LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
22, KNJIGA 1971
ZALOZTLA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
V LJUBLJANI
THE YEARBOOK OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
VOLUME 22. 1971
EDITED BY THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
LJUBLJANA
LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
22. KNJIGA 197i
JL
m
ZALOŽILA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
V LJUBLJANI
Sprejeto na seji predsedstva Slovenske akademije znanosti in umetnosti dne 23. in 24. februarja 19T2
I
ORGANIZACIJA



SKUPSClNA S AZU
Predsednik Josip Vi dinar, redni član. Podpredsednik Anton K u h e 1 j, redni član. Glavni tajnik Milko Kos, redni član.
Častna člana (2)
Josip Broz-Tito Edvard Kardelj
Redni člani (35)
France Bezlaj, Bogdan Brecelj, Srečko Brodar, Drngotin Cvetko, JoVan lladži, Svetozar Ilešič, Božidar jakac. Boris Kalin, France Knblar, Viktor Korošec, Milko Kos, Ciril Kosmač. Alija Košir, Miško Kranjec, Bratko Kreft, Anton K uhelj, G 0 raz d Kuscj, France Miiielič, Janez Milčinski, Frane ¡Vovak, Anton Oevirk, Vladimir Pavšič, Anton Pelerliii, Ivan Rhkovcc, Anton Slodnjak, France Stele, Lücijan Marija SkerjatlC, Stanko Skcilj, Makso Snu deri, Ivan Vidav, Josip Vidmar, Lado Vavpetič, Boris Ziherl, Fran Zwitter, Andrej Župančič
Dopisni člani (16)
Milko Redjanič, Robert Blinc, Franc Celešnik. Davorin Dolar. Jože Goričar. Peter Gosar. Bogo Grafenaner, Milan Grošelj, Dušan Hadži, Dušan KermavneT, Marjan Mušič, Janez Pcklemk, Edo Ravnikar, l.ujo Snklje, Miha Tišler, Maks Wraber
Pri delu Skupščine SAZU laiiko sodelujejo tudi zunanji dopisni člani (27):
/
Ivo Aadrič, M dan Bo rt oŠ, Oton Borko p ec, V a hO Butozan, Janez Cilcnšek, Jovan Djordjevič, Bran i slav Djurdjev, Leon Gerskovie, Velibor GligoTič, Branimir Gušie, Dimitrije Joveic, Fran jo Kogoj, Blaže Koneski, Marko Kostrcneic, Josef Kra-tochvil, Gustav Krklec. Miroslav Krleža, Janko Lavrin, Desanka Maksimovič, Vojeslav Mole, G.rga Novak, Jean NougayTol, Zoran Ran t, SiniSa Stankovič, Alojz Tavčar, Kosta Todorovič, Mstislav Volkov.
V delo Skupščine SAZU sodelujejo tudi predstavniki delovne skupnosti SAZU, V letu 1971 so jo predstavljali: do maja 1971 — Peter Habič, od maja 1971 dalje Jože Bole,
Delovna skupnost SAZU jc 31, decembra 1971 štela 114 delavcev (5 mest trenutno ni bilo zasedenih): 58 znanstvenih delavcev in raziskovalcev z drugimi naslovi, 16 bibliotekarskih in knjižničarskih, 14 upravnih in računskih, 11 tehničnih in 15 pomožnih. Delavcev s skrajšanim delovnim časom je bilo h in stalnih zunanjih sodelavcev 12.
Svet delovne skupnosti SAZU v letu 1971;
člani : Jože Boie, Pavle Blaznik, Ivanka Kozlevčar, Franc Leben, Živa Lavrie. Milan Natek, Rajko Pavlovec (do 31.8.1971), Sonja Toni še, Angela Turnšek;
namestniki: Rado Gospodaric, Helena Pod loga r-Lo žar, Vida Urek.
PREDSEDSTVO SAZU
Predsednik	Josip Vidmar
Podpredsednik	Anton K u h el j
Glavni tajnik	Milko Kos
Tajnik 1. razreda	(zgodovinske in družbene vede) France
Štele
Tajnik 2. razreda	(filoloske in literarne vede) I rance
K O b 1 a r
V. d. tajnika 3. razreda (matematične, fizikalne in tehnične
vede) Anton K h h e 1 j
Tajnik 4 razreda	(primdoslovnc in medicinske vede)
1 van K a k o v e c
Načelnik medicinskega
oddelka v A. razredu Janez M i 1 č i n s k i Tajnik 5. razreda	Bratko Krčit
Člani plenuma Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ Josip Vidmar. Milko Kos, France Štele
Sedež Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ v letu 1971 je bil v Beogradu, predsedoval mu je Velibor G1 i g o t i c
VODILNI DELAVCI UPRAVE AKADEMIJE (po stanju 31. decembra 1971}
I UPRAVNA PISARNA
Upravni direktor: dr. Lev B a e b 1 c r. Tajnica predsedstva: Nada J e s s c.
šef odseka za finančno in materialno poslovanje: Sonja
T	v
o m s e-
II. ZNANSTVENA PISARNA
Upravnik: znanstveni svetnik dr. Avguštin L a h. Strokovni sodelavec: mag, Jolanta G t o o - K o z a k. m. BIBLIOTEKA
Upravnik: Primož Ramovš. Višji bibliotekar: Ana K o b 1 a r - 11 o r e 11, k y. Bibliotekar: Marija S t e r g a r. IV. STUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA IZŠEL JENSTVA
Predsednik sveta: akad. dr. I1 ran Zw i 11 e r.
UPRAVA INŠTITUTOV IN KOMISIJ
1. INŠTITUT ZA ZGODOVINO Upravnik: akad. dr. Milko Kos.
Znanstveni svet: akacl. dr. Srečko B r o d a r . akad. dr. Milko Kos, akad. dr. Irance Štele, akad. dr. F ran Z vf i 11 e r.
a)	Sekcija za občo in narodno zgodovino. Načelnik; akad. dr, Milko Kos. Znanstveni svetnik: dr. Pavle B I a z n i k,
Zunanji znanstveni sodelavec: dr, Melitia P i v e c - S t c 1 č.
b)	Sekcija ?a zgodovino umetnosti. Načelnik: akad, dr. France S t e 1 č. Znanstveni svetnik: dr. Emilijau C e v c. Bibliotekar: Vida U r e k.
Stažist: Damjan Prelovšek.
Strokovni svet; akad. dr. France Štele, univ. prof. dr. Stane M i k u ž , znanstveni svetnik dr. Emilijau C e v c. cj Sekcija za arheologijo.
Načelnik: akad. dr. Srečko B r o d a r.
Višji znanstveni sodelavci: dr. ing, Mitja B ro d a r, dr. Jaroslav S a S e 1, dr. Alojz 5 e r c e 1 j.
Višja strokovna sodelavca: Slallislav J C S S e, dr. Franc L e b c ii.
Strokovni svet: akad. dr. Srečko B rod ar. univ. prof, dr. Jože Kastelic, višji strokovni sodelavec Stanislav J c s s e.
2. ORIENTALTSTICNT INSTITUT Upravnik: akad. dr. Viktor Korošec.
Znanstveni svet: akad. dr. Srečko Brodar, akad. dr. Viktor Korošec, akad. dr. Milko Kos, akad. dr. France Štele, dopisni član dr. Milan Grošelj, univ, prof. dr. Jože K a s t e 1 i e. Asistent: Marko [J r b a n i j a.
3. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Upravnik: akad, dr, Bratko Kreft
Znanstveni svet: akad. dr, France Bezlaj, akad. dr, Bratka Kreft, univ, prof. dr, Anton B a j e c , univ. prof. dr. Janko J u r a n č i č, znanstveni svetnik dr, Jakob R i g I e r, znanstveni svetnik dr, France T o m 5 i č.
a)	Dialektološka sekcija.
Načelnik: znanstveni svetnik dr, Jakob 11 i g 1 e r.
Višji strokovni sodelavec: Saša Se rnec.
Zunanji znan. sodelavec: univ. prof. dr. I ine Loga r,
b)	Leksikoluška sekcija.
Načelnik: univ. prof, dr. Janko J u r a n e i č. Znanstvena svetnika: dr. Lino Legiša, Božo V o d u š e k. Višji strokovni sodelavci: Marija JanežiČ, Ivana Ko-zlevčar, Zvonka Leder-Mancini, Joža Mezc, Marta Silvester, Stanislav S it li a d o 1 n i k . Ada V i d o -v i-č -Muh a.
Asistenti: Milena Hajnsek-llolz, Jelisava Jenčiž, Tomaž Korošec, Borialava Košmrl, Jaka M u 11 e r, Franc Novak. Stažist: Ivana 5 i r C e 1 j.
c)	E t i molo š ko-onom astič na sekcija. Načelnik: akad. dr. France Bezlaj. Asistent: Janez K e b e r. Strokovni sodelavec: Drago M e r t e 1 j.
č) Komisija za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis, 1'rcdscdnik: univ. prof. dr. Anton Ba jcc. Znanstveni svetnik: dr. France Tomšič.
i. INSTITUT ZA LITERATURE
Upravnik: akad. dr. Anton Ocv irk.
