METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 32 K, na '/2 strani 16 K, na V4 strani 10 K in na Ve strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Št 8. Y Ljubljani, 30. aprila M Leto XIX.
Obseg: Frančišek Witschl. — Kmetijske razmere na Kranjskem. (Dalje.) — Gostilničarji, pomagajte našim vinogradnikom! -Mlekarsko knjigovodstvo. (Dalje.) — Kajenje, sredstvo zoper spomladanske mrazove. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. metijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
Frančišek Witschl.
Našim bralcem smo že v 5. številki sporočili smrt družbenega najstarejšega uda in najstarejšega glavnega odbornika g. Frančiška Witschla, ki je 11. marca t. 1. umrl na svojem posestvu v Srebr-ničah pri Novem mestu.
V današnji številki pa naj priobčimo kratek življenjepis in podobo dragega nam ranjkega, da tako postavimo skromen spomenik možu, čegar življenje je bilo neprestano delo.
Witschl je bil rojen 1. 1825. v Schonbergu na Češkem, izšolal se je v Pragi in je prišel že 1. 1847. v službo h knezu Turjaškemu na Kranjsko, in sicer najprej kot gozdni in stavbeni inženir ter je pozneje postal rentni mojster pri graščinskem oskrbništvu knezove graščine v Soteski. V tej službi je 10. maja 185 3. postal družben ud in jej je ostal zvest do smrti, t. j. skozi 49 let. Leta 1865. je Witschl izstopil iz svoje službe ter je bil od tega časa pa do 1. 1868. zvedenec za gozdarske in kmetijske zadeve in zemlje-merec pri c. kr. okrajnem uradu
f
Frančišek Witschl,
deželni stavbeni svetnik, glavni odbornik c. kr. kmetijske družbe kranjske, imetnik zlatega križca za zasluge s krono, posestnik i. t. d., i. t. d. t 11. marca 1902.
v Kočevju, ki je takrat posloval kot lokalna komisija za zemljiško odvezo in uravnavo, ter je bil poleg tega tudi načelnik takratnega okrajnega cestnega odbora. — V pričetku leta 1868. je Witschl stopil v službo h knezu Windisch-gratzu ter je bil nastanjen kot nadgozdar na Uncu, a je že 1. novembra 1. 1870. nastopil službo mestnega inženirja v Ljubljani. V tej službi je ostal do 25. februarja 1. 1873. V prvem letu svojega bivanja v Ljubljani, in sicer 2 3. novembra 1. 187 0. je bil izvoljen za glavnega odbornika c. kr. kmetijske družbe kranjske in je bil torej skoraj 32 let družben odbornik. Kot družben odbornik je zvršil nebroj gozdarskih in stavbenostrokovnih poročil in del ter si je tako stekel neven-ljivih zaslug za družbo in za kranjsko kmetijstvo sploh. — Witschl je že za časa svojega službovanja kot mestni inženir ljubljanski s privolitvijo mestnega magistrata opravljal službo nadzornika deželnih stavb, a 1. 1872. ga je kranjski deželni zbor imenoval za inženirja, ktero službo je nastopil 25. februarja 1. 1873.
Od tedaj je Witsckl posvetil vse svoje moči deželi ter se je vsikdar odlikoval s svojim strokovnim znanjem in neumornim delovanjem. Deželni zbor kakor tudi deželni odbor sta mu večkrat te vrline na jako časten način priznala in Nj. Vel. presvetli cesar ga je ob priliki svoje vladarske petdesetletnice odlikoval z zlatim križem s krono za njegove zasluge, ki jih je stekel za deželo. Pri ureditvi deželnih služb je bil Witschl povišan za stavbenega svetnika in lansko leto je bil na svojo prošnjo umirovljen, pa vajen dela ni nastopil trdo zasluženega pokoja, marveč je delal naprej in šele, ko so ga telesne sile preveč zapustile, si je hotel nekoliko oddahniti na svojem posestvu v krogu svoje obitelji; a tamkaj ga je po kratkem počitku komaj štirinajstih dni zalotila smrt in mu takorekoč s silo izvila pero in risarsko orodje iz delavnih rok. Delo mil je bilo življenje, a pokoj mu je bil smrt.
Stavbeni svetnik Witschl je vroče ljubil deželo Kranjsko, ki mu je postala druga domovina, in zanjo je zastavil vse svoje moči, zaradi svoje odkritosrčnosti in poštenega značaja je bil povsodi priljubljen, kjer je občeval uradno ali zasebno, in zato je ob svoji smrti zapustil nebroj prijateljev in znancev, ki odkritosrčno togujejo za njim.
Naj v miru počiva ranjki v kranjski zemlji, ki se mu je toliko omilila in ki jej je žrtvoval vse svoje moči!
Kmetijske razmere na Kranjskem.
(Dalje.)
Krompirja se na Kranjskem pridela povprečno na leto 1,650.172 q. Ta pridelek se večinoma porabi v kmetijah za hrano in za krmo. Ker je pa krompir jako važna hrana za vse druge stanove in ga ti morajo kupovati od kmetovalcev, zato dobiva naš kmetovalec tudi nekaj dohodkov od prodajanja krompirja. Jaz računam, da vsak človek na Kranjskem, ki ni kmetovalec, porabi na leto povprečno 100 kg krompirja; torej prodajo naši kmetovalci na leto nekmetovalcem 143.729 q krompirja. Poleg tega se pa veliko krompirja tudi izvozi ali kako drugače proda, in jaz računam to množino na 500 vagonov ali 50000 q. Iz tega bi sledilo, da prodamo na Kranjskem 1 9 3.7 2 9 q krompir j a po 4 K, kar da 7 7 4.9 l 6 K dohodka.
Precejšen dohodek daje našim kmetovalcem seno. Z Notranjskega se izvozi silno veliko sena v Trst in na Reko. V Trst gre povprečno na teden 50 voz in na Reko 20 voz sena po 18 q, kar znaša na leto blizu 70.000 q. Vrhutega se proda veliko sena nekmetovalcem za njih konje, za vojaške konje itd., in nekaj sena se tudi izvozi po železnici. Jaz vzamem, da naši kmetovalci prodaj o na leto iz sv o jih kmetij 200.000 q sena, in sicer po 5 K, kar jim da 1,000.000 K dohodka.
Napodlagipredstoječihizvajanj imajo naši kmetovalci 2,7 1 6.482 K dohodkov vgo-tovini od polja in travnikov.
b) Dohodki iz vinogradov.
Pridelek kranjskih vinogradov znaša na leto 121.413 hI. Od tega pridelka pridrže vinščaki zase in za svoje delavce najmanj 1/10, in drugih 9/io> t- j-109.272 hI prodajo. Če računam hI po 30 K (ta cena je povprečno gotovo previsoka), potem imajo naši vinščaki 3,2 7 8.160 K dohodka v denarju od svojih vinogradov.
c) Dohodki od živinoreje.
Konjerejci imajo na Kranjskem 1886 plemenih kobil, ter od njih dobivajo v najugodnejšem slučaju do 75 % živih in za pleme, oziroma za prodaj sposobnih žrebet, t. j 1415. Ker po natančnih statistiških izkazih kmetovalci potrebujejo za vzrejo le 1163 žrebet jih preostaja za prodaj na leto 252, ki dajo konje-rejcem 6 3.0 00 K dohodka, če se računajo povprečno po 250 K.
Naša dežela ima okroglo 20.000 delavnih konj, in teh je nadomestiti na leto vsaj 1/10 z novimi, t. j. 2000. Ker pa naši kmetovalci zrede komaj polovico te potrebščine, se mora druga polovica nakupiti zunaj dežele, in zato računam, da tisto, kar kmetovalci na eni strani dobe za vzrejene konje, morajo na drngi strani plačati za tuje, dokupljene konje. V celoti torej naše kmetijstvo v denarju od konjereje nima dohodka, kar seveda za posamezne konjerejce v konjerejskih pokrajinah ne velja. Iz tega vzroka sem izpustil dohodek od prodaje starejših konj, kakor sem izpustil med stroški izdatek za nakup konj. Za ta slučaj, če se mi ugovarja, da naši konjerejci morda vendar več dobe za doma prirejene konje, kakor izdajo za zunaj dežele dokupljene konje, sem pa med dohodke postavil ves skupiček za žrebeta, četudi mnogo domačih žrebet pokupijo domači kmetovalci.
Poglavitni in glavi dohodek našim kmetovalcem daje govedoreja. Če vzamem, da kmetovalec vso goved le za prodaj vzreja, potem ni težko približnega dohodka te panoge izračuniti na podlagi števil, ki nam jih nudi statistika.
Na Kranjskem štejemo 94.202 krav in brejih junic, in teh nam da prav visoko računano 80 % vsako leto po eno tele, ki je sposobno za rejo ali za prodaj. Na Kranjskem se torej na leto skoti 75.382 telet.
