pri szvojih betezsnikah FelleroV Elsa-fluid i tak szarno to zselem, da na dobro cslovecsega roda kak najbolje sze razsirjava to szredsztvo i naiditela viedna dika vencsa. Narocsimo eden tucat za verdevaDJe za 5 kor. brezi postnine vu apoteka Eugen V. Fel-ler-a Stubica Marktplatz 154. N. (Zagrabecsko). KTevaruoszti leta i deca. Mrtel-noszti dece najveksi proeent dava obetezsa-vauje leta. Med tetn je najbolje nevarno pogaa-no csrvo, kalarh zsaiodca i csrev dece, steri vu nisternih dnevah vgaszi zsitek deteta. Ka-tarh zsalodča i esre? najvecskrat bakteriumje raleka uzrokiijejo, steri vu letesnjoj vrocsini grozovitno sze plodijo i szkvarjenje mleka uzro-kujejo. Mleko kr$?9 je ne szamo te nevarno L'i dete, kda sze zse to szkvarjeoje vidi. Zato bi celo ne szraeli deteti mleka davati vu vre-meni vroesine letesnje. Vu tom vremeni sze szamo tu taksoj formi szlobodno da mleko od krave, stero "poleg toga, da tale mleka vu szta-Jisi drzsi, stero sze zse vecs ns szkvari, z do-datkom hranilnib. i lehko sze prekilhajoesih malerij dobra hrana ,je. To vsze ma obcsinszko poznana Nestle-va decinszka mela. Vu poszeben szpomin vertom goric. Szkrb, delo, lon prispara, celi prv do-szegne vszaki vert, ki szvoje gorice z Forhin-om spricka, z prahom kufrenoga zsvspla poszipava i mol grozdja z Bagol-ora marja. Precstite szkrbno na zadnjom (*ztrani toga kalendara vidiivo oznanilo, tak i zatmlna piszma i pro-szite vcsaszi 7,aman i brezi postnine iz Forhin-fabrike, Budapest, VI., Vaci-ut 93/n. Sztarodavno szredsztvo je Moro TTarono.a "oaifirioo ntronp.ssiocsi balzaui (prvle Kriegler-balzam zvani), z najveksim uszpekom ga rabijo pri neredaom prektihanji, tak p^j neteki, nadtttoszti, pri szlaboszti zsalodca i. t. d., tak je izvrslten kak po mali poganjajocsi szrdszto. Dobi sze pri apotekari Moro Ferencf. Rottenmann 40 JST. Stajerszko. 1 tneat z post' ninov i z pakivanjom yred 6 kor. 52 filera. Velki dugi steroga je zse vecs deszet let ^ poszrecsilo, poszebno napravlen* Sagrada Barber zdobo, je liko dao na piiscsanje vu razlocsnih menje vrednih, szpodobnoga imena del. Tii je potom esasz. da opominamo kilpce, da oglocsno Sagrada Barber naj proszijo, ar Sagrada Barber purgacija je voszprobani na klinikah i narejayec szamo za Sagrada Barber vzeme odgovornoszt. Skatula na probo 70 fil vu vszakoj apeteki. — Najmense posilanje na posti edna skattila kor. 60 fil ali stiri skatiila ne probo 3 kor. Proti naprej notri poszlanih penez brezplacsno poslje Apotheke ,,Zum heiligea Geist" Wien I., Operngasse 16 Depot 106. Opominaino nase csitalete i ua oz-nanilo imenitne Bohnel Max vor i zlatoga blaga firme (Wien, IV. Margarethenstrasse 27/200 e o). Ta firma je edna teh najveksih i najsztravesih firm. Ki potem kaksostecs voro zsepno, vekerco, voro kukujce, voro pendulno ali szrebrno, zlato blago potrebiije, uaj ne zamiidi, da lepi cenik te firme prvle szi narocsi, ar je gviisno, da de vszaki zadovoljen. Za to odgovori 70 letno sztanje i dobro ime firme. Jesz amerikanszki porcollan puder je najbolje fim puder szveta. Dobi sze: vu farbi beloj, bledroza,-rozacrem, bledo-erem i naturalnom. Cena po skatlah edna, tri, pet koron. Na posti sze da nar^siti: Erenyi Bela nDiana"-apoteka, Budapest, Karoly-korut 5. Vsze povszedi sze dobi. Csi od boležni nog (mala noga, krcsaa zsila i. t. d.) sze scste resiti, delajte orobo z Einomazalom, stero je zse doszta jezer vu bozsnoin i dugom betegi trpecsemi csloveki prineszlo ozdravlenje. Eane vrezane i zgorone, csen, furunkulus, z recsjov, vsze betezsno szp ^ menenje kozse sze gvtisno vracsi z Eiuom/^ lom, dobi sze vu apoteki nHunnia" Budape.<; VII., Erzsebet-korut 56. cena P° cel°m szvet jk liibeznoszt ima-jocsih Diana lepoticsnih szredsztv, po imen