Zn na s t veni svet; akad, clr. France Koblnr, akad. dr. Anton O c v i r k , akad. dr. Josip V i d m a r.
Znanstveni svetniki; Alfonz Gspan, Drago Sega, dr. Milena U r s i £.
Višja strokovna Sodelavca: Primož K O z a k , Nada P r a Š e 1 j.
Stažist: Daroslav D o 1 i n a r.
5. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Upravnik: akad, dr. France R e z 1 a j,
Znanstveni svet: akad. dr. France Bezla j, akad. dr. Brafko Kreft, nniv. prof. dr. Vilko Novak, prof. Pedagoške akademije Boris M e r h a r , nniv. proL dr. Sergij V i 1 f a Ii, znanstveni sodelavec Glasben o-narodopisnega inštituta tir. Zmaga K u m e r,
Znanstvena Svetnika: dr. Niko K ure t, dr. Milkn M a t i -4 C t 0 v,
Znanstveni sodelavec: dr. Anton Ce vc.
Asistent: Helena Podlogar-Ložar.
Zunanji strokovni sodclavci: univ. prof. dr. Vilko Novak, nniv. prof. dr. Sergij Vilfan, prof. Ekonomske srednje šole Petrina O c v i i k.
6. INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Upravnik: dopisni Član dr. Maks W r a li e r.
Znanstveni svet: akad. dr. Srečko Brodar, akad. dr. Jovan II a d ž i, akad. dr. Svetozar i 1 e š i 6, akad. dr. Ivan R a -k o v e c, dopisni član dr. Maks W r a b e r , višji znanstveni sodelavec dr. Peter II a b IS.
Višji znanstveni sodelavec: dr. Peter H a b i £.
Znanstveni sodelavec: dr. France Ha be.
Višja strokovna sodelavca; mag. Rado Gospodaric, Egon P r c t n e r.
Asistent: Božo D r o v e n i k.
Zunanji znanstveni sodclavec: dr. Val ter Bob i n e c.
?. INŠTITUT ZA GEOGRAFI JO
Upravnik: akad. dr. SvetOzar 11 6 6 i Č.
Znanstveni svet: akad. dr. Srečko Brodat, akad. dr. Svctozar 11 e š i č , akad. dr. Milko Kos, ftkad. dr. Ivan R a k o v e c.
Višja znanstvena sodelavca: dr. Drago Meze, dr, Milan Š i f r c r.
Višji strokovni sodelavec: Milan N a t e k.
V okviru Inštituta za geografijo je tudi Zavod za kartografijo.
Tehnični vodja: dipl. geograf Marko Z e r o v n i k.
S. INŠTITUT ZA PALEONTOLOGIJO
Upravnik: akad. dr. Ivan R a kovec.
Znanstveni svet: akad. dr. Srečko Brodar. akad. dr. Jovan H a d ž i, akad. dr. Ivan R a k o v e c . dopisni član dr. Maks W r a b e r.
Znanstveni sodelavec: dr. Dragica T u r n š c k.
9. INSTITUT ZA BIOLOGIJO
Upravnik: akad. dr, Jovan 1T a d ž i.
Znanstveni svet: nkad. dr. Jovan Ha d i i, akad. dr. Alija Košir, akad. dr. Ivan Ruiovec, dopisni član. tir. Maks W r a b e r, prof. dr. Janez Matjaaie, univ. prof. dr. Miroslav Z e i, višji znanstveni sodelavec dr. Jože R o 1 e.
Znanstveni svetnik; dopisni član dr. Maks W ra be r.
Višji znanstveni sodelavec: dr. Jože Bole.
Znanstveni sodelavec; dr. Ivka Mu n d a.
Asistenti: Jan C a r n e 1 n 11 i , ing. Ivo P u n C e r , ing. Mitja Zupančič.
Zunanji znanstveni sodelavec: univ. prof. dr. Miroslav Z c i.
Zunanji strokovni sodelavec: dr. ing. Vlado T r eg a b o v.
Inštitut za biologijo ima se Biospelcološki laboratorij v Postojni, vodja: dr. Jože Bole.
10. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE
Upravnik se ni i z,vol j en.
Znanstveni svet: akad. dr. Bogdan Brecclj, akad, dr, Alija Košir.
Zunanji znanstveni sodelavci: nniv. prof. dr. Stanko Banič, p rim arij dr. Slavko R a k o v e c , univ. prof. dr. Miroslav K a 1 i s n i k.
11. ODBOR ZA RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO SLOVENIJE
Predsednik: dopisni član dr. Maks W r a b e r.
Znanstveni svet: akad. dr. Srečko Brodar, akad. dr. Jovan Hadži, akad, dr. Svetozar llešič. ukad. dr. Ivan Ila-kovec, dopisni član dr. Maks Wraber.
12, TERMINOLOŠKA KOMISIJA
Predsedniki univ. prof. ing. Albert Struna.
Strokovni svet; akad. dr, Alija Košir, akatl, dr. Viktor Korošec, akad, dr, France Štele, univ. profesorja ing. Albert Struna iti dr. Stanko Banič, giiun, profesor v pok.
Franc Kap ne.
a)	Pravna sekcija:
Načelnik: akad. dr. Viktor Korošec.
Člani sekcije: akademiki — univ, profesorji dr. Gorazd K u š e j, dr. Makso S n u d e r 1. dr. Lado V a v p e t i č ; univ. profesorja dr. Alojzij Finžgar, dr. Vladimir Murko, univ. docent dr. Jaromir Beran.
Znanstveni svetnik: dr. Vladimir K u k m a n.
b)	Tehniška sekcija:
Načelnik: univ. prof. ing. Albert Struna.
Strokovni sodelavci: univ. prof. dr. ing. France A d u ni i č (za agronomijo), ing. Stane Bonač (za papirno industrijo), tiniv. prof. ing. Boris C e r n i g o j (za strojništvo), ing. Venčeslav Fun tek (za železnice), univ. prof. dr. ing. Janko Kavčič (za kemijo), ing. Leo K 11 e Z (za varilstvo), univ, prof. mg. Franc Mlakar (za elektrotehniko), ing. Lev Pipan (za raziskavo materiala). I.a-voslav Struna (za redakcijo), univ. prof. dT. ing. Srdjan T ur k (2a gradbeništvo), ing. Lojze Zumer (za gozdarstvo in lesno predelavo).
Jezikovni svetovalce: znanstveni svetnik dr. France Tomšič.
c)	Medicinska sekcija:
Načelnik: prot. dr. Stanko B a u i č.
Strokovni sodelavci: \miv. prof. tir. Janez Bati s, piimarij dr. Mirko Karli», univ. prof. dr. Ivan Lenart, san. major v pokoja dr. Franc Smerduia asistent dr. Janko Kostna p fel.
Jezikovni svetovalec: znanstveni svetnik dr. Lino Legiša.
S to sekcijo tesno sodeluje veterinarska p od sekcija v naslednji sestavi:
Načelnik: univ. prof. dr. Janez B a t i s,
Sodelavci: univ. prof, dr. Janez Banič, univ. proT. dr. Vlado Grcgorovič in univ. prof. dr. Lev R i g l e r.
e) Naravoslovna sekcija:
Načelnik: Franc Kap us, gimn. profesor v pokoju.
Pomočnik načelnika sekcije: prof, Ivan K reč iČ, profesor Šolskega zdravstvenega centra v Ljubljani.
Sodelavci: akad. dr. Ivan V i d a v , univ, profesorja Olon S a j O V i C in dr. Alojzij V a d o a 1 , univ, docenta dr. Hajko Jamnik in dr. !Siko Prijatelj, univ. asistent 1 one W r a b e r,
d)	Umetnostna sekcija:
Načelnik: akud. dr. France Štele.
Člani: akad. dr. Bratko Kreft — za literaturo, akad. dr. Dragotin Cvetko in akad. Lucijan Marija škerjanc — za glasbo, akad. dr. Bratko Kreft in profesor Pino Mlakar za gledališko, filmsko in plesno umetnost, znanstveni svetnik dr. Emili j an Cevc — za likovno umetnost.
S K U P S C I N A
PREDSEDSTVO
l
l
RiSunovodstvo
UpMVtia pi in rila Znanp-lvcua pisarila
E kanuistu i
Bibliotetfl
Studijski ciintcr
7.il iguduVilKJ
ilovenskcga iiseljenstvs
RAZREDI
I
i
I
iv [
!
Initiiul	Uricnta-
z:i	lis tičal zgudotjiio inslLltu
InStitdl
U
slovenski jezile
I
In ¿t ¡lui za
i i te rut lire
inititnl za s lov tli s ko narodopisje
lojttiut
zu
raiiskovilljc krasa
IuSlitut	IjiSiilut
za	za
ifdffrifiio	palconta-
in Zavod	lojijo
kartografijo
lastit nt n
biologijo
lil Stilu t
za
mcdicinskc vede
Odbor
z.i rastlinstvo in iivalf:vg Slovonija
A Sekcija
O hi a in narodna zgodovina
D Sokcijn Umetnostna zgodovina
C Selceija Arheologija
Terminološka komisiju (sEkcije: a) pruvnn. b) tehniške, o} medicinska, t) n i n v oslov tu, d) muci nosi na)
Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti
n
ČLANI
2 LflTOPIS
ČASTNA ČLANA
Josip. Broz-Tito, p red sed n Oí SFRJ, maršal Jugoslavije, častni doktor univerz v Ljubljani in Zagrebu; i z; volj en 9. avgusta 1948.