Za pleme potrebujemo, in sicer:
za vzrejo bikov 1.928 telet „ „ krav 9.473 „ „ volov 12.908 .„
torej skupaj 24.309 telet preostaja nam torej za prodaj 51.073 telet, ki zanje naši kmetovalci morejo stržiti 2,553.650 K, če računamo vsako tele po 50 K.
Po teh številih postavimo v hlev vsako leto za vzrejo krav 9.473 in za vzrejo volov 12.908 telet; vsled tega moramo na leto odprodati ravno to število krav, oziroma volov.
Za 9473 krav po 200 K moremo skupiti 1,864.600 K in za 12.908 volov po 275 K pa 3,549.700 K.
Iz teh števil sledi, da govedoreja daje našim kmetovalcem naleto 8,3 2 0.6 50 K dohodka v denarj u.
Kakor govedoreja daje tudi prašičja reja našim gospodarjem razmerno zelo izdatne dohodke v denarju. Tudi na tem mestu vračunim le dohodek od skupička za tiste prašiče, ki jih kmetovalec proda iz svoje kmetije nekmetovalcem ali izven dežele, ker na drugi strani tudi nisem vračunil za strošek tistih prašičev, ki jih kmetovalec porabi za dom. Leta 1901 se je izvozilo iz dežele 21.400 živih prašičev po povprečni ceni 80 K in 2200 zaklanih prašičev po povprečni ceni 120 K, kar je dalo 1,976.000 K dohodka. V deželi se je pa prodalo nekmetovalcem tudi preko 15.000 prašičev po 80 K (saj je 1. 1901. porabilo le mesto Ljubljana 8000 prašičev), kar je vrglo 1,200.000 K. Pra-
siči torej donašajo našim kmetovalcem 3,1 7 6.0 0 0 K dohodka na leto.
Ker statistika koz ni podrobna, torej ni mogoče naravnost reči, koliko mladičev se na leto za pleme postavi in se koz odproda; zato je dohodek vračnnjen prej previsoko kakor prenizko, če vzamem, da se na leto od vseh 8418 koz v deželi proda četrtina, in sicer po 20 K, kar znaša 42.100 K.
Ovac prodajo naši kmetovalci na leto 5202, ki računjene po 20 K vržejo 104.040 K.
Še seštejemo vse tu navedene postavke, vidimo, daimajo naši kmetovalci odživino-reje na leto 1 1,70 5.7 9o K dohodka.
d)	Dohodek iz mlekarstva.
Gotovo imam prav, če vzamem, da skoraj vsak nekmetovalec zavžije več ali manj mleka, oziroma nekaj mlečnih izdelkov (presnega masla), in ne morem se dosti motiti, če odmerim v to svrho vsakemu ne-kmetovalcu na Kranjskem na leto 50 litrov mleka, kar znaša za 143.729 nekmetovalcev 7,186.450 litrov. Ker se to mleko (deloma v obliki masla) mora kupiti od kmetovalcev, ki se jim povprečno plačuje po 10 b, zato Jeliko rečem, da dobe kranjski kmetovalci za mleko, prodano v deželi, 718.645 K. K temu dohodku pa pride še tisti dohodek, ki ga mlekarske zadruge izplačajo kmetovalcem za mleko, ki se proda izven dežele, in ta dohodek je znašal 1. 1901. 350.000 K. Mlekarstvo daje torej našim kmetovalcem 1,0 6 8.6 45 K dohodka.
e)	Razni dohodki.
Dasi sem v svojih izvajanjih upošteval vse glavne vire naših kmetijskih dohodkov, vendar je še mnogo postranskih, ki vsi skupaj dajo še prav znatne vsote. Take dohodke prinaša sadjarstvo (sveže in posušeno sadje ter sadno žganje), predivo, volna, perutnina, jajca itd. Če vzamem za vse te razne reči na leto 3,0 0 0.0 0 0 K dohodkov, mi pač nihče ne sme očitati, da sem prenizko računal.
4.Denarna bilanca kranjskega kmetovanja.
Če sestavimo postavke za stroške in dohodke, ki jih imajo kranjski kmetovalci na leto, dobimo naslednji račun.
I. Stroški:
a)	Davek in potrebščine v javne
in verske namene . . .
b)	Dokup živil in pijače . . .
c)	Obleka........
d)	Delo.........
e)	Vzdrževanje poslopij in zavaro
valnina.......
/) Kmetijske potrebščine . . g) Denarni stroški za živinorejo
Skupna vsota vseh stroškov II. Dohodki: Skupilo za poljščino .... » vino......
»
Bazno
živino mleko
3,450.697 K — h
7,052.895 3,487.900 7,595.810
1,000.000 3,172.410 850.000
26,609.712 K
2,716.482 K 3,278.160 „ 11,705.790 „ 1,068.645 „ 3,000.000 „
21,769.077 K
Skupna vsota vseh dohodkov
Če primerjamo dohodke s stroški, vidimo, da imajo kranjski kmetovalci na leto okroglo 5 milijonov kron izgube v denar ju, ki jo morajo doplačati na svojo obrt.
Naj pristavim nekaj besed k svojemu računu. Jaz priznam, da je drug, in sicer bolj natančen način, ki se po njem da izračuniti donosnost našega kmetijstva, in sicer če se v račun med dohodke in stroške sprejmejo vsi pridelki, oziroma vsa poraba domačih pridelkov; a tak račun bi bil preobširen in brezpomemben, kajti mi nimamo več nekdanjega naturalnega gospodarstva, ampak skoraj čisto denarno, in zato ostane merodajen za presojanje naših kmetijskih razmer le končni denarni uspeh. Ta pa po mojem računu kaže, da morajo naši gospodarji na leto vsaj 5 milijonov kron doplačati na svoje kmetije. Ali je pa število za izgubo, ki sem jo izračuni], pravo? Jaz sam trdim, da ni pravo, temveč sem prepričan, da je še enkrat toliko, kajti računal sem najvišje mogoče dohodke, stroške pa sem vzel veliko prenizke. Po mojem računu se mora kmetovalec po beraško oblačiti in preživiti, si ne sme privoščiti ne govejega mesa in nobenega kozarca vina ali piva, potem šele komaj izhaja z denarjem, ki sem ga v to svrho postavil v račun. Jaz sem za svojo osebo prepričan, današim kmetovalcem na Kranjskem naleto primanjkujevresnicivečkakor 10 milijonov kron suhega denarja, ki ga potrebujejo za svojo kmetijsko obrt, in tudi več, če v račun postavim še obresti od ogromnega vknjiženega in nevknjiženega dolga, ki bremeni na naših kmetijah.
Sedaj nastane vprašanje, kako se pa pri nas pokriva ta denarni primanjkljaj?
Pokritje je dvojno, in sicer s postranskimi dohodki, ki niso v zvezi s kmetijstvom, in z novimi dolgovi.
Postranske dohodke ima naš kmetovalec še razne. Prav premožni kmetovalci, ki so seveda zelo redki, pokrivajo nedostatek svojega kmetijstva z obrestmi svoje naložene glavnice, in manj premožni načno v ta namen te iz srečnejših časov ostale ali podedovane, oziroma priženjene glavnice.
Kmetovalce, ki imajo poleg kmetije še gozd, v resnici redi le ta, in dobitki iz njega krijejo tudi nedostatke pri kmetiji. Dohodek iz gozda znaša na Kranjskem več milijonov kron, in ker je gospodarstvo v naših kmetskih gozdih večinoma jako slabo, lehko rečem, da se pri našem gozdarstvu rabi kot dohodek glavnica, ki tiči v gozdu, ne pa naravni prirastek lesa, kakor je pri umnem gozdarstvu pravilno. Posledica tega je, da se dohodek iz gozdov hitro krči in da bo v doglednem časa postal neznaten, če se bo tako naprej ravnalo.
Tretji in precej važen postranski dohodek je tisti, ki ga ima naš gospodar pri zviševanju drugih obrti, na pr. trgovske ali krčmarske. Na Kranjskem se peča vsak peti samostojen kmetijski posestnik še s kakšno drugo obrtjo; velika večina pa skuša postransko zaslužiti majhne vsote z vožnjo i. t. d., kar je vse naravna posledica dejstva, da kmetovanje na naših malih in razkosanih kmetijah ne nese dovolj.
Vse tu navedene tri vrste postranskih dohodkov nesejo našim gospodarjem na leto precej milionov kron in mu tako pomagajo životariti, vseh denarnih izgub pri kmetovanju pa vendar ne pokrijejo; zato si primanjkljaj mora pokrivati z izposojenim denarjem, vsled česar rasto dolgovi. Z naraščanjem dolgov rasto pa naravno tudi obresti, in tako drvi naše kmetijstvo v vedno večjo revščino. Iz revščine bo in je deloma že nastalo popolno ubožanj e, ki sili naše ljudi k izseljevanju.
