LISTEK. JA'. de Nora. - Al. B. Noga V vasi jih niso imenovali druga8e, kakor ,,divJake." Njih domovje je namreč stalo čisto na samem iv državnem gozchi, kjer so stoletne črnozelene smreke Stale v vrstah, tako da se je zdelo, kakor bi vojska velikanskih vojakov korakala proti naselbini. Domovje pa je imelo res pripravno ime; ker je bilo skoro v gozdn zakopano, so je zvali ,,lisičino." Lastniki so se pisali za Hrastarje. Njih rod je bival že nekai stoletij tam zunaj v divjini, tih. trd, zaprt pred ljudmi in odtujen svetu, ki je bil onstran temnega drevja. Mnogo gozdarjev je bilo že poizkušalo, da bi bili kupUi posestvo, ta izgubljeni kos kulture v njih krasnih 'pragozdih, in tako sklenili obrofi. kajti kakor trd, neoraajpn tram je ti8alo v telesu državnega gozida. Nemo in kljubovalno se je rinilo s svojira okor nim kraetiškim telesom 8ez njih zeleno mizo. širec pred sabo rjave njivske proge, ali pa kakor pajek , ki na vse strani iztegu.je noge. iToda vsi kupovalni poizkusi so se razbili ob trdih glavah kmetov na Lisičini, kt se za nobeno ceno niso dali preraakniti od domovja svojih prednikov. Ko je umrl zadnji Hrastar Ambrož pred 50 leti, se je škoro zdelo. da se bo slednji8 posestvo vendarle lahko dobilo. Drevo ga je ubilo in njegov m, kon, ki je trajal komaj šest let, je ostal brez otrok . Državni gozdarji so se nasmiliali in vdovi ponujali Tepo svoto donarja, ako hi se hotela presplili in posestvo prodati državi. Mlada žena pa jih Je debelo gle dal i in rekla: .,Zaka.j? 'Ali voste tako nntanko. da je zadnji Hra.vStsr izginil s aveta? Cez sedem mesecev se zopet ogl;;site." In ko so se oglasili 8ez sedem mesecev, je v zibelki ležal nov Hrastar, debelo gledal tujo gosno do, a ni rekel drugega, kakor .,be, be", kakor mlarlo jagnje. in sedaj so se nasmihali Hrastarji. Gospodje so odžli z dolgim nosom in kmetica se je s par starimi posli in svojira ralajšim bratom ubijala sama 20 let, dokler mali Ambrož ni dorastel in se je laliko ubfjal 7, drugimi vred. .Tisti čas, ko se pričenja ta povest, jili je iraola že nekaj Cez 70 in je posedala sanio še pri peči, k.ier je predla ali pa krpala nogavice. Ambrož pa je bil moBan hrust s tilnikom. kakor bi bil- voiovski. in z glavo. ki ji je bilo čelo tudi podobno bikovi glavi. Opraviti je imel na dvorišču in pripravljal težak voz, s kakršnimi gnoj vozijo na njive. Tomaž , njegov najstarejši sin, ]>a je v hlevu upregal konje. Iz napol odprtih vrat si? je čulo ro/.lianif \Trig in klici, s katerimi je fant miril živali. ko jim je težke komato metal na vratove. Kmet je bil voz porinil pred gnojnieo. da bi še nokaj korcev polil ,<*ez naložerii gnoj. Vzdignil jo f>ar desak. s loiterimi .ie bila jama pokrita. Po8asi jih ,je položil na stran. potem pa se je na dolgem lesenem drogu prkrjen korec potopil v odprtino in se zopet dvignil trr umazano vspbino triali štirikrat po vrsti izpraznil 8ez gnoj. Med tem je sin oba rjavca zapregel in ko je o(;p videl, da je vse pripravljono, je stopil iuiza.j in velel pognati. Konja sla potegnila. Kmet pa je polglasno zakriBal, kar je bilo bolj podobno kletvici. in dvignil v (cžkem škornju ti8e8o nogo. Podplata se je držala deska, kakor so kos žoloza drži magneta. Zrebelj je bil skozi usnjo prodrl kiiKMu v podplat. !<iko da ,je dvigni' s 8evljem tudi še desko. S pestjo jo jo odbii, švedrai k vodnjaku in sede8 izzul škorenj. Nogavic ni nosil, zato si je takoj lahkn ogledal rano. VidPti je bila, kakor majhna 8rna pika na trdi. usniaf' ko.>i njpgovoga podplata: (v>e bi ne bilo ven priteklo nekaj kapljic krvi, bi bil 81o- vek mislil, da ni drugega, kot blato. Kmet je obrisal kri z roko in golo nogo držal pod cev. Hladna in iskreča je curljala voda eez veliko, krepko. rjavo no go. lila v korito ter se za spoznanje barvala z rdečine, ki je samo po kapljicah vrela iz majhne rane^ Ko je kmet videl. da je nehalo krvaveti, je izpulil šo]> raokre trave, ki je raslla pod vodnjakom in si ga poiožil na rano. Potem je zopet obul škorenj, vrgel vile rez ramo in i»o8as1, a krepko korakal za vozom, ki je bil že na poti na n.jive. Včasih je ob8util raajlino liolečino. jjosebno pri prvih korakih. a s& ni zmenil zanjo. Ko jo' bil preliodil kakih 50 korakov, !