Glej Letopis III, 79—U5.
Edvard Kardelj, član Sveta federacije, častni doktor univerze v Ljubljani, izvoljen fj, decembra i949,
Glej Letopis 111, 1Í9—132.
REDNI IN DOPISNI ČLANI
I, RAZRED Za zgodovinske in družbene vede
Redni člani
D r a g u t in Cvetko, rojen 19. septembra 1911. Dr. p h il,, redni profesor za zgodovino slovanske in novejše svetovne glasbe na Filozofski lakulteti univerze v Ljubljani ill predstojnik oddelka za muzikologijo. Dopisni član akademije od 7■ februarja 1967, redni Élan od 5. februarja 1970. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Podpredsednik in clan Société Internationale de Musicologie (Basel). Clan: American Mu s icol og i cal Society, Association Internationale des Bibliothèques musicales (Xassel), Gcsellsehafi fiir Musikforscbimg, Répertoire International des Sources musicales. Stalni Član International Institute for comparative Music Studies mid Documentation; elan ill podpredsednik znanstvenega sveta tega inštituta (Zahodni Berlin). Prešernova nagrada 1961. — Glej
Letopis xvril, 31-38 in XXI, str. 33—38.
Viktor Korošec, rojen 7. decembra 1899. dr. iur., redni profesor za rimsko pravo in splošno zgodovino države in prava v aniiki na Pravni fakulteti univerze v Ljubijuni v pokoju; redni Član od 2. oktobra 1936; upravnik Otrientalisličnega instituta pri akademiji; načelnik pravne sekcije Terminološke
komisije pri akademiji; ¿lan Nacionalnega komiteja SFRJ za Orienta I ist i ko; član Instituta za pravno zgodovino V Zagrebu. Société d'Histoire du Droit français et étranger v Parizu, Société d'Histoire des Droits de L'Antiquité Fernand de Yisscher v Bruslju, Comitato ecientifieo internationale revije iura v Cataniji, Conseil scientifique pri Revue Internationale des Droits de l'Antiquité v Bruslju, redni član Società italrana di Storia del diriito, član Soeiedade Brasilieira de Romanitas v Rio de Janeiro. — Glej Letopis VIII. 33—36.
Milk o Kos, rujen 12, decembra 1892, dr, pilil., zlata doktorska diploma univerze na Dunaju 1966, častni doktor univerze v Ljubljani, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju; redni član od 7, oktobra Î938. načelnik filozofsko-filolosko-lnstoričnega razreda od 31. januarja 1940 do 28, junija 19+1, od 19. maja 1930 glavni tajnik akademije, upravnik Institutu za zgodovino pri akademiji in načelnik njegove sekcije za občo in narodno zgodovino; dopisni član Ju-goslavenske akademije znanosti i uiujetnosti v Zagrebu. Srpeke akademije nauka i umetnosti v Beograd tu Poljske akademije znanosti v Krakov u (1947), član Institut für österreichische Geschichtsforschung na Dunaju. Častni član Zgodovinskega društva v Ljubljani in Muzejskih društev v Skofji Loki in Ptuju. — Glej Letopis L 53—62.
G or azd K u s e j, rojen 17. decembra 1907, dr. iur., redni profesor za teorijo države in prava iti primerjalno ustavno pravo na Pravni fakulteti univerze v Ljubljani ; redili član od 17. oktobra 1938; dopisni član (associé correspondant étranger) Académie de Stanislas (Nancy), član International Law Association v Londonu, Société de Législation Comparée v Parizu in mednarodnega prezidija Fundatio Grotiana internat ion ali s i uri gentium propagando addieta v Miinchnu. — Glej Letopis IX. 33—34
France Steiè, rojen 21. februarja 1886. dr. phil., zlata doktorska diploma univerze na Dunaju 1962. Častni dokior univerze v Ljubljani, redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju; redni élan od 16. maja 1940, načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda od 1. julija 1942 do 2. oktobra 1945, tuj ni k razreda za zgodovinske in družbene vede od 24. julija Î948. načelnik sekcije za zgodovino umetnosti pri Inštitutu za zgodovino, načelnik umetnostne sekcijc Terminološke komisije pri akademiji; dopisni
član Jugoslavcnske akademije znanosti i nmjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, častni elan Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino, dopisni clan Mednarodnega komiteja za spomenike pri UNESCO, član AICA pri UNESCO, član Institut für österreichische Geschichtsforschung na Dunaju: dosmrtni član Društva jugoslovanskih kou-servaiorjev: Prešernova nagrada za življenjsko delo 1966; 1968 častni član Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici; Herder jeva nagrada za 1169 na univerzi na Dunaju; 1969 častni član skupine »Les amis du Petit Palais- v Genevi; častni občan mesta Kamnika 1971. — Glej Letopis T. 11 j—123.
M a k s o S n n deri, rojen 13. oktobra 1S95. dr. iur., redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju; redni član od 2. oktobra 1956; dopisni član Jugoslavcnske akademije znanosti i umjctno.sti v Zagrebu; član International Law Association v Londonu, sveta Association de Science politique v Genevi in Association du Droit compare v Parizu. — Glej Letopis VIII, 37—39.
Lado V a v p e t i č , rojen 26. junija 1902, dr. iur., redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti univerze v Ljubljani; redni član od iT. oktobra 1938; ravnatelj Inštituta za javno upravo in delovna razmerja pri Pravni fakulieli v Ljubljani; član Instiiut international du Droit compare v Parizu, International Law Association v Londonu in Association internationale pour i'enseigncment du Droit compare v Strasbourgu, član znanstvenega aveta (Comitate ScicniiEico) Istituto di Socioiogia Intemazionale v Gorici. — Glej Letopis IX, 35—37.
Boris Z i h e t t , rojen 23. septembra 1910. redni profesor za občo sociologijo na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo univerze v Ljubljani; dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1938; član Sveta federacije. — Glej Letopis m, 165— 171 in IX, 38—40.
Iran Zwitter, rojen 24, oktobru 1905. dr. phil., redni prolesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra	predsednik sveta Studijskega centra za
zgodovino slovenskega izseljenstvu: dopisni član Jugoslavcnske akademije znanosli i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, — Glej Letopis V, 76—82 in IX. 41—42.
Dopisni člani
Milan Bartos, rojen 10. novembra 1901. dr. iur., redni profesor na Pravni fakulteti nniverze x Beogradu; dopisni član od 17. oktobra 1958; redni član Srpske akademijo nauka i umetnosti v Beogradu in njen podpredsednik; dopisni član Jugo.sla-vcnske akademije zna nos ii i umjetnosti v Zagrebu; Tedni član Inštitutu za družbene vede v Beogradu; član inštituta za primerjalno pravo v Beogradu in Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo; redni član Mednarodne diplomatske akademije v Parizu, Akademije za druihene znanosti v Philadclphiji, zunanji član Lorenske akademije Stanislas v Nancyju. redni "član Ameriškega združenja za mednarodno pravo v Washingtonn. Société de Législation Comparée v Parizu, podpredsednik internati on ul T.aw Association v Londonu, dopisni član Mednarodnega inštituta k a mednarodno pravo, stalni član Pomorskega mednarodnega komiteja v Bruslju, član S tu 1 nega mednarodnega arbitražnega sodišča v Haagu, član Komisije OZN za kodifi-kactjo mednarodnega prava, član Mednarodnega inštituta za koz m i eno pravo mednarodne aslronav iične akademije in redni član te akademije, predsednik izbranega sodišča Zvezne gospodarske komoTO Jugoslavije, član predsedništva zuuaDje-trgovinske arbitraže v Beogradu, član stalnega kunzultativnega odbora OZN za problem arhiva Društva narodov. Delegat Jugoslavije na raznih mednarodnih konferencah, zlasti na vseh generalnih skupščinah Zed i njenih nacij od 1946 do 1933. Nagrada AVNOJ za 1967, — Glej Letopis IX, 43—44.
Jo v an Djordjevič, rojen 10. marca 1908, dr. iur., redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu: dopisni član od 17. oktobra 1958: redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Jugo-slavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, član Mednarodne akademije za politične znanosti in ustavno pravO, člun Mednarodnega inštituta za politično filozofijo, sodnik Ustavnega sodišča SFRJ; pridruženi profesor Pravne fakultete v Parizu. — Glej Letopis IX, 45—46.
Branislav Djurdjev, Tojen 4, avgusta 1908, dr. phiL, redni profesor za zgodovino turškega obdobja in metodologijo zgodovine na Filozofski fakulteti univerze v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja J969. Predsednik Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Dopisni član Jngosla-venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Srpske aka-
demi je nauka i umetnosti v Beogradu in Makedonske akademije na nauki te i umetnostite v Skopja. — Glej Letopis XX, 37—38.