Revščino pa pospešujejo tudi še žalostne delavske razmere in vedno rastoče življenjske potrebščine.
Račun, ki sem ga sestavil o donosnosti našega kmetijstva, se pa ne ozira na velik strošek, ki ga dosedaj nisem omenjal, in to je strošek za obresti od dolgov, ki jih imajo naši kmetovalci. Konci 1. 1898. je bilo vknjiženih na naših kmet. posestvih 131,724.676 K dolga. Ta dolg je do letos narasel gotovo na 150 milijonov kron. Res je med temi dolgovi mnogo takih, ki so že plačani, a še ne izbrisani. Koliko je pa nevknji-ženega dolga! Če računam, da kmetovalci plačajo od tega dolga na leto po 5 °/0 7 »/a milijonov kron za obresti, je ta vsota prej prenizka kakor previsoka kajti gotovo se mora polovica tega dolga obrestovati po 6 in tudi več odstotkov, in če je od tega dolga tudi že precej plačanega, pa na drugi strani ne upoštevam obresti od znatnega nevknjiženega dolga.
Izračunil sem torej, da imamo na Kranjskem pri kmetovanju na leto 5 milijov kron izgube, zraven moramo plačati še za obresti 7 </s mil. kron; torej naši kmetovalci na leto izdado v denarju 12'/a mil- kron več kakor prejmejo. Ta primanjkljaj se pač prav izdatno zniža s postranskimi dohodki, resnica pa vendar ostane, da naše kmetijstvo vzlic tem postranskim dohodkom dela z veliko denarno izgubo, in to dokazati je bila moja naloga.
Z vso gotovostjo lehko trdim, da vzlic vsem postranskim zaslužkom zmanjka v sedanjih razmerah našim kranjskim kmetovalcem vsako leto najmanj 5 milijonov kron suhega denarja. Seveda ne bom trdil, da bi ne bilo kmetovalcev, ki iz tega ali onega vzroka še izhajajo; velika večina zaradi primanjkljaja pri kmetijstvu brede v dolgove, ali je pa že tako zabredla, da ji ni več rešitve, kajti taki kmetovalci nimajo več kredita in ne dobe posojila, zato gredo njih kmetije na boben, oni sami pa gredo s trebuhom za kruhom na delo v mesta ali pa se izselijo vinozemstvo, ali celo v Ameriko. Kolikor bolj rasejo dolgovi in postajajo življenjske razmere vsled splošnega podraženja in večjih potrebščin neugodne, tem žalostnejši je položaj našega kmetijstva, kije žedanesvresnicinakraju propada.
Moj račun pa velja le za ugodne letine; kajti slabe letine, razne uime in nesreče vsako leto posamezne pokrajine še posebej prizadevajo in pospešujejo propad.
Da so moje trditve resnične kaže silno izseljevanje in naraščanje dolgov. Ker je naša dežela skoraj čisto kmetijska, zato zaradi njenega ubožanega kmetijskega stanu trpe tudi vsi drugi stanovi, in zato tudi ti, in zlasti delavski stan, išče zaslužka zunaj dežele. Zunaj dežele živi v Avstriji blizu 40.000 na Kranjsko pristojnih oseb, v rudokopih na Nemškem in pri gozdnih delih na Brvaškem in v Rumuniji je 15.000 Kranjcev in v Ameriki jih je tudi prav gotovo nad 40.000. Skoraj '/5 kranjskega prebivalstva je torej iz doma. Če pa pomislimo, da je večina teh odsotnih krepkih in čilih delavcev, ki imajo zato tudi pogum iskati zaslužek po svetu, in če vzamemo, koliko tisoč najkrep-kejših delavcev vzame vojaštvo, potem ni čuda, če vrhu slabega gmotnega položaja teži naše kmetijstvo še občutno pomanjkanje delavcev, ki v mnogih krajih že onemogočuje zadostno obdelovanje zemljišč.
Vsak račun se mora preskusiti, če je pravilen, in to velja tudi za ta moj račun. Najboljša preskušnja za
moj račun je vsakoletno zadolževanje. O njem imamo natančen pregled za celo vrsto let, ki je silno poučen. O zadolževanju bom pisal v posebnem poglavju.
(Dalje prihodnjič.)
Gostilničarji, pomagajte našim vinogradnikom !
Neki vinogradnik je v predzadnji številki kmetovalca" tožil takole: Vse to, kar mi potrošimo za vinograde, namreč za galico, žveplo, umetna gnojila itd., je za nas izguba, kajti stroški so silni, a vino nam leži v kleteh, ker ga ne moremo prodati. Letos smo celo izgubljeni. Prosim sveta, kaj nam je storiti, kako naj poplačamo dolgove, ki smo jih morali narediti, če smo hoteli nove vinograde zasaditi? Od česa naj živimo in sčim naj obdelujemo svoje vinograde, če vina ne moremo prodati?
Na to je uredništvo odgovorilo povsem primerno, namreč, da si morajo vinogradniki sami pomagati, in sicer z umnim vinogradništvom in kletarstvom, ter naj z osnutjem vinarskih zadrug skrbe za prodajo vina.
Res je! Vinogradniki sami in posebej še država in dežela so žrtvovali v zadnjih letih ogromne vsote za povzdigo našega tako zelo propadlega vinstva; sedaj ; pa vse kaže, da utegne ves ta z žrtvami naloženi kapital postati popolnoma neplodonosen.
To je pač žalostno, posebno v sedanji dobi, ko se vse, miado in staro, vedno bolj odteguje kmetijstvu in ko vsakdo hrepeni le bolj po meščanskem življenju.
Vzroki, da je letos vinska kupčija na Kranjskem in deloma tudi drugodi tako slaba, so razni. V prvi vrsti je tega kriva za nas nesrečna vinska klavzula ; deloma pa tudi prelehkoraiselno in neprevidno ravnanje in postopanje nekterih pridelovalcev. Nezanesljivo kletarjenje, lanska ne kaj ugodna jesen in primeroma previsoko nastavljene cene ob trgatvi so napotile mnogo gostilničarjev, da so preveč hodili v tuje, oddaljene kraje in so si kleti napolnili s tujim, cenim vinom.
Odkar je vinska klavzula prišla v veljavo, so cene južnim vinom močno padle. Trgovci in tudi nek-teri vinogradniki sami so se lotili nedopustnih sredstev, da so uspešno tekmovali s tujimi vini; vsled tega pa je zopet trpelo ime naših vinskih pridelkov. Stvar se je pa tudi v tem oziru kmalu drugače zasukala. Ko so ameriški nasadi začeli zopet roditi in je bilo par dobrih zaporednih vinskih letin, je po Kranjskem ter po obmejnih in drugih južnih vinorodnih krajih zelo mnogo vina, in pokazalo se je, da se sedanje lehkomiselno ravnanje z vinom ne izplača več in je treba skrbeti, da se vino sploh spravi v denar. Da se pa z umnim, sedanjim razmeram in zahtevam primernim kletarstvom vinska kupčija povzdigne, svedočijo izkušnje v drugih krajih, in je to tudi samoobsebi umevno.
Glavno zaslombo v prodaji kranjskih vin morajo naši vinogradniki iskati in tudi dobiti le pri kranjskih in koroških vinskih trgovcih, gostilničarjih ter zasebnikih. Privoščiti je pač vsakemu to, po čemer hrepeni, torej tudiizvenkranjskim vinogradnikom, da svoj pridelek kmalu in dobro spravijo v denar, gostilničarjem pa, da delajo kolikor možno dobro kupčijo; vendar bi bilo od domačih, posebno pa ljubljanskih gostilničarjev želeti, da podpirajo tudi svoje revne rojake, kajti če se v tem oziru kaj ne izpremeni, utegne med našimi vinogradniki nastati prava vinska kriza.
Nasprotno pa morajo vinogradniki skrbeti, da skušajo pridelovati taka vina, ki bodo v vsem kos vinom dragih dežel in držav. To jim bo lehko doseči z umnim kletarjenjem ter s sajenjem le žlahtnih trtnih vrst, ki ne dajejo prav veliko in nizkih vin, ampak fina, aromatična. To ne velja samo za kranjske, marveč za vse vinorodne kraje.
Po isti ceni, kakor se vina dobivajo drugod, se dobivajo sedaj tudi na Dolenjskem in Vipavskem. Po Vipavskem (kranjskem in goriškem) n. pr. se dobivajo •dobra in pristna namizna vina po 18 — 20 — 22 K 100 litrov; torej po tako nizkih cenah, da že nastane resno vprašanje, ali se pri dandanašnjih razmerah, ko je vse tako drago, posebno pa delavci, sploh izplača še nadalje pečati se z vinstvom. Istotako nizko ceno ima sedaj dolenjec, in sicer od 25 K više.