>ole8ine ni čutil že prav nobene vee. Mnlče jo delal na njivi poleg sina, ki je tudi rnoTčal. Z vilami in krampi sta zvlekla težki, stisnjeni gnoj z voza m napravila kup, velik dovolj, da bi jiokril bližnjih 10 metrov tal, ako bi ga raztrosila. Potem sta pognala konja in 10 metrov dalje se je pričelo isto delo, tako dolgo, da je bil voz prazen in Je bila njiva posuta s tpranimi, kadečimi se kupi. Tri ali štirikrat sta šla po nov tovor. Med tem ko je fant na dvorišču nakladal voz. je stari s ^irokimi vilami pnoj razmetaval in razsipal . . . Trndna sia bila, ko sta slpdnjiS prišla domov. Kmet ne prižge rad luci, ako m treba. — Pri Hrastarjevih so liodili s pi\v\ spat in so vstajali ž njimi. Ko so ,je Ambrož zbudil drugo jutro, je 6util v, nogi pekočo bolp8ino in jpzik mn ,je bil svih, kakor po pušenju mofnega tobaka. HoipI jp vstati, a ko je stopil na tla, se je zdrznil in silno ga je zabolelo. Sele zdaj se je zopet spomnil žreblja in rane. Ker še ni bile dovolj svetlo. da bi pogledal, kakšna je rana, se je še enkrat iztegnil po ležišču. Njegova žena — krepkn, zdrava, kakih 40 lot stara, s koraki dragoncn in koš8enimi ndi -— je bila vstala že prej in na ognjiSCu zakurila. Zdaj se je vrnila v kamro in sft č-udila, ko ga je našla še v postpiji. -,,,rAli si bolan, Ambrož?" je vprašala. .-. /^.,Ni sile. Na žrebelj sein stopil včeraj. Mislim , da se bo gnojilo, Ko bo dan, moram pogledati spa ka." Ona pa ni liotela čakati, da se zdani, ampak je naredila luč. Mož je veliko, okorno nogo pomolil iz pod tcžke odejo, žcna pa jo je prijela iu jo ogledovala od vseii strani. Komaj da je našla malo ranico. a vsa moga se ji je zdela otokla. Ako se ga je dotak nila na podplatu in više gori proti gležn.iem, je mož vzirepeia! in zaklical: ,,Av, ti pes, ti!'" Mebkužen ni bil. Ona pa je ugotovila, da je noga vneta in Arabrožu prepovedala, da ne snie iz postelje. Ko pa se je v spodnji sobi s' staro Hrastarir.o posvetovala, kaj bi bilo storiti, da bo noga zoj)et zdrava, so se odprla vrata in Arabrož je prikrevsal noter. PredolgSas rau je bilo zgoraj v spalnici samemu i? pa zaradi ^takega malega spaka." Akobotreba napravljati ovitke, to lahko napravi tudi v izbi. Zeni sta se res domenili, da bo treba obklad kov. Sira sta zavili v mokre rute in jih polagali na uogo. Sir vro8ino potegne ven, sta dejali. In Ambrož j<3 ves dan polcgal ali posedal v izbi in si dal pre ganjati vnetje od belega sira. Kadar so bili sirovi hlebci snhi in vroči, kar je nastalo čez par ur, so jib vrgli za hrano kokošim in navezali nove. Za nogo ie bilo posebno dobro, da so kokoši takoj pojedle bf>lezen. Dolgo ne bo, pa bo noga zclrava. Toinaž je 8ez dan sam opravljal delo na polju, pomagala pa mu je Cila, ki je bila lelo mlajša od njega. Meta, 171etna, in Jerica. ki ,jo bila šele izstopila iz nedeljske šole, sta materi pomagali v biši in hlevu. Jožek. najmlajši, je Jiodil še v ljudsko šolo , odbajal navadno ob šestili zjutraj od doma (vas s žolo je bila colo uro oddaljena od Lisičine) in prihajal domov šele ob šestih zve8er. Opoldan je moral jesti pri sorodnikih, kajti da bi vsak dan štirikrat letal semintja, to bi bilo, posobno po zimi, za lanta malo preveC. Kadar je kak otrok stopil v sobo, je zvesto [X>vprašal, 8e je že bolje. Ljubili so očeta z resnično Ijubeznijo, s tisto kmetsko, priprosio zvestobo, ki je (rda kakor kamenita tla, na katerih pa rastejo' do - kazi ljubezni, mehki in nežni, kakor cvetlice. Izka- zovali so mu majhne usluge, ki so ga veselile, a