Leon G e r s k o t t c , rojen 2. februarja 1910, dr, i ur., Tedni profesor politični Si znanosti v Beogradu. Dopisni član od 1?. oktobra 1958: posl nnee v Svetu narodov zvezne skupščine in predsednik Zaknnodajno-pravne komisije zvezne skupščine. — Glej Letopis IX, 49—50,
Jože Goričar, rojen 20. januarja 1907, dr. iur., redni profesor za sociologijo na Pravni fakulteti univerze v Ljubljani Dopisni član od 7. februarja 1%9. — Glej Letopis XX, 35—36.
Bogo Grafenaner, rojen 16. marca 1916, dr. zgodovinskih znnnosti, redni profesor za zgodovino Slovencev na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; dopisni član od 7. februarja i%8. — Glej Letopis XIX, 33—34.
Dušan K er m a v n e r, glej str. 39—45.
Marko Kostrenčič, rojen 21, marca 1884, dr. iur,, častni doktor Karlove univerze v Pragi; redili profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ do 19. stoletja na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član orl 2. junija 1953; pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i limjelnOsti v Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. ■ Glej Letopis V, 74—75.
V o j e s 1 a v Molè. rojen f4. decembra 1HS6, dr. phiL, redni profesor za srednjeveško umetnost na Jageionski univerzi v KrakovU v pokoju; dopisni član od 22, decembra 1961 : redni Član Poljske akademije znanosti v kraknvu (1947), častni član poljskega društva umetnostnih zgodovinarjev, komandorski križ Polonia Restituta, 1961. — Glej Letopis XII, 29—34.
Jean Non ga y roi. rojen 14. februarja 1900, a.siriolog. profesor na École pratique des Hantes Études v Parizu; dopisni člun od 7. februarja 1968, redni član v A ca demie des Inscriptions et Belles-Lettres, častni doktor iz humanističnih znanosti univerze v Cbicagu, Glej Letopis XIX. 35—36.
Grga Novak, rojen 2. aprila 1888, dr. p hi L, častni doklor univerze na Dunaju, redni profesor za zgodovina starega veka na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 22. decembra 1961; pravi član J u gos la venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in njen predsednik; dopisni, član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Akademije nauka i umjelnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu in Makedonske
akademije na naukite i umetnostite v Skopju.; dopisni član Avstrijske akademije znanosti na Dunaju iti Akademije znanosti t Heidelbergu, častni élan Romunske akademije znanosti v Bukarešti in Madžarske akademije v7 Budimpešti, inozemski član Bolgarske akademije znanosti v Sofiji, častni član Arheološkega društva Jugoslavije v Beogradu in Hrvatskega arheološkega društva v Zagreba, član Deput.azione siorica per le Ve-nezie v Benetkah, Accadeniia del Méditerranée v Palermu. Istituto italiano di preistoria e protostoria v Florenei, član Institutum Archaeologicum Germanicum v Berlinu. — Glej Letopis XII, 35—37.
II. RAZRED
Za filološke in literarne vede
Redni člani
France B e z I a j , rojen 19. septembra 1910, dr. phil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; redni član od 3. julija 1964: upravnik Inštituta za slovensko narodopisje pri akademiji. — Glej l etopis XV, 51—34.
Fiance Koblar, rojen 29. novembra 1889, dr. phil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani; redni član od 3. julija 1%4; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 22. januarja !%5; predsednik Slovenske matice. — Glej Letopis XV. 35 -38.
Anton Ocvirki rojen 23. marca 1907, dr. pliil.. redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; redni član od 3. julija 1964: upravnik Inštituta za literature pri akademiji. — Glej Letopis XV, 39—40.
Anton S 1 o d n j a k . rojen 13, junija IS99, dr. p bil., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 7. februarja 1967. Častni doktor vseučilišča v Zagrebu, ■ Glej Letopis XVIII. 39—41.
Stanko Škerlj, rojen 7. fehruarja 1893, dr. pilil., redni prolesor za romansko fiiologijo na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 7. februarja 1%9, — Glej Letopis XX, 39—40,
Josip Vidmar, rojen 14. oktobra 1895, častni doktor univerze V Ljubljani; redni član oil 6. decembra 1949; od 27. oktobra i952 predsednik akademije; dopisni član Srpskc akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Jugo.slavenske akademije znanosti i unije (nos t i v Zagrebu, Akademije nauka i uinjetnosli Bosne i Hercegovine V Sarajevu, Makedonski! akademije na nauki te i umetnost i te v Skopju in Romunske akademije zna nos I i v Bukarešti. Prešernova nagrada 1966. Stei-ijina nagrada za širjenje dramske umetnosti in gledališke kulture 1966. Red oficirja književnosti in umetnosti francoske vlade 1966. Član sveta federaciji. Nagrada AVNOJ za 1967. — C le j Letopis III, 172 M 84.
Dopisni člani
Veli bor G1 ¡goric, rojen 28. julija 1899. Književni kritik. Pravi član in od 1965 predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti. Predsednik Sveta akademij SFRJ. Dopisni član od ?. februarja 1967. - Glej Letopis XVIII, 42,
Milan Grošelj, rojen i9. septembra 1902. dr. phil., redni profesor za klasično filologijo na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju; dopisni član od 17. oktobra 1958. — Glej Letopis IX. 53—54.
Blaže K o ne s ki, rojen 19. decembra 1921, redni profesor za makedonski jezik na Filozofski fakulteti univerze v Skopju: dopisni član od 7. februarja 196S. Redni član Makedonske akademije na naukite i umetnosti le v Skopju in njen predsednik. dopisni član Jngosla venske akademije znanosti i umjet-nosti v Zagrebu, Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Akademije nauka i urojetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Častni doktor univerze v Chieagu. Nagrada AVNOJ za leto 1966. — Glej Letopis XIX, 37—38.
Janko L a v r i u . rojen 10. februarja 1887. upokojeni redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v .Nottiniihamu: dopisni član od li. oktobra 1956. Glej Letopis \ 111, 39—42.
111. RAZRED Za matematične, fizikalne in tehnične oede
Redni člani
A n t o n K u h e I j , rojen 11. novembra 1902, dr. ing., redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani; redni član od 6, decembra 1949;
od 22, decembra 1961 podpredsednik akademije; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, — Glej Letopis III. str. 1 S3.
Anton Peterlin, rojen 23. septembra Î908, dr. sei. nat., dopisni član od 21. decembra 1946, Tedni član ud 6, decembra 1940; direktor Camille Dreyfus Laboratory, Research Triangle Institufe, profesor na Duke University v Durhama (Severna Karolina. ZDA), častni član Inštituta J. Stefan v Ljubljani, član American Association for the Advancement of Science (Washington), l ellow of American Physical Society (Washington), American Chemical Society (Washington), Deutsche Kolloid Gesellschaft (Köln). Deutsche Physikalische Gesellschaft (Hanau), Society o F Sigma X (New Ha Ven), Society of Rhcology {Washington), glavni Urednik Macronioleeulur Reviews >(NeW York), soured [J i k Makromolekulare Chemie (Mainz), Član Advisory Board revij Journal ol Materials Science (London), Journal of Polymer Science (New Vork) in Journal ol MaCroinolc-t-ular Science. Physics (New York). Odlikovan 1970 z Bi ugh a-rnovo medaljo Society of Rheology (member Society of American Institute of Physics). — Glej Letopis IL 43—46.
Ivan Vidav. rojen 17. januarja 1918, dr. phil., redni profesor za matematiko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani; dopisni član od 17. oktobra 1938, redni Član od 2Î, decembra 19(>2. Kidričeva nagrada za (970. — Glej Letopis IX. 53-36 in XIII, 32,
Dopisni č i a u i
Robert E 1 i ne, rojen 31, oktobra 1933, dr. Fizikalnih znanosti. Redni profesor na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja J%9. Clan uredniškega odbora Obzornika za matematiko in fiziko 1er širših uredniških odborov revij Physics of Condensed Matter, Ferroelccti'ieity, Journal of Non-metala, Fizika in Solid State Electronics. — Glej Letopis XX, 42—44.
Davorin Dolar, rojen 1. februarja 1921, dr. kern., redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 3. februarja 1970. Glej Letopis XXI, 39—43.
Peter Gosar, rojen 13. oktobra Î923, doktor fizikalnih znanosti, redni profesor za Fiziko na Fakulteti za naravoslovje
in tehnologijo lini verze v Ljubljani, Dopisni član nd 7. februarja l%9. Clan Society of Síg ma X {North Carolina) in Luropeau Physical Society, Kidričeva nagrada za 1964. — dej Letopis XX', 45—+6.