In vendar se kupci odtegujejo!
Od vipavskega vina pravijo, da se ne čisti ter da se poleti ne drži, ali da je premočno, kar baje povzroča glavobol itd.; od dolenjca pa pravijo, da je prekisel, prešibek ali brez prave barve, kalen itd. Ne bom ugovarjal, da se to pri nekterih letošnjih vinih deloma res dogaja, a to so le izjeme. Drugače pa se to ne dogaja pri vinu, dobljenem iz preizkušenih, kraju primernih vrst, ki je bilo pravilno napravljeno in pravilno šolano, t. j. ki je pravočasno pokipelo in pravočasno bilo pretočeno, se hrani v dobrih kleteh in v zdravih posodah ter je bilo morda še precejeno ali drugače čiščeno.
Prepričan sem, da bi se letošnje vipavsko ali dolenjsko vino, ki je tako pripravljeno, povsodi hvalilo in bi ga radi pili, če bi dotični gostilničar zamolčal vir. Saj večina uživalcev vino sodi le po imenu, ceni in barvi, ne pa po dobroti. Kaj vse se v mnogih krajih povžije pod nesrečnim imenom „cviček"! Glavno je, da je lepo rdeč, kisel in drag, čeprav je večkrat sestavljen iz vina, od vseh vetrov zbranega.
Uredništvo „Kmetovalca" svetuje snovanje vinarskih zadrug. To se je že pri mnogih priložnostih poudarjalo, ker se smatra v resnici za edino pravi način v dosego zaželenega cilja.
Letos se je taka zadruga ustanovila v Novem Mestu in je od kranjske hranilnice dobila znatno podporo 3000 K. Gotovo bodeta tudi država in dežela v ta namen še kaj prispevali. Take vinarske zadruge se bodo sčasoma ustanovile tudi po drugih vinorodnih krajih na Kranjskem, in potegovati se bo treba tudi za osrednjo klet s posebnim pokušališčem v Ljubljani, ki bi morala ostati pod državnim in deželnim nadzorstvom. Na ta način bi se dala povzdigniti vinska kupčija v deželi ter s pomočjo posebnih za to najetih, odnosno nastavljenih vinskih potnikov skrbeti za izvoz popolnoma naravnih in pravilno napravljenih domačih vin tudi v druge, oddaljene, severne kraje in po primerno ugodnih cenah.
Merodajni krogi bodo podpirali in morajo taka podjetja podpirati, ker se gre tu za rešitev vinstva vse dežele.
Da bi se pa vinogradniki ali posamezne združbe ne prenaglile z ustanovitvijo takih zadrug, moramo že -sedaj poudariti, da bi se s tem činom dosegel pravi uspeh le tedaj, če bi bile na vsem Kranjskem le 4, kvečjemu 5 zadrug, ki morajo imeti svojo veliko osrednjo klet za 20.000 — 40.000 hI v Ljubljani. S prevelikim številom majhnih zadrug ni uspeha, pač pa se cepi delovanje in denar. Namen zadruge na deželi bi bil poleg drugega tudi ta, da bi se umno kletarstvo v dotičnem kraju povzdignilo.
Na delo torej z združenimi močmi!
Mogoče, da bo kdo v tem spisu videl kako očitanje; toda namen teh vrstic je v prvi vrsti opozoriti naše gostilničarje, vinske trgovce in druge udeležence na sedanje vinske razmere v naši deželi, na obupni stan našega vinogradnika kakor tudi na preobrat, ki utegne nastati z ustanovitvijo zadrug in osrednjih kleti.
Fr. Gombač,
dež. pot. učitelj za vinstvo.
Mlekarsko knjigovodstvo.
(Piše M. Ivančič.)
(Dalje.)
3. Prejemki in izdatki na tekoči račun, ki pa ne zadevajo [mlekarskih izdelkov in niso v gotovini.
Te prejemke in izdatke zapisujemo v „dnevni zapisnik" ali izkratka „dnevnik". V to knjigo si je treba zapomniti vse došle in izdane stvari na naslednji način: Na čelo dnevniške strani vpišemo dotični mesec, v prvo kolonico dan, kdaj smo kaj prejeli ali izdali, in v široko vrsto ime pošiljalca ali prejemnika zvelikimičrkami;v drugi vrsti pa predmet, v ozki kolonici zraven če je treba ceno, a v zadnji dotični znesek. Če dotični prejemek ali izdatek obstoji iz več delov, ki se med seboj bistveno razlikujejo, da zahtevajo v „razdelniku" posebne predalčke, naštejemo tudi zneske dotičnih delov najprej posamezno v predzadnji kolonici, a končno v skupni vsoti v zadnji. Vodoravna, do kraja potegnjena črta naj loči ta beležek od naslednjega. Da pa takoj razločujemo, kdo je upnik ali dolžnik, pričnemo stavek vedno z „Na", če je do-tična oseba v nadpisu dajalec (upnik), in z „Za", če daje mlekarnica in je torej nadpisanec prejemnik (dolžnik).
Mesec april 1902.	Str. 12.
rt ca Q	c m	Predmet	a	Posamezno		Vkup	
				K	h	K	h
4	34	Alfa-Separator, Dunaj. Na poslanem posnemalniku (terja) olju (10 kg)	1-25	250 15	20	265	20
5	26	Frane Kovaeie, Tolmin. Za mlečne posode (dolžuje)				265	20
8		Ivan Kenda. Dolje. Na prodanem lesu (terja)	6			48	
							
Ti beležki so seveda le prvi zaznamki; treba jih je potem prenesti v glavno knjigo. „Glavna knjiga" ima, kakor bodemo še pozneje natančneje slišali, za vsako osebo, ki je mlekarnici nasproti postala iz kte-regakoli vzroka upnik ali dolžnik, posebno stran z nadpisanim imenom dotične osebe. Na levi strani — in to si enkrat za vselej zapomnimo — beležimo vse, kar je dotičnik prejel, — to mu je v „breme", — on je s tem dolžnik; na desni strani pa, kar je dal'; to mu je v „dobro", on je dotično mlekarnici zaupal, je torej upnik.
Ko odpremo glavno knjigo, nam je po besedicah „Na" in Za", ki značijo upnika oziroma dolžnika, kaj lehko iz dnevnika prenesti dotični postavek na pravo stran, n. pr.:
34
Alfa-Separator, Dunaj.
34
V breme
V dobro
Na poslanem posne-malniku ....
Na poslanem olju .
250-
15
20
26	Franc Kovadič, Tolmin.	26
V breme	V dobro
12
Za mlečne posode .
12
Ko smo te postavke prenesli v glavno knjigo, zaznamujemo tam tudi dotično stran dnevnika, in nasprotno v dnevniku stran glavne knjige, kamor smo tO vpisali.	(Dalje prihodnjič.)
Kajenje, sredstvo zoper spomladanske mrazove.
Društvo za varstvo avstrijskega vinstva je izdalo lansko leto za vinorodne kraje na Nižeavstrijskem naslednji oklic:
Na podlagi skušenj je društvo sklenilo pozvati vse vinogradnike v vinorodnih krajih, naj določijo kurišča, da se bodo mogli vinogradi s skupnim delovanjem obvarovati pred nevarnim sovražnikom, namreč pred spomladanskim mrazom.
Skušnje, ki so se s kajenjem dosedaj dosegle in ki se vsem vinogradnikom priporočajo, obstoje v naslednjem :
1.)	V vsaki vinorodni občini naj se določijo kurišča, kakor sklene odbor. Vsi tozadevni strožki naj se izplačajo iz občinske blagajne ter naj se, če je treba, pozneje poravnajo z občinskimi dokladami.
2.)	Namen kejenju je, da se z njim prepreči, da se ozračje ne ohladi tako, da bi trtni poganjki zmrznili. Vse trte ne zmrznejo pri enaki toplini, marveč je to odvisno od vrste trt, od kraja, od starosti itd. Vendar zadostuje, če je toplina le malo pod 0 (ničlo).
3.)	S kajenjem se hoče doseči, da se v zrak vzdigne kolikor mogoče veliko pare, ki zmrznjenje najbolj zabranjuje. Radi tega naj se kadi z vlažnimi tvarinami, na pr. z vlažno steljo, z mahom, z gnojem, s trtnimi odpadki, s čreslom, itd. Smola, katran itd. stane preveč.
Priporoča se, naj se najprej iz trtnih ali enakih odpadkov napravi kolobar, in v ta kolobar naj se na-mečejo tvarine, za kurjavo določene. Kolobar se zažge s slamo ali s petrolejem, da se hitreje vname.