te- | ga ni pokazal. Postajal je celo godrnjav in se jezil [ nad lenobo, h kateri so ga obsodilc ženšuine, ko rau | vendar ni sile. Ko pa je prišel večer, je vendar pu- stil, da ga je Tomaž naložil na rarae in po stopnicah nesel v kamro, samo da mu ni bilo treba stopiti na r.ogo. Tomaž je bil 20 let star, dolg, suii iant, glave in kosti, kakor so jih inieli Hrastarji, in nekoliko samosvoj. Malokedaj se je smejal, malo govoril in ve činoma s konji, volmi in kra^ami v hlevu, ali pa na njivi s keparai. Gozd, samotni dom in ločenost od vsega sveta, to mu je biio najljubše. Kadar je z očetom stopal poleg pluga, ali kadar sta sekala drevje, ali spomladi in jcseni gnoj vozila ua travnike, mu je stari večkrat pripovedoval, kaj se godi tam zunaj. O trgovcili, ki sladko govore in kmeta varajo; o sodnikih in tislili, ki delajo postave in so strogi samo proti nizko stoječim, prizanašajo pa višjim; o davkih , ki jili mora placevati kmet, da gospoda in meščani niorejo prijetno živeti, in kaj podobnega. Tako se je fant navzel gnusa pred vsem, kar je ležalo onkraj zelenega zidu, in prisegel, da bode kolikor mogoče raalo ob8eval s tistimi ljudmi. Postal je jionosen, da jo mogel tu kot kralj prosto in neoviraiio živeti, kakor se mu je ljubilo, in strmeč jo poslušal očeta. kadar mu jo pripovedovnl, da so že pred 300 leti Hrastarji živeli na istem po. ..stvu in se niso odkrivali nikoKur. Da so zadostovali sami sebi, da niso potrobovali nikogar in niso bili odvisni od nikogar, to ga je v selilo. In da so mogli delati tako, 8eprav niso bili ,,u8eni", brez tiste lažnjive, hinavske, lakozvane ,,olike", — to ga je veselilo še prav posebno. Vendar se je čutil hudo odvisnega od o8eta, ker se jo zavedal lastne slabosti, Navajen je bil, da ga jo posluSal vselej in povsod, da ga je posnemal in so v vsem ravnal po njem, kajti bil je prapričan, da i« oče naj-janietnejši in n.ijvrlejši med kmeti cele de žele. Edini dan, ko očota ni bilo k delu, ]e Tomaža. spravil že v marsikako zadrego, kajti mati in sestre ho ga včasih kaj vprašale, 6esar jim, 8etudi je bilo videti jasno, ni raogel razložiti. Omahljivost njegovo zaprfo narave je naenkrat prišla na dan. Bil je torej iz dveh vzrokov žalosten in slabo voljen. Njegov položaj se mu je zdel preve8 odgovoven, ueprav je šlo samo za gnoj, krmo, vole in krav<\ očetova bolezen pa mu ]c delala skrbi. Videl je, !:akšna je noga. Ni mu bila vše8. Vsa je bila rde8a, l-deča in otekla. Kdo ve, koliko časa bo to še trajalo. Tudi drugi dan je bil vneti ud še ravno tak ... Ambrož je oslal v postelji in si ni želel več doli v izbo. Ž-enske so se posvetovale znova in so mislile nadaljevati poizkuse s sirom. Kniet pa je odločil, da ni kaj prida in rekel: „8 sirom ni nič. Mrzlota ni dobra za nogo. Cutim, da se gnoj nabira notri. NajboljSo bo, da denemo gori kaj takega, kar bo vleklo. Znieekan krompir mi devljite gori ali pa kak obliž , ki bo vlekel." Kakor vselej, so se ženske uklonile njegovemu nasvotu. Dokler mati ni iz voska, lanenega olja in lnedu skuhala nekakoga obliža, mn jc žena pokladala na nogo zmc8kan krompir, vročaga, kakor ga je le mogel strpeti, in ga mu navezala s platnom, dokler se ni ohladil. Vsaki dve uri je Tomaž pomolil glavo skozi vrata in vprašal: ..Kako je kaj, oče?" In ako je o8e odgovoril, da So ni boljže, je sia sedel na s*ol k n.jenm tor mu nekaj 8asa v kratkih , pretrganih stavkiii pripovedoval o svojern delu na pol.iu, riekaj, kor je mislil, da bo to ofeta zabavalo, a nekaj, ker rau je tako zvito izvabil kak svet. Tisti dan proti vofieru jo kmet naenkrat vpra šal, 8e ,je zunaj mraz. Bilo je proti koncu septembra. in eden najlepših dni v lctu. A 8udno je bilo to, da* ga ,je v postelji pričelo zebsti. Zena mu je morala greti rute in ga zavijati v nje; kljub temu so se mu tresli Tsi udje in zobje so mu šklepetali. (Daljo prihodnjifl.^