Dušan Had ž L, rojen 26. avgusta 1921, Jr. kemijskih znanosti, redni profesor za kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze V Ljubljani; r! op i sni član od 7, februarja 1967. Clan uredniških odborov revij Speetroehimica acta, Journal of Molecular Structure, Spectroscopy Letters in Molecular Physics ter društev 1 he Chemical Society (London), Faraday Society, Pu nsen gesel I schaft in Société île chimie physique, I'red-sedo ik I ni je kemijskih društev Jugoslavije in Koordinacijskega odbora za molekularne verle pri Svetu akademij, — Glej Letopis
XVI11. 43—49,
Janez Pe k 1 e n i k . rojen il. junija 1926. redni profesor za predmete — tehnična kibernetika, obdelovalni sistemi in eksperimentalne metode na Fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani, Dopisni Clan od 5. februarja 1970. Redni član CIRP-a (Collège International pour l'étude scientifique des techniques de production mécanique), VDI (Verein Dcntscher Ingenieure), ASME (American Society of Mechanical Engineers), Fellow ol the Institution of Mcchniiieal Engineers; elan Edi-toria] Board of International Journal of Systems Sciences, London, član komiteja / veznega izvršnega sveta za znanost, tehnologijo in izobraževanje, élan direktorske grupe za razvoj programskega sistema EXAPl. Aachen, član Institute for Advance Studies in Science and Engineering, 1. uiversity ol Birmingham, Častni profesor I niverze v Birniinghamit, glavni in odgovorni urednik CIRP-journal a »Manufacturing Systems«, član komiteja Skupščine SF Slovenije za znanstveno raziskovalno delo. - Glej Letopis XXI, 44—4.9.
Zoran It a n t, rojen 14. septembra 1904, dr. tehniških znanosti; redni profesor in direktor inštituta za procesno tehniko na Tehniški visoki šoli v Braunsehweigu; dopisni član od 3. julija 1964; član znanstvenega sveta Arbeitsgemeinschaft industrie lier Forschungsvereinigungen, član znanstvenega sveta Ver-fabrensteclinische Gesellschaft. Prechtlova medalja Tehniške visoke šole i tu Dunaja. — Glej Letopis XV, 47—49.
Lujo S u k 1 j e , rojen 21. septembra 1910. Doktor tehniških ved. Redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v LjubljanL Dopisni član od 7. februarja i%9. — Glej Letopis XX. 47—48.
M i li Ei Ti ¿1er, rojen IS. septembra 192G, redni profesor za organsko kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Dopisni clan od 5. februarja 1970. Član uredniškega odbora Croatica Chemica Acta, iestnika Slovenskega kemijskega društva, Journal of Heterocyclic Chemistry. ČJan Hrvatskega kemijskega društva, American Chemical Society, član sekcije za organsko kemijo pri American Chemical Society, član Chemical Society (London) ter International Society of Heterocyclic Chemistry. Nagrada sklada Borisa Kidriča za raziskave organskih .spojin za leto 1962, — Glej Letopis XXI, 50—58.
IV. RAZRED Zn prirodoslovne in medicinske vede
Redni Člani
Bogdan Breeelj, rojen 6. maja 190&, dr. med., redni profesor za ortoped i jo na Medicinski fakulteti univerze v Ljub-Ijani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani v pokoju, strokovni svetovalec Ortopedske bolnice v Valdoltri; redni član od 6. decembra 1949: član Sveta federacije. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Jugoslavenske akademije znanosti i Uinjetnosti v Zagrebu in Akademije nauka i umjetno&ti Bosne i Hercegovine v Sarajevu, inozemski član Akademije medicinskih nauk SSSR v Moskvi; častni član Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani, član Société Internationale de Chirurgie Orthopédique et de Traumatologie v Bruslju (S. L C. O, T.), častni clan Société Française d'Orthopédie et de Traumatologie v Parizu, častni član Društva ortopedov in travmatologov Bolgarije v Sofiji, član International Society for Rehabilitation of the Disabled r New \orku, nacionalni delegai Udruženja ortopeda i traum atologa Jugoslavije pri S. I. C. O. T,. Corresponding editor revije Journal of Bone and Joint Surgery za Jugoslavijo. Nagrada AVNO J za leto 196S. — Glej Letopis 1ÎL 199—200.
Srečko Brodai, rojen 6. maja 1895, dr. phil., častni doktor univerze v Ljubljani, redni profesor za kvartarologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani v pokoju, dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od 22. junija 1953; upravnik Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni do 30. junija 1971; načelnik sekcije /a arheologijo pri akademiji; častni član Arheološkega društva Jugoslavije; dopisu« član H-
Obermaier Gesellsehaft filr die Erforschung des Eiszeitalters utid seiner Kulturen (Erlaitgen). — Giej Letopis III, 205—206 in Letopis Y, 98—LOO.
J o t a n Had zi , rojen 22. novembra 1884. dr. phi L, častni doktor univerze v Ljubljani, redni profesor za zoologijo na Pri-rod oslov no-matematični fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju: redni član od 7. okiobra 1938, načelnik malem at ično-prirodo-slovnega Tazreda od 28, januarju 1939 do 10. oktobra 1940. tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 30, septembra 1949 do 8. oktobra 1955, upravnik Inštituta za biologijo pri akademiji; dopisni član Jugosla venske akademije znanosti i umjet-tiosli v Zagrebu, Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, častni član Prirodoslovnega društva iii Društva za raziskovanje jam v Ljubljani, član Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije v Beogradu, član Društva za raziskovanje in pospeševanje pomorstva v Zadrti, član Sociedad Espanola de liistoria MaturaE v Madridu. Nagrada AVNOJ za 1966, Zlata plaketa G. L Mendia Češke akademije vèd v Pragi. — Glej Letopis I, 29—37.
S v e t o z a r 11 e š i č , rojen 8. junija 1907, dr. phil., redni proTesor za geografijo na Filozofski fakulteti univerze v L juh-ljani; dopisni član od 7, februarja 1%?. redni član od 5. februarja 1970. Upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji. Član stalne evropske konference z,u proučevanje podeželske pokrajine. častni član Srpskega geografskega društva. Poljskega geografskega društva. Geografskega društva v Munclmu m častni član Madžarskega geografskega društva, častni predsednik Geografskega društvu Slovenije, predsednik Nacionalnega komiteja za geografijo SFRJ. — Glej Letopis XVIII. 52—34 in Letopis XXI, 59—62.
A 1 i j a Košir, rojen 6. aprila 1891. dr. med., častni doktor univerze v Ljubljani, redni profesor za histologijo in embriolo-gijo Medicinske fakultete univerze v Ljubljani v pokoju; redni član od 24. junija 1955. — Glej Letopis VII, 45—48.
Janez Milčiuski, rojen 3. moja 1913, dr. iur., dr. med., redni profesor za sodno medicino in predstojnik Inštituta za sodno medicino na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani, prorektor Univerze v Ljubljani; dopisni elan od 22. decembra J 961, redni član od 5. februarja 1970, načelnik oddelka za medicinske vede razreda za prirodoslovne in medicinske vede. Inozemski dopisni član Société de Medicine Légale tie France, predsednik Académie Internationale de Medicine Légale et de
Medicine Soci ale, častni član Societá Italiana di Medicina legale e dellc Assicnrazioni, dopisni činn Deutsche Gesellschaft fiir gcrichtliche und soziale Medizin, član Mednarodnega knmiieja! za alkohol in promet, član uredniškega odbora »The Inter' tía i ion al Microfilm Journal of Legal Medicine« (New York), častni član poljskega društva za sodno medicino in kriminologijo. član odbora Udruženja za sndsku medicinu SFRJ, podpredsednik medicinske sekcije Ud ru žen ja z a medu narodno pravo SFRJ, predsednik sekcije za medicino v izrednih razmerah pri Slovenskem zdravniškem društvu, član začasne skupščine Raziskovalne skupnosti SR Slovenije, član Komisije za metodologijo in organizacijo dela pri RSS, član Sveta SRS za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Soizdajatclj Zejtsehrift fiir Rechis-Medizin. — Glej Letopis XII, 43—45 in Letopis XXI, 63—68.
F rune Novak, rojen 2, junija 1908, dr, sc,, dr. med,, častni doktor univerze v Torinu, redni profesor za porodništvo in ginekologijo na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in ravnatelj Klinike za porodništvo in ženske bolezni v Ljubljani; dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Častni član Societas Gynaecologiea et Obstetricia Itálica, častni član La Sociedad Chilena de Obstetricia y Ginecológica, častni član Ccskosíovenské lékarské sp oleen os t i J. E-FurkyiiÉ, clan 1" odération Internationale de Gynécnlogíc et d'Obstétriquc, predsednik za Jugoslavijo World Association fnr Gyn ecológica] Cáncer Preven t ion, častni član Slovenskega zdravniškega društva in Zbora I ¡jetnika Hrvatske, predsednik ginekološke sckcije Slovenskega zdravniškega društva, častni član društva ginekologov Madžarske, častni član ginekološko-aku-šerske sekcije Srpskog lekarskog društva, član Soeiety of Pelvic Stirgeons. — Glej Letopis XIL 4b--48 in Letopis XXI, 69—73.