4.)	Neobhodno potrebno pa je, da se to kajenje izvršuje sporazumno, kajti le na ta način se doseže dober uspeh.
5.)	Veliki ognji naj se napravijo na vseh za to pripravnih krajih v vinogradu, kajti čim več jih je, tem bolje je. Z majhnimi ognji se ne doseže zaželeni uspeh.
6.)	Da se ve ravnati, kdaj preti nevarnost, naj se v kakem mrazu izpostavljenem vinogradu postavi toplomer približno 1/2 m nad zemljo. So pa tudi posebne priprave, ki z neko gotovostjo že na predvečer naznanjajo nastop mraza. Toplomer naj opazuje le dobro izšolana oseba.
7.)	Zažgati se mora, kakorhitro toplomer kaže med + 1° in 0° in če še vedno pada, posebno pa če je jasno in tiho vreme. Kajenje se mora nadaljevati do solnčnega vzhoda. Če se med kajenjem pooblači ali če postane vetrovno in kaže, da mraza ne bode, naj se ogenj uduši, da se kurivo ne žge ponepotrebnem.
9.)	Kajenje naj se ne izvršuje samo v nižavah, marveč tudi v visokih legah, ker se potem dim vleže v nižine ter tako najbrž vsled prenasičenja z vlago zabranjuje zmrznjenje.
10.)	Vse kar je za kajenje potrebno, naj se priskrbi pravočasno, da je pri rokah, kadar se potrebuje, kajti le majhna zamuda utegne imeti prav zle posledice.
Vinogradniki!
Boriti se moramo z mnogimi trtnimi škodljivci in z uimami in v nekterih vinorodnih krajih na Dolenjskem tudi s spomladanskimi mrazovi. Združite se torej ter poskrbite, da preženete tudi to uimo po nasvetih, kakršni so tu navedeni in ki so se na Nižeavstrijskem dobro obnesli.
Društvo za varstvo avstrijskega vinstva v Kremsu podaja na zahtevo še posebna, natančnejša pojasnila ter sprejema naročila in oddaja posebne zato napravljene toplomere po znižani ceni 6 K za komad.
Poleg tega važnega opomina se vinogradniki opozarjajo, naj že sedaj, to je v prvi polovici maja izvrše tudi neobhodno potrebno žveplanje.	F. G.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 73. Imam letošnje žrebe, ki rado žre kobilje blato. Ali ima kobila morda premalo mleka, ker veliko dela, ali je to znamenje kakšne žrebetove bolezni ? Žrebe je 6 tednov staro. (A. P. v E.)
Odgovor: Da žrebe žre kobilje blato in morda tudi scalnico liže, je vzrok to, ker se mu v želodcu dela preveč kisline. Da bi jo umoril, ga žene neki notranji nagon, in za-raditega kaže poželenje po imenovanih rečeh. Vse to pa prihaja od slabega kobiljega mleka, ki je bržkone zato slabo, ker kobila prenaporno dela in se večkrat segreje Doječa kobila ne sme preveč delati, zlasti se ne sme preveč segreti, kajti mleko take kobile je silno škodljivo. Kobila more imeti slabo mleko tudi od neprimerne krme, in je v tem slučaju krmo zmenjati, oziroma zboljlati.
Vprašanje 74. Pri nas imajo nekteri navado, bikom in volom, ki jih pitajo za mesarja, kri puščati, češ da se rajši debele. Ai je res kaj na tem in ali se priporoča? (A K. na G)
Odgovor: Puščanje krvi govedi v svrho, da bi se rajša debelila, je v mnogih krajih v navadi, in skušnje potrjuje o uspeh. Poskušnje kažejo, da je po puščanju pretvarjaije beljakovin v telesu močnejše in da se izdihavanje ogljikove kisline zmanjša, kar je dokaz, da se v telesu razkroji manj že nakopičene tolščobe. Ker je pitanje že samonasebi nekaj
nenaravnega, zato iz zdravstnega stališča tudi ni dosti ugo varjati proti puščanju, ki sicer život slabi.
Vprašanje 75. Moje mlado drevje, zlasti jablane, SO 0V08 silno poškodovale; spodaj so mi debla skoraj popolnoma obelila. Kako naj celim te rane in ali morem od posestnika ovac terjati povračilo za škodo? (E S. v P.)
Odgovor: Ce je lubadi okoli debla več kakor za tretjino objedene, potem Vam svetujemo drevje izkopati in z drugim nadomestiti. Če pa poškodba ni tako velika, je rano z ostrim nožem gladko porezati ter jo zamazati s cepilno smolo. Povemo pa Vam naprej, da z drevjem ne boste imeli več veliko veselja, če ni posebno rastao in si bode tako samo pomagalo, če Vam je tuja žival naredila škodo na Vašem zemljišču, potem imate pravico od posestnika živali zahtevati povračilo za škodo.
Vprašanje 76. Ali je dobro drevje tudi poleti ma-
zati Z apnom in ali je to res pripomoček proti mravljam? (E. S. v P)
Odgovor: Mazanje drevja z apnom poleti je brezpomembno, oziroma se ne priporoča, ker se z mažo bolj ali manj zamažejo luknjice lubadi, kar sicer ni posebno vplivno, koristno pa prav gotovo tuli ni. Ko je apnena maža suha, potem ne ovira več mravelj Sicer pa mravlje na drevju niso prav nič škodljive ter je Djih navzočnost le znamenje, da so na drevja listne uši. Zatrite uši, pa mravlje sameod3ebe izginejo.
Vprašanje 77. Imam kravo, ki ima veliko mleka, a je jake trda za molžo in gre mleko le v prav tenkem curku od nje. Kaj je temu vzrok in kako bi bilo odpomoči? (Gr. L. v K)
Odgovor: Da krava trdo molze, so vzrok ozke luknjice v sesk'h. Tej nepriliki se da sčasom nekoliko odpomoči. če se v seske vtikajo 3 — i cm dolgi klinci iz vulkaniziranega kavčuka, ki so tako narejeni, da so spredaj debelejši in se vsled tega ne morejo globoče zariniti v sesek. Taki klinci morajo biti primerno tenki in okrogli ter tako narejeni, da ni moč z njimi seska raniti.
Vprašanje 78. Kako je postopati, da se spomladi prepreči škoda po slani v vinogradih? (J. Z v D)
Odgoior: Na Vaše vprašanje najdete obširen odgovor v spisu „Kajenje proti spomladanskim mrazovom" v tej številki. Nujno svetujemo vsem vinogradnikom, naj se brigajo za to zadevo, kajti letos utegnejo spomladanski mrazovi narediti veliko škode, ker imamo lepo in zgodnjo pomlad, ki je s svojo gorkoto rast močno pospešila. Na to gorkoto pride meseca maja prav gotovo povratek mraza, ki lehko naredi silno škodo, če se takiat zjasni. Omenjamo, da so lansko leto naredili prav ugodne poskuse s streljanjem proti slani. Znano je namreč, da se slana naredi zjutraj, ko solnce vzhaja, le če je jasno in popolnoma mirno. Kakorhitro je zrak nemiren in je vetrovno, se slane ni bati. Na podlagi tega dejstva so vzeli strelne naprave proti toči ter so jih namesto navpično postavili vodoravno in so v jutrib, ko se je bilo bati slane, streljali in tako zrak pretresali in delali umeten veter. Uspeh je bil baje popoln.
Vprašanje 79. Kako se odpravi lub raz vrbove šibe,
ki se rabijo za pletenje? (Gr L. v T.)
Odgovor: Vrbove šibe se za pletenje omajijo, dokler so še sveže, in sicer najbolje precej, ko se porežejo. Za ma-jenje služi „majilnik", to so iz dveh prožnih krakov obstoječe železne ali lesene klešče, ki se mednje stisne šiba in se skoz potegne. Pri tem lubad poči in se lehko da omajiti. Omajene šibe je treba hitro posušiti, drugačn zgube svojo lepo belo barvo.
Odgovor: Vzrok nizki krompirjevi ceni je njega obilica, ker se pri nas v dobri letini več krompirja pridela kakor se ga potrebuje. V prejšnjih letih je bil pri nas krompir raz-merno predrag in se je njega pridelovanje posebno dobro izplačalo. Naši kmetovalci so to uvideli, opustili so pridelovanje žita za prodaj in so rajši pričeli pridelovati krompir za prodaj, a slednjič se ga je preveč pridelalo (kakor na pr. ob lanski dobri letini), in posledica je sedaj nizka cena. Priporočamo priielovanje krompirja omejiti ter rajši več krme pridelovati.
Gospodarske novice.