T v a ii R a k o v e t:, rojen 18. septembra 1899, dr. phiL, redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani (od leta 1971 v pokoju); dopisni član od 21. dccembra 1946, redni član od 6. decembra 1949, tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 15. junija 1966. a p ravnik Inštituta za paleontologijo pri akademiji; predsednik Medakademijskega odbora za urejevanje favne in flore Jugoslavije; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Jugoslovanske akademije znanosti i uutjetnosti v Zagrebu; častni član Slovenskega geološkega društvu, dopisni član Geološkega društva na Dunajn in Mednarodnega paleontološkcga društva. — Glej Letopis 11, 47—53,
Andrej O. Zupančič, rojen 27. januarja 1916, dr, med., redni profesor za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo v Ljubljani; dopisni član od 3. julija 1964, redni član od 5. Februarja i970. elan Royal Society of Medicine v Londonu, Biochemical Society v Londonu in Associate Member of tbe Physiological Society v Londonu, Scientific Advisory Pauel, fundacije Cibu, v Londonu: častni član ASOV AC. — Glej Letopis XV, 50-51, XXI, 74—75.
Dopisni člani
Milko Bedjanič, rojen 29. junija 1904, dr. rned., redni profesor za infekcijske bolestni na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju, dopisni član od 7. februarja 1968. — Glej Letopis XIX, 39.
Oton Berk o pee, glej str. 46 -51.
\ asu But oz an, rojen 3. decembra 1902, dr. vet., častni doktor univerze v Sarajevu in 1 himboldtove univerze v Berlinu, redni profesor A eierinarske fakultete na univerzi v Sarajevu v pokoju. Od I960 do 1968 predsednik Akademije natika i nmjet-nosci Bosne i Hercegovine- Dopisni član od 7, februarja 1967. — Dopisni član Srpflke akademije nauka i umetnosti v Beogradu, redni član Nnučnega društva za istoriju zdravstvene kulture Jugoslavije, redni član Akademije znanosti v \cw Torku, dopisni član Akademije za agrarne vede v Nemški demokratični republiki. Glej Letopis XVIII, 50—5».
Franc C e 1 e š n i k , rojen 27. oktobra 19II, dr, med., redni profesor za čeljustno kirurgijo na Medicinski fakulteti univerze V Ljubljani in predstojnik Klinike za čeljustno kirurgijo, Dopisni član od 7. februarja 1969. ('asini član: Fédération Dentaire Nationale Française, Association française pour le Développement de la Stomatologie, Société Odonto-stomatologirçue de Lyon, Češko siovenska lékarskâ spoleënost J. E, Purkynë, Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije. Predsednik Medicinskega sveta Kliničnih bolnic v Ljubljani, podpredsednik Združenja plastičnih in maksilofacialnih kirurgov Jugoslavije, predsednik European Association for Maxillofacial Surgery, ekspert za stomatologijo pri Svetovni zdravstveni organizaciji, član komiteja stomatološke sekcije Union Médicale Balkanique. — Nagrada mesta Ljubljane 1971. — Glej Letopis XX, 49—50.
Branimir Gu šic, rojen 6, aprila J901, rlr. meri., dr. phil., redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti t Zagrebu; dopisni član od 3. julija 1964. Pravi član Jugoslovanske akademije znanosti i innjelnosti v Zagreba, dopisni Član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, redni član društva otorinolaringologov Collegium Otolaryngo-logicum Amintiae Sacrum, častni predsednik grškega otoncuro-oftalmoložkega društva, častni Član Zbora liječnika Hrvatske; častni član poljskega, bolgarskega, češkega, nemškega in avstrijskega društva otorinolaringologov ter ameriškega v in otoškega društva. — Glej l etopis XV, 41- 46,
Dimitrije J o v č i č , rojen 14. oktobra 1889, dr. med,, redni profesor na Medicinski fakulteti univerze v Beogradu, Dopisni član od 7. februarju i967. Redni član Srpske akademije nauka i umetnosti. Zunanji član Académie de Chirurgie v Parizu: dopisni član Francoske nacionalne akademije medicinskih ved. Častni predsednik Jugoslovanskega ortopedskega in travm atol oš kega društva. Častni Član društva Société Française d'Orthopédie et de Traumatologie v Parizu in češkoslovaškega ortopedskega in traviuatoloskegu društva. Častni predsednik sekcij Srpskega lekarskega društva; kirurške, ortopedsko-tiavmatološke in ped i atrijske; častni član sekcije istega društva za otroško kirurgijo in ortopedijo: dopisni član ameriškega iti italijanskega ortopedsko-travmatološkega društva, — Glej Letopis X VIII, 55—58.
Ftaiijo Kogoj, rojen 13, oktobra 1894, dr. med., častni doktor univerz v Ljubljani in Gradcu, vseučilišča v Zagrebu in Vpjne medicinske akademije v Beogradu, profesor za derinu-tovenerologijo vseučilišča v Zagrebu v pokoju: dopisai član od 2. junija 1953: pravi član JUgosluvenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in njen podpredsednik, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu in Švicarske akademije medicinskih znanosti, član Deutsche Akademie der NaturForscher Leopoldina v Halle a/d Saale. častni Član oziroma dopisni član ameriškega, avstralskega, berlinskega, bolgarskega, britanskega, češkoslovaškega, danskega, dunajskega, finskega, francoskega, hamhurškega, iranskega, italijanskega, madžarskega, mehikanskega, moskovskega, miinehenskega, nemškega, poljskega. Švedskega in venczurlskega dermatološkcga društva, francoskega alergološkega društva, nemškega društva za este-tično medicino; častni član Slovenskega zdravniškega društva
v Ljubljani, Zbora liječnika Hrvatske v Zagrebu in Čcškoslo-slo venske lekafske sp o leč no s ti j. E. Purkyne v Pragi. Nagrada AVNOJ za I%6. Glej Letopis V, 101—102.'
J o s e f Kratochvil, rojen 6. januarja 1909, dr. naravoslovja. profesor zoologije. ravnatelj inštituta za raziskovanje vre te near je v Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970. — Dopisni član Češkoslovaške akademije znanosti. Državna nagrada Klementa Gottwalda I. stopnje za 1. 1955. Glej Letopis XXI, 76—77.
Siniša Stan kovic, rojen 26. marca 1S92, dr. pliil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu; dopisni član od 2. junija 1(>53; redni član Srpskc akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjelnosti v Zagrebu, inozemski član Akademije nauk SSSR v Moskvi. Nagrada AVNOJ za 1967. Glej Letopis V. 105 104.
Alojzij Tavčar, rojen 2. marca i895, dr. ing., častni doktor univerze v Ljubljani in vseučilišča v Zagrebu, redni profesor za genetiko iti žlaiiiiieiije rastlin na Agronomski fakulteti vseučilišča v Zagrebu v pokoju: dopisni član od 2. junija 1953: pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnoeti v Zu-grehu: dopisni član Masurvkove akadeiuie praee v Pragi; član: Honorary Scientific Society Sigma X. Cornell University, New York; član in podpredsednik EUCARPIA (evropsko združenje za znanstvena raziskovanja žlabtnenja rastlin), Cambridge, Anglija; član ESN A (evropsko združenje za nuklearne metode v agrikulturi), Wageniugeu. Nizozemska; predsednik Društva genetičara Jugoslavije. Nagrada AVNOJ za 1966. — Glej Letopis V, 105—106.
Ko sta f o d o r O v i č , rojen 5, julija 1887, dr. med., redni profesor zn infekcijsko bolezni in upravnik infekcijske klinike na univerzi v Beogradu v pokoju; dopisni član od 2, junija 1953; redni član Srpskc akademije nauka i umetnosti v Beogradu in tajnik njenega razreda za medicinske vede, dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i limjetnosti v Zagrebu in Akademije nauka i um je t nos t i Bosne i Hercegovine v Sarajevu, častni predsednik Srpskega lekarskcga društva, častni član več podružnic Srpskega 1 oka rs k c ga društva in Saveza lekarskib draštava SFRJ, častni član Društva Ijekara Bosne i Hercegovine, dopisni član Nacionalno medicinske akademije v Parizu. Združenja ameriških medicinskih avtorjev, Znanstveno-medicin-skega društva zdravnikov Štajerske, častni član Če skoslo venske
3 LETOPIS
33
Ičkačsko společnosli j. E. Parkynč v Pragi, častni član društva Union médicale Balkanique v Bukarešti, Nagrada AVNOJ za 1966. — Glej Letopis V. 107.
Matislav V a s i 1 j c v i č Volkov, rojen 1923. dr. ortoped i je. direktor centralnega instituta za travmatologijo in otIo-ped i jo v Moskvi: dopisni član od 7. februarja 1968. Dopisni član akademije medicinskih nauk SSSR. Nagrada R. Denisova. Glej Letopis XIX, 40.
Maks W r a b e r , rojen 1b, septembra 1903 v Kapli na Kozja ku. Doktor naravoslovja. Dopisni član od 7. februarja 1969. Znanstveni svetnik v Inštitutu za biologijo pri akademiji in vršilec dolžnosti upravnika v tem inštitutu od 15. junijn 1971, upravnik Inštituta za raziskovanje krasa SAZU od 15. junija 197!, predsednik Odbora za rastlinstvo in živalstvo Slovenije: dopisni član (socio corrisp and e nte) v Àeeademia Italiana d i Seienze forestall v Florcnei. Častni član Prirodoslovnega društva Slovenije, podpredsednik Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije. Vodja jugoslovanske delegacije pri Commission internationale pour la protection des régions alpines, član organizacij Union internationale de Phytosoeiologie, Florist isch-soziologische Àrbeitsgemeînscïiaft (Gottingen). Zoologisch- Botanische Gesellschaft in Wien, Verein bu m Sch utze der Alpentiere und -pflanzen (Miinchen), Verein Naturschutzpark (Stuttgart-Hamburg). Član uredniškega odbora za Hand bue h der Vegetationskunde in avtor poglavja o gozdarstvu. Nagrajenec Sklada Borisa Kidriča v letu 1970. — Glej Letopis XX, 51—53.
V. RAZRED
Za umetnosti
Redni člani
Božidar Jakae. rojen Î6. julija 1899, redili profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju: redni Član od 6, decembra 194-9; dopisni Član Jngoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umelnosti v Beogradu. — Nagrada AVNOJ za 1%7. — Glej Letopis Iti, 207- -213,
Boris Kalin, rojen 24. junija 1905, ledni profesor na Akademiji za likovno umetnost v LJubljani v pokoju, kipar-mojster; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 121—122.
Ciril Kosmač, rojen 28, septembra 1910, književnik, redili član od 22. decembra 1961. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis XII. 49—53.
Miško Kranjec, rojen 15. septembra 1908, književnik, redni član od 2. junija 1953; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i unijetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauku i umetnosti v Beogradu. — Nagrada AVNOJ za 1969. — Glej Letopis V. 125—!32.
Bratko Kreft, rojen 11. februarju 1905, dr. phil., redni profesor za novejšo rusko književnost na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju; književnik; redni član od 22. decembra 1961} dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu: tajnik razreda za umetnosti pTi akademiji, upravnik Inštituta za slovenski jezik pri akademiji, član osrednjega odbora Jugoslovanskega slavističnega komiteja, član republiške komisije za kulturne zveze s tujino, podpredsednik Mednarodnega slavističnega komiteja, predsednik republiške kulturne skupnosti SRS, predsednik republiške komisije za preimenovanje in združevanje krajev, predsednik literarno-jeziko-Rlovne sekcije pri republiški riiziskovalni skupnosti. Glej Letopis XII. 63—64.
France M i h e 1 i č , rojen 27. aprila 1907, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; redni član od 6. februarja 1963. Nagrada AVNOJ za 1970. — Glej Letopis XVI, 31-35.
Vlad i m i r Pavsič-Matej Bor, rojen 14. aprila 1913, književnik, redni Član od 6. februarja 1963; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Predsednik skupnosti za varstvo okolja v Sloveniji. — Glej Letopis, XVI. 36—52.
L u e i j a n M a r i j a S k e i j a n C., rojen 17, decembra 1900; redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani v pokoju: redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis III, 216—220.
Dopisni člani
Ivo And rič, rojen 10. oktobra 1893. književnik; dopisni član od 2. junija 1953; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; Nobelov nagrajenec za književnost v letu 1961. — Nagrada AVNOJ za 1967. — Glej Letopis V, 133—134.
Janez C i 1 e n š e k , rojen 4. decembra 1913, skladatelj, profesor Frani Liszt-Ilochschuie fiir Mnsik v Weiraarju, Dopisni član od 7, februarja 1967. — Redili član Nemške akademije umetnosti v Berlinu. — Glej Letopis XVIII, 61—63.
Gustav K r kleč, rojen 23. maja 1899. Književnik. Dopisni član od 7. februarja 1969. Pravi član Ju gos l a venske akademije znanosti i Uinjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis XX, 56.
Miroslav Krleža, rojen 7. julija 1893, književnik; dopisni član od 2. junija 1953; pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i nmjctnost.i v Zagrebu, redni član. Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Nagrada AVNOJ za 1966. — Glej Letopis V, 139—141.
Desanka Maksimovič, rojena 16. maja 1898, Knji^ zev niča. Dopisni član od 7, februarja 1969. Redna Članica Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis XX, 57.
Marjan M U š i E t rojen 16. novembra 1904. redni profesor arhitekture na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970. — Glej Letopis XXI, 82—86.
Edvard RavnikaT, rojen 4. decembra 1907, Ing. arh. Redni profesor za arhitekturo na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969. Dopisni član jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis XX, 58—63.
NOVI ČLANI
4
RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
DUŠAN KERMAVNER
Rojen 7. XII 1903 v Ljubljani, se je že v začetku 20-ih let pridružil delavskemu gibanju in sodeloval kot publicist v levo usmerjenem tisku, tudi z zgodovinsko usmerjenimi prispevki. Ko je bil pet let kot politični kaznjenec v ječi (1929-31. 1933-36) se je usmeril v študij novejšega razdobja v slovenski zgodovini, ki ga označuje začetek in razvoj delavskega gibanja, kar je nato nadaljeval do vojne, ko se je uveljavil s knjigami in razpravami le vrste kot najplodnejši levičarski delavec na tej problematiki pri nas. Potem ko je prebil vojno v italijanskih in nemških koncentracijskih taboriščih. je bil do 1949 zaposlen v Beogradu v zvezi z bojein za meje, k prejšnjemu znanstvenemu delu pa se je vrnil po povratku v Ljubljano, do upokojitve 1962 zaposlen v NEK v Ljtihljani,
Poglavitno Kerinavnerjevo znanstveno delo je posvečeno zgodovini delavskega gibanja pri Slovencih do konca prve svetovne vojne. Prvo skupino njegovih del v tej smeri predstavlja obravnavanje življenja in dela nekaj pomembnih ljudi (Henrik luma. Albin Prepcluh, Ivan Cankar in dr.) ter posameznih pomembnejših dogodkov iz delavskega gibanja (npr. stavkovna gibanja v Trbovljah in na Jesenicah, odmev ruske revolucije 10O5 pri Slovencih, t. junij 1924 v Trbovljah in pod.). Posebej pomembna pa je na tem področju druga skupina njegovih del. v katerih je od 1930 naprej na široko in podrobno obravnaval slovensko delavsko gibanje predvsem na Kranjskem (s priključitvijo Trbovelj) in v Priinorju; v celoti ga je zajel v zborniku največ po tisku zbranih dokumentov, v m on 0 grafični preiskavi v več knjigah in večjem številu v različnih časopisih in zbornikih objav-
1 jenih razprav pa je obdelal njegovo zgodovino od začetkov do 1906, medtem ko obravnava obdobja prve svetovne vojne ni še tako dozorela in je zaradi načina reprodukcije Tumovih stališč naletela tudi na ugovore v znanstveni publicistiki in v drugih oblikah razpravljanja o Kermiivnerjevih tezah.
Tretjo skupino Kemiavnerjevih del predstavljajo njegove obravnave slovenske politične zgodovine v drugi polovici 19. stoletja, zlasti po 1870, v političnozgodovinskih opombah k objavi predavanj Ivana Prijatelja »Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848—1895«, ki so se iuu žf! od druge knjige naprej vse bolj razraščale in so pri peti zavzele ohsežno knjigo i p reko 800 str.). "V podrobnostih je Kermavncrjeva podoba spričo dopolnil Prijateljevih rezultatov tako po publicistiki kot tudi po ohranjeni korespondenci v marsičem nova, vendar v nekaterih pogledih (glede gospodarstva) še nepopolna, v nekaterih pa tudi sporna in drugi raziskovalci v zadnjem času branijo drugačne teze. Kermavner predvsem popravlja Prijateljeve koncepcije v vprašanjih, ki jih je Prijatelj že načel, razširja pa njegovo problematiko predvsem pri vprašanjih delavskega gibanju, sicer pa le v redkih primerih. Na io področje spada tudi večje število prispevkov — v zvezi z vprašanjem ljubljanskega kongresa 1870, kjer je dosegel nove rezultate glede njegovega poteku in odmeva ter vnovič ovrgel nekatere neopravičene prekonstruk-cije tedanje akcije za jugoslovanski program (Radojčiču in Milu ti nov ic«), polemika, ki je prvim razpravam sledila, pa je bila bistveno manj plodna in rezultati niso sorazmerni z njenim obsegom in ostrino.
Dr. Dušan Kermavner sodi danes brez dvoma med najboljše poznavalce novejše slovenske dmžbeno-politiene zgodovine, zlasti zadnjih desetletij 19. in prvih desetletij 20. stoletja. Za slovensko zgodovinopisje so posebej pomembna njegova prizadevanja, da bi postavil delavsko gihanje na tisto mesto v slovenski Zgodovini, ki mu vsekakor gre pO odločilnem pomenu tega gibanja v Vsem polpreteklem in sodobnem družbenem dogajanji! pri nas. S svojim obsežnim delom na tem področju si je pridobil ugled enega izmed najboljših, doma in v tujini priznanih ne le slovenskih, marveč jugoslovanskih znanstvenih delavcev na njeni.
Študij zgodovine delavskega gibanja toliko prevladuje v celotnem znanstvenem opusu Dušana Kermavnerja in mu daje tolikšen pomen, da je 7, njim dovolj utemeljen predlog za njegovo izvolitev za dopisnega Člana. SAZU,
Bibliografija X. Knjige;
Tuma H,. Iz mojega življenja — Spomini, misli in izpovedi. Ljubljana 1937. (Ureditev spominskih zapiskov in študija o politično-idejnem razvoju H. Tu me pod naslovom »Urednikove dopolni i ve t, 419 473; tudi kot separat.)