*	Glede oddaje prašičev jorkširske pasme javljamo, da smo prve prašičke oddali te dni in da upamo ostalim naročnikom kmalu ustreči. Letos je namreč plemene prašičke zelo težko dobiti, pa za konec maja in za junij nam je več 10 — 12 tednov starih prašičkov obljubljenih, zato za ta čas še vedno sprejemamo naročila. Prašičke oddajamo za polovico kupne cene in imamo letos v to svrho zadostno dižavno podporo na razpolaganje. Opozarjamo, da je c. kr. kmetijska družba dobila od c. kr. deželne vlade dovoljenje, da plemene prašiče pošilja tudi v okužene kraje.
*	Kmetijsko društvo V Kamniku priredi na praznik Vnebohoda, 8 maja t. 1., na svojem društvenem domu v Volčjem potoku, h. št. 10 popoldne ob štirih javen shod. K temu shodu se vabijo vsi zadružniki pa tudi drugi gospodarji, ki se zanimajo za kmetijski napredek. Spored shodu je pozdrav navzočih, predavanje ravnatelja c. kr kmetijsko družbe Gustava Pirca o pctrebi, da si kmetovalec sam pomaga, in razgovor o zadružnih zadevah, Shod se bo vršil ob vsakem vremenu.
*	Opomin tistim, ki hočejo osnovati kako mlekarsko zadrugo. Na Kranjskem je danes preko 45 mlekarskih zadrug, in med njimi je mnogo takih, ki so bile osnovane brez vsakega premisleka in ne da bi bili snovatelji kakega veščaka vprašali za svet. Vsled tega so prišle v zadrego ali so celo morale nehati delovati. C. kr. kmetijsko ministrstvo jezodlokomzdne 17. marca t. 1, štev. 3305., pozvalo c. kr. kmetijsko družbo kranjsko, naj deluje na to, da snovatelji mlekarske zadruge, kimislijo orositi za državno podporo, topoprej store, predno prično s stavbo ali z notranjim urejevanjem mlekarne. — Mi pa od svoje strani na podlagi zadostnih izkušenj svarimo pred nepremišljenim snovanjem mlekarskih zadrug, če naj se mlekarska zadruga osnuje, je prvi pogoj, da so tu možje, ki so sposobni, da bodo zadrugo vodili in se zanjo žrtvovali. Zadružni deleži morajo biti tako visoki, da pokrijejo velik del ustanovnih stroškov, kajti državna in deželna podpora skupaj se smeta za posamezno zadrugo računati povprečno le s 1000 K. Ustanovni sroški mlekarske zadruge znašajo povprečno 15 — 20 K za vsak liter mleka, ki pride na dan v mlekarno. Zadruga, ki ima n. pr. 1000 1 mleka na dan, mora imeti mlekarno, ki stane z opravo vred 15 do 20 tisoč kron. Stroški so seveda nižji, če se kaka stara stavba priredi v mlekarske namene. Ta račun ne velja za sirarnice. Brez veščega mlekarja in dobrega trgovskega poslovanja ne bo uspevala nobena zadruga. Priprost kmetski človek, ki je v kaki mlekarni delal in gledal bodisi več mesecev, zato še nikakor ni sposoben za mlekarja v kaki zadrugi. Zadruge naj se ne puste zapeljevati od agentov tvornic za mlekarske stroje, ker ti priporočajo razne nepotrebne reči, samo da več prodajo. Na Kranjskem so taki agenti naredili že silno veliko škode, in tvornica „Alfa-Sepa-rator" je na Kranjskem pri propadlih zadrugah v zadnjih dveh letih izgubila 25.000 K. Torej previdnost!
*	Deteljno seme je družba vse oddala in ga nima vež v zalogi. Povpraševanje po deteljnem semenu je bilo lotos izredno močno in ga je družba oddala svojim udom za več kakor 20 000 K. Seme lucerne je pošlo in dobrega splch ni bilo nikjer več dobiti. Družbi se je v zadnjem času posrečilo dobiti nekaj vreč predlanskega semena, ki ga je bilo le 75 °/0 kaljivega, da je mogla z njim postreči nekterim udom, a je vsakemu odjemalcu povedala, da je to seme slabše kakovosti in da se le zaradi sile oddaja.
*	Naročbe na smodnik za streljanje zoper točo. Kakor prejšnja leta, bo deželni odbor kranjski tudi letos razpošiljal smodnik za streljanje zoper točo. Županstva in drugi interesenti v vinorodnih krajih na Kranjskem se opozarjajo, da smodnik čimprej narcče, ker se prva pošiljatev izvrši koncem t. m.; pozneje pa prvi teden vsakega meseca. Pri naročbah zadostuje, da se navede število zabojev in natančen naslov naročnika in prejemnika pošiljatve; osobito je pa navesti zadnjo postajo. Obenem z naročbo je poslati deželni blagajnici v Ljubljani za vsak naročeni zaboj po 25 kg znesek 20 K 60 h
*	Kupujte pravo žveplo in pravo galioo! Dober uspeh se doseže le s fino zmletim žveplom. A tako žveplo je tem dražje, kolikor finejše je V zadnjem času ponujajo agenti po deželi žveplo po 14 in tudi 13 K. Za tako ceno danes ni mogoče prodajati zadosti finega žvepla, zato pred tem žveplom svarimo vinščake. — Istotako se letos ponuja in prodaja v deželi neka jako slaba galica. Torej pozor!
*	Potrebščine za vinstvo oddaja družba po naslednjih
cenah:
1.	Modro galico, v vrečah po 50 in po 100% po 55 K, in sicer podružnicam postavljeno voznine prosto do sedeža podružnice.
2.	Žveplo, fino zmleto, „alkoholizirano", najboljše s 70—72» finosti, 100% po 15 K v vrečah po 50 kg.
3.	Trtne škropilnice, najboljšega izdelka, železni deli poniklani, iz močne bakrene ploŠčevine, kos po 18 K.
4.	Žveplalnike, najboljše sestave „reks", kos po 19 K.
*	Galioa in žveplo na upanje. Podružnice, ki žele dobiti za svoje ude galico in žveplo na upanje, ker v mar-sikterih krajih vinogradniki niso še mogli prodati svojega vina in so zato v velikih denarnih stiskah, naj stopijo z glavnim odborom naravnost v dogovor, ker je ta pripravljen po možnosti ustreči.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Radečah na Dolenjskem dne II. maja t. I. popoldne ob treh v šoli.
SPORED:
1.)	Volitev načelnika.
2.)	Pregledovanje računov.
3.)	Posvetovanje, kako se bode vzdrževala trtnica itd. Radeče pri Zidanem mostu, 25. aprila 1902.
Fran. Juvančlč, načelnik.
Vabilo
k rednemu občnemu zboru kmetijske podružnice v Begunjah, ki bo v nedeljo, 4. maja t. I. popoldne po večernicah v šolskem poslopju.
SPORED:
1.	Nagovor načelnika.
2.	Blagajniško poročilo.
3.	Pregled računov za 1. 1901.
4.	Volitev odposlancev k občnemu zboru v Ljubljano.
5.	Posamezni nasveti.
Kmetijska podružnica v Begunjah,
dne 21. aprila 1092.
V Zavrl.
Razglas
Na podstavi ces. ukaza z dne 15. septembra 1900, drž. zak.. št. 154., s kterim so bila premenjena nektera določila ces. ukaza z dne 2. maja 1899, drž. zak., št. 81., o odvračanju in zatiranju svinjske kuge, in v zmislu ukaza ministrstev za notranje stvari, za pravosodje, za trgovino, za železnice in za kmetijstvo z dne-18. septembra 1900, drž. zak. štev. 155., se v sporazumljenju s c. kr. kmetijsko družbo za Kranjsko razglaša za II. četrtletje 1932 nastopna.
vrednostna tarifa
za vsak kilogram žive teže pri zdravih prašičih za rejo, da se
določi odškodnina po določilih člena I., § 3. b, ces. ukaza z dne-15. septembra 1900.
A Prašiči za rejo.
deželnega plemena:
1.)	Prašički do 3 mesecev.....K 1-40
2.)	Prašiči do 1 leta.......» 1'20
3.)	Prašiči nad 1 leto.......» 1'—
B Prašiči za rejo
iz križanja z angleško pasmo:
1.)	Prašički do 3 mesecev.....K 160
2.)	Prašiči do 1 leta.......» 135
3.)	Prašiči nad 1 leto......» 110
C Prašiči za rejo
čistega plemena (angleški) importirani ali doma zrejeni:
1.)	Prašički do 3 mesecev.....K 210
2.)	Prašiči do 1 leta.......»1'65
S.) Prašiči nad 1 leto.......» 125
Za one prašiče, ki so bili uradoma zaklani in se je pri njih našlo, da so bili okuženi, se s pridržkom določil §§ 5. in 6. ces. ukaza z dne 15, septemera 1900, toda brez drobu v popolnoma iztrebljenem stanju, daje povračilo iz državnega zaklada samo v znesku 50 odstotkov zgoraj navedene vrednostne tarife. Pri plemenskih prašičih pa pristoja k po gori navedenih vrednostnih postavkih dognanim odškodninam še 25 °/0 dodatek (§ 3. c ces. naredbe z dne 15. septembra 1900).
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 9. aprila 1902.
Listnica uredništva.
K. K. v S. Kokoši ne smete streljati ali sploh pobijati, , temveč morete le tirjati povračilo za škodo, ki jo narede.
J. T. v K. Tudi za Vas velja gornji odgovor.
A. G. v K. Dotične reči dobite v vsaki lekarni, ceneje pa v drogerijah. Sicer pa vsa ta sredstva niso posebno uspešna; najbolje je gosenice grozdnega sukača pobirati in mastiti z roko.
N. v iV. Vaš sosed nima pravice v Vašem gozdu sekati drevja, ki mu dela škodo na travniku. Izjemno smo odgovorili na Vaše brezimno pismo. Prihodnjič prosimo, da se podpišete; imen tako ne objavljamo.
J. T. v L. Ce je prostor javen, morete dobiti dovoljenje za njega porabo od občine, in sicer v toliko, kolikor ne ovira opravičene porabe po drugih.
J. S. v M. Denar, ki je naložen v kaki posojilnici, in bodisi tudi v tisti, ki ste jo imenovali, ostane vedno last vložnika, in če vložnik umrje, njegovih postavnih dedičev. Omenjene govorice so bedaste.
D. Z. na J. Mi ne poznamo nobenega naslova kakega moža, . ki zna krte loviti.
F. H. v Ž. Tele, ki ima bramor na obeh straneh spodnjih čelusti, je najbolje dati mesarju, ker je ta bolezen bržkone po-dedljiva in taka žival torej ni za pleme. — Kolikor manj je kak krompir špehat in kolikor bolj se razkuha, tem več ima v sebi škroba in je tem boljši za krmo.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
TJrad.no glasilo
c, kr, kmetijske družbe '^Sip' vojvodine kranjske.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec* izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 32 K, na l/s strani 16 K, na '/< strani 10 K in na '/8 strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Št. 8. Y Ljubljani, 30. aprila 1902. Leto XIX.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	Ljubljani, 23. aprila 1902. (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja novo blago K 110.— h do K 125 — h; nemška detelja (lucerna) K 165 — h do K 186,— h; gorenjska repa K 120—125 h; laneno seme, domače ozimno K 32.— h do K —.— h; koaopno seme K 20.— h do K 22.— h; kuminovo seme K 55.- h do K 60.— h.
Fižol: Rudeči ribniški K 16,— h; rudeči Hrvat K 15.— do K —.—; prepeličar (koks) K 17.— do K —.—. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na orodaj i. s. novo blago.)
Suhe češplje: v dimu sušene K 24.— h do K 26.— h.
„ „ brez dima sušene K 24.— h. do K 36.— h.
Orehi domači: K 22.— h do K 24.— h.
Ježice nove: K 4,— h do K 6.- h za 100 klgr.
Med čist: po K 70 — h do K 72.- h. Kože. Goveje, težke nad 45 kg po K 84.— h do K 86.— h. „ težke od 30 do 45 kg , „ 74.— „ „ „ 76.— „ „ lahke	„ „ 74,— „ „ „ -.- ,
(Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 60 h klgr.)
Telečje kože: K 1.04 za kg.
Kozličeve kožice po K 1 35 h do K 1.45 h.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 62 do 66 h za kf.
Druge vrste 34 do 52 h za kg.
Kože lisic po K 10.— do 10 50 ) „ kun belic „ „ 22.— , 24,— |
,, rumenic „ 30.— „ 36.— ^ za par. „ dihurjev „ „ 6.— „ 6.50 [ , vidr , „ 17— , 18.- |
Kože zajcev po K 30.— do 32.— za 100 komadov.
Pepelika (potošl) po K 32.— 100 kg.
Žito:
V	LJubljani, 26. aprila 1902. Pšenica K 10.15 h, rž K 7 80 h, ječmen K 7.40 h, oves K 8.45 h, ajda K 7.10 h, proso K 7.80 h, turšica & 6 20 h, seno K 3.60 h, slama K 3.40 h. (Vse cene veljajo za 50 kgr.)
Gumijeve vezi -v* (--d
najboljše kakovosti ima v zalog-i
ALOJZIJ LILLEG, trgovec v Ljubljani.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. ■=
veščega v zelenjadarstvu in cvetličarstvu sprejme se takoj v službo. Plača je 24 kron na mesec, 10 «/0 od prodanih pridelkov iz vrta in popolno oskrbo. — Prošnje je poslati na (53—1)
grajščinsko oskrbništvo v Jurovem pri Metliki.
taaiilo ii priporočilo 1
Podpisani Alojzij Korsika, umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani si usojam slavnemu p. n. občinstvu naznaniti, da je le edino moja semenska trgovina strokovno urejena, ter imam v zalogi čez 320 vrst najboljših zanesljivih semen, kot: travna, deteljna. korenjaka, pesna in sploh vsa krmska, zelenjadna in tudi cvetlična semena, za kterih pristnost in dobro kaljivost jamčim. — Nadalje imam na prodaj raznovrstne cvetlice v loncih in dežah, kakor lepotne grmiče, vrtnice i. t. d. Posebno okusno in po ceni izdelujem sveže kakor tudi suhe šopke in vence z trakovi in napisi in vse v mojo stroko spadajoče predmete.
Ilastrovant cenik za leto 1902 pošiljam brezplačno.
Za obilne naročbe se priporočam (36-5)	z odličnim spoštovanjem
Alojzij Korsika.
►o<r»oooooooooo«oooo<£»»
Vsakovrstna
zanesljiva semena
kakor: domače, lucerne ali nemške in rudefie detelje; velikanske rumene, bele in rudeče pese; repno seme; raznih trav in vsih vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri
Josipu Kordinu v Ljubljani,
pred Škofijo št. 4.	(5=9—6
Kupuje pa brinjevo olje po visoki ceni.
Velikanska pesa, °
kraški zgodnji grah in pritlikovec,
kakor tudi zanesljiva
vsakovrstna semena
dobiti je pri	(35—5)
Peter Lassnik-u v Ljubljani,
^	Marijin trg štev. 1.
Kcfbr rabi za spomlad
dober
plug
naj si ogleda naše jeklene pluge, katerih ni potreba nič držati, za orati so veliko lažji in trpežnejši, kakor navadni plugi.
Vsakdo dobi plug na poskušnjo in ga lahko vrne, če ne ugaja,
Znano dobra in lahko tekoča vratila, mlatilnice, slamoreznice, čistilnice, mlini za žito z kamni, mlini in stiskalnice za sadje in grozdje, vse vrste trombe in cevi za vodovode itd. v veliki izbiri v zalogi.
—► Samo blago prve vrste.
Trnverze, železniške šine in vse potrebščiue za stavbe
dobi se po jako nizki ceni in točni postrežbi pri
Karol Kavšek-a nasi. (37-5
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino na debelo in na drobno in zaloga poljedelskih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Priporočam p. n. občinstvu svojo zalogo vsakovrstnega orodja za kovače, mizarje, kleparje, ključarje itd. — Za stavbe: traverze, šine, portland- in roman cement, štorjo, železo za vezi, okove za okna in vrata, štedilnike (Sparherde).
Za poljedelce: Najboljše vrste mlatilnice, gepeljne, slamoreznice, čistilnike, železne pluge, sesalke (Saugpumpen), cevi za vodovode, dalje nagrobne križe, vlite kotle, jeklo, fino štajersko železo in vsakovrstno kuhinjsko opravo.	(31- 6) Zagotavljajoč najboljše postrežbe se priporočam za obilen obisk
A. SUŠNIK,
trgovec s špecerijo in železnino
Zaloška cesta (Vdmat) št. 15.
Poresla za hitro vezanje snopov
z leseno zapono
Katrireinerjeva o o o • Kneippova sladna Kava
Samo v teh zavojih se dobiva pristna, taKo splošna priljubljena
1 in '/a metra dolge in 5 mm debela, 1000 komadov za 12 kron franko Dunaj, kakor vse druge v vrvarsko obrt spadajoče izdelke, razpošilja dunajska vrvarska tovarna na par (52 - 2)
Ljudevika Mahovskija,
Dunaj, I, Operngasse 4.
Odlikovana kotlarska obnt
Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov kron.
Rezervni zaklad: okroglo 350.000 kron.
* Mestna hranilnica ljubljanska *
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno.	(6—6)
FRAN ZEMAN-a
LJUBLJANA	(21-6)
Poljanska cesta „pri Korenu" št. 24
oooooooooooooooooooo
Želite
da Vam nesejo kure po zimi veliko jajc? več in boljšega mleka? debele in čvrste prašiče?
zdravo in lepo mlado živino?
močno in trpežno vprežno živino?
potem primesujte k krmi Barthelnovo po-klajno apno
Za ta mali trošek Vam ne bo nikdar žal.
(10-8)
Navodilo dobiti je brezplačno pri
Miha Barthel in drug na Dunaju
X. Keplergasse 20.
V Ljubljani je dobiti to poklajno apno pri gg. Antonu Kancu, Franu Grošelj nu, Antonu Korbarju, Edmundu Kavčiču, Petru Lassniku, Ivanu Perdanu in A. Sarabonu.
OCOOOOOOOOOOOOOOOOOO
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
n Vnovič znižane cene! YSB Stroje ZE pOlj©delstVOe Vnovlž znižant Mn>!
n x x u x x x n x x x n x x x
Trijerji (čistilni stroji za žito) u natančni izvršitvi
Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori. Zboljšani sestav Vermorelov. Mehovi za žveplarge trt.
Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. Slamoreznice jako lahke za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi
IG. HELLER na Dunaju, II/3, Praterstrasso 49.
Zastopniki se iščejo l — Ceniki brezplačno/	(30—7,
Pred ponarejanjem se j« posebno treba varovati. "53
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
n n n n n n n n n n n n n n
x
X
Priporoča
žganj arske kotle vseh sistemov
k praktičnemu kuhanju žganja. — Za izborno delovanje vsakterih svojih žganjarskih kotlov jamči.
Ilustrovan cenik pošilja franko. 'pl
Slavne mlekarnice in sirarnloe, zahtevajte ilustrovan cenik vseh vrst in sistemov širnih kotlov, katerega razpošiljam brezplačno in franko.
Da se vsa dela trpežno, čedno in solidno izdela, daje popolno poroštvo,
Mlekarnicam in kmetijskim zadrngam dovoljujem
plačila na obroke	(18 - 3)
Ant. Križnič-a
t Kanalu
na Primorskem
W Prav znižane cene! ~*r*fj
Gepeljne (vitlje),ktere lahko
ena sama živina goni. Slamoreznice z prav močnimi kolesi in noži. Brane in pluge, popolnoma
železne in zelo trpežne. Trombe za vodo in za gnoj-
_________ l	nico.
'	• ~ Cevi za trombe in vodovode,
železne in cinkaste. KI i n je in posamezne dele za stroje itd. dobijo se vedno po najnižji ceni v skladišči strojev
Mala naznanila.
Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in sicer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to število plačati tio 5 kr za vsak natis. Neudje plačajo za objave med „Malimi naznanili' po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natiB. Denar je naprej poslati.
Čebele kuouie in sprejema ponudbe F. Unger v Spodnji Šiški pri Ljubljani. Istotam "pa prodaja umetno satovje, prazne navadne panje in izvrstni pitanec.	(37)
Čebeie kupuje in sprejema ponudbe M. Ambrožič v Mojstrani na Gorenjskem. Istotam pa prodaja umetno satovje iz čistega čebelnega voska, kakor tudi navadne prazne panjove že rabljene a v prav dobrem stanu po nizki ceni. Tudi proda težko kobilo 9 let staro, privajeno vsaki vožnji. ___________(80)
Čebel, 30 navadnih panjev, ima naprodaj Franc Rasinger v Svatnah, pošta Št. Jakob v Rožni dolini, Koroško.	(86)
Fižol, »Mauthnerjev brezperesni« izborna dobra vrsta, ktera čudovito bogato rodi, razpošiljam 5 kg za Krone 3 80 poštnine prosto, Katarina Ziherl v Št. Jurju nad Kranjem.	(87)
Fižol »Ribnican« zbrano semensko blago, ima naprodaj Luka Ko-vačič v Žigmaricah, pošta Sodražica. Cena po dogovoru. (88)
Portland cement, iz Dovjega, vedno svež. dobiva se pri Tomo Tollazziju v Dolenjem Logatcu.	(90)
Jajca za valjenje od velikih lepih amerikanskih rac po 5^kr. komad, ima naprodaj Jakob Kuralt, posestnik v Žabnici pri Škofji Loki.
____(101)
Mlatilnica. brez gepeljna, še prav v dobrem stanu je naprodaj. Cena K 80. — Več pove Franc Sušteršič, posest, v Črnomlju. (104)
Dečka, kteri ima veselje do mesarske obrti, najmanj 14 let starega, krepkega, od poštenih starišev, sprejme takoj v uk Karol Kovač, mesar v Staremtrgu pri Rakeku. Več po dogovou. (105)
Sena 300—400 centov, prav dobro blago, je naprodaj pri Ernst Hribarju, posest, na Vrhniki. Cena po dogovoru.	(106)
Pujske, čistokrvne jorkširske pasme ima na prodaj oskrbništvo graščine Križ pri Kamniku.	(107)
Fižol, »Ribničan«, zbrano semensko blago, naprodaj'Franc Mikolič, posestnik v Sodražici.	(108)
Osle, brusne kamne za kose in srpe, 100 kosov K 8'—, 1 poštni zavoj z 15Tkosi, franco proti povzetju K 2.50, priporoča J. Raz-boršek v Šmartnem pri Litiji.	(109)
Ribniški fižol, zbran za seme, lepo blago, se dobi pri Vekoslavu Šeseku v Sodražici.	(119)
Bik, lep, siv, 21 mesecev star, je naprodaj pri Martinu Ercigoju na Škoilem št. 42, pri Divači.	(111)
Jajca za valenje od priznano najboljših jajčaric, pristnih belih »Leghorn« razpošilja ducat za 5 Kron poštnine prosto Franc Leban, učitelj v Trnovem pri Gorici.	(112)
Škupo za streho, suhe hrastove plohe za kolarje; ajdove pleve krma za prašiče, ima naprodaj Jos. Jenko v Zg. Brniku, pošta Cerklje, Gorenjsko.	(113)
Krme, mešane, ovsena in pšenična slama, okoli 100 centov, ima naprodaj Janez Barle v Gradu, pošta Cerklje, Gorenjsko. (114)
Ribniškega fižola, zbrano semensko blago, ima naprodaj Janez Mihelič v Kotu, pošta Ribnica.	(115)
Bika, pinegavske pasme polgrugo leto star, proda Filip Kavčič na Razdrtem.	(116)
Gumijeve vezi, najboljših vrst, ima naprodaj Ivan Uršič na Slapu pri Vipavi.	(117)
Kuverte s firmo in vizitnice
priporoča
J. Blasnikova tiskarna v Ljubljani.
# Praktične in cene žične ograje.
EVGEN IVANC, Sodražica (Kranjsko)
izdelovatelj žičnih pletenin in trgovina z lesenim blagom.
Priporoča slav. občinstvu v naročbo vsakovrstne mreže I* žice, za ograje vrtov, kurjih dvorišč, preprežke v oknih in linah, za presejanje peska in gramoza itd.
Pocinkano jekleno žico z bodali za ograje gozdov, paš nikov itd.
Elastične mrežaste modroce, za postelje v raznih velikostih: vsakovrstne žične tkanine, »Ustroje, mline, okna, mesne sitence itd. raznovrstna sita in rešetoiJj&L tovarne, mline, čiščenje žita itd. po najnižji ceni.	(9 5)
Ceniki na	brezplačno.
-«Jpaa
GrajščinskM&skrbništvo
viteza pl. Plessinga v Waldeggu, pošta Kirchbach pri Gradcu,
prašičorejna postaja
c. kr. štaj. kmetijske družbe priporoča
plemene prašiče, marjaščke in svinj ce H največje bele angleške pasme, H jorkširce.	(4-7)
vseh kmetovalcev Avstrije, kteri imajo v lasti ali pa so videli delovati naš
posnemalnik za mleko „Teutonia"
(„Teutonia"- Milch ■ Separator)
je edino le ta, da je
posnemalnik ,Teutonia
z ozirom na njegovo ednostavno in preprosto ročnost ter čistost, marljivi in gotovi tok, kakor glede na njegovo ojstrost pri posnemanju, najboljši posnemalnik sedanjega časa. Glede točnosti, solidne izvršitve, ter ni podvržen vednim popravilim, pa kot najcenejši stroj za posnemanje mleka.
O resničnosti teh navedb prepriča se vsak lahko s poskusom.	(3—6)
Natančna pojasnila in cenike razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Avstrijska družba za posnemalnike
t Oesterr. Separatoren-Vertriebs-Gesellschaft)
H. Willmann in Just,
Dunaj, 18/1 Giirtel J 29.