Prcpcloh A., Pripombe k naši prevratni dobi. Ljubljana 1938. (Ureditev ponatisa in študija »Albin Prepeluh-ALditus — rtjegov idejni razvoj in delo*, 295—562.)
Prvi veliki boj slovenskega delavstva. Ob petdeseti obletnici — 1889—1939. (Anonimno.) Ljubljana 193?. 31 str.
Iz zgodovine rudarskih stavk v trboveljskem revirju. (Anonimno.) Ljubljana 1950. 41 str. (Razširjeni ponatis knjižice »Prvi veliki boj slovenskega delavstva«.)
Socialistično gibanje v Sloveniji 1869—1920, Zgodovinski srh i v KPJ, V. i Anonimno.) Beograd 1951. (Ureditev — skupaj z R. Colo-uhom — in pojasnila, 465—453.)
Prijatelj L, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina (843—1895. i. Ljubljana 1955. (Sodelovanje pri opombah na str. 386 do 418,]
Prijatelj I., Slovenska kulturnopoliličua in slovstvena zgodovino 1848—1895. II. Ljubljana 1956. (PolitiSnozgodovinske opombe na str. 499-626).
Prijatelj L, Slovenska kulturnopoliti&va in slovstvena zgodovina 1848—1895. III. Ljubljana 1958, (PoIitičnozRodovinske opombe na str. 4I+—536.)
Prijatelj I., Slovenska kulturnopolitiEna in slovstvena zgodovina 1848—1895. IV. Ljubljana 1961, (Političnozgodovinske opombe na sir. 548 675.)
Prijatelj I., Slovenska knllurnopolitiCna in slovstvena zgodovina 1848—1895. Y. Ljubljana 1966, (Političnozgodoviuske opombe pod samostojnim naslovom iSlovenska politika t letih 1879 do 1895«. Ljubljana 1966, 608 str.)
Slovenska publicistika in prva ruska revolucija, Ljubljana 1960. 91 str.
Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju i384 -1894. Ljubljana 1963. 462 str. (Delili ponatis pod naslovom »Trst in začetki slovenske socialne demokracije; v Primorskem dnevniku 19&4, št. 74 do 138.)
Prvi junij 1934 v Trbovljah. Ljubljana 1964. (Stenografske zapiske priredil za tisk in uvod napisal.)
Ivan Cankar iti slovenska politika leta 1918- Ljubljana 1968, 270 str.
II. Članki in razprave:
Slovenska socialna demokracija ob izbruhu ruske revolucije. (Šifra: nr.) Enotnost 1927, St 42.
France Zelcznikar. (Šifra: n, r.) Enotnost 1923, št. S. Rusija in mi. Svobodna mladina 1928, 22—25 in 64—6". Pravica samoodločbe slovenskega naroda pred sodiščem. Svobodna mladina 1928, 104—107.
[Uvodnik) Rdeči signali 1932, Si. 1, 1—2. (Anonimno.)
Ludvik Mrzel in socialna književnost.. (Psevd.: Peter Lem.) Književnost 1932— 1933, 16—23, 38—62, S3—87,
»Popularnost* in izobrazba. (Anonimno.) Književnost 1932—1933, 146—147,
Nekaj potrebnih pripomb k Barlolovi drami -¡¡Lopez*, (Psevd.: Peter Lem.) Književnost 1932 ¡933, 68—70 in 99—101-
Zgodovinski pregled revizionizma. (Psevd. i Peter Lem.) Književ-nosi 1932 1933. 90—97.
Karl Marx. (Psevd.: Peter Lern.) Književnost 1932—1933, 113—126.
Železna peta. (Psevd.; Anton Kovač) Književnost 1932—1933. 149—163.
K pravdi za Cankarja, Sodobnost 1938, 510—327.
Delavsko gibanje v slovenskem kulturnem življenju. Sodobnost 1959, 412-418.
Problem tretjega tabora*. Sodobnost 1939, 424—436. Socialna vsebina francoske revolucije. Sodobnost 1939, 276 287.
Legenda o Simonu Gregorčiču in legenda o Henriku Turni, Sodobnost 1939, 3S3 -404, 490 537—34i>, 609 619.
Treznost v vprašanju malih narodov. Sodobnost 1939, 519—523.
Dr. Anton Dermota. Sodobnost 1940, 81—83.
Sodobna razmišljanja. (Psevd,; Andrej Beličan.) Sodobnost 1940. 264—271, 343—336, 416—424. 462—46?.
Mahni č redi vi vua. (Psevd.: B.C.) Sodobnost 1940. 572—576,
T ragika demokratične metafizike. (Psevd.: Andrej Beličan.) Sodobnost 1941, 36- 40. 91—96.
k Cankarjevim predavanjem v Trstu leta 1908. (Inic. D. K.) Novi svet 1947. 38—51 (z dodatkom v Novem svetu 1951, I £4—185).
O progresivnem slovenskem mladinskem tisku v letih 1920—1929. (Anonimno.) Mladina 1949, št. 49.
Prispevek k Cankarjevi korespondenci 1912—1913. (Inic. D, K.) Novi svet 1949, 1120—1L38.
O slovenskem delavskem gibanju do Cankarjevega političnega nastopa. (Inic.: D. K) Novi svet 1930, 234—243, 333—349, 424—432, 536 -556, 694- 723, 826---H39, 1030—1044, 1132—1146.
Obdobja novejše slovenske politične zgodovine. (Inic.: D. K.) Novi svet 1952. 72—77.
Slovensko stranke v volilno reformo i situaciji in narodnostna politika slovenske socialnc demokracije v letih 1903—1907. fliiie.: Novi svet 1932, 353—262, 341—351, 449—463,
Prcpcltth Albin. Slovenski biografski leksikon 11/1932, 495-497.
Karla je otpoeeo publieislički rad Rožidara Adžije? (Inic.: D. K,), Historijski zbornik 1933, 123,
O političnem liku Etbina Kristana. (Inie. D. K.) Naši razgledi 1953. št. 24.
Narodnjaštvo in socializem pred pol stoletjem, (inic.: D. K.) Naša sodobnost 1954, 1091—1108.
Prvi trije slovenski socialistični listi. (Inic,: D. K,) Na si razgledi 1954, št. 18,
Prvi slovenski socialistični listi. (Inic.: D, K.) Naši razgledi 1955, št. 4, 5 in fa.
Narodnostna delitev avstrijske socialne demokracije v luči zgodovinskih pogojev in bolj še viške kritike, (Inic,; D. K.) Nasa udobnost 1956. 733—757.
O prvi stavki in o razmerah mi Jesenicah pred začetkom političnih bojev. Kronika 1956, i—ti.
O odnievn oktobrske revolucije pri Slovencih v letih Í917—Í921. Nova obzorja 1957, 593-613,
Prežihov zbornik. Nekaj bibliografski!!, memoarskih in historio-grafskih. opomb. Naši razgledi 195", št, in 2+ ter 1953, št.l.
Zakaj ni slovenska socialna demokracija organizirala delavstva aa Knrnikem? (Inic.: D. K.) Naša sodobnost 1957, 782—768.
^Koroška« krivda in ne kri vda slovenske socialna demokracije. (Inic.; D. K.) Naša sodobnost (958, 62— 69, 161-168,
Ustanovitveni manifest »Delavske socialistične stranke za Slovenijo! f. dne 3. marca 1920. Kronika 1959, 57—65.
Anton Aškerc in Vasilij N. Korablev. Slavistična revija 1938. 251—236.
O našem delu v krogu revije »Mladina« (Svobodna mladina) v letih 1925—1928. Naši razgledi 1960, št. 3.
Ludwik Gumplovvicz in Slovcnci. Naša sodobnost 1960, 778—802. 906 918, 1005—1015, 1095—1104.
Slovenski apostol rusofilsiva pred stoletjem. Naša sodobnost 1961, 20—30.
Nekaj kritičnih pripomb k razpravljanju dr. Koste Milutinovica v tem časopisu. Zgodovinski časopis 1960, 203—217.
jlegent Ivaa. Slovenski biografski leksikon III (1960), 68—70, Ilcgcmonistiena prekonstrnkeija jugoslovanskega kongresa v Ljubljani leta 1870. Zgodovinski časopis 1963. Sf — iw.
Prvi taktični razhod slovenskih politikov v Tanffe-Winklerjevi dobi. Sodobnost 1963, 870 881 ¡u lOftt—1013.
Čuvajmo povijesni nivo u udžbcniciiiia! Historijski pregled (Zu-greb) 1963, 77— &4.
Dva pisma Milana Makanca Josipu Jurčiču (Prilog h i'¡torij i hrvat-sko-slovenskih odnosa). Historijski zbornik 1963, (47—158,
O nekaterih krivih prijemih v političnem zgodovinopisju. Zgodovinski časopis 1963, 225- -254.
i>c nekaj gradiv;j o ljubljanskem kongresu leta 1870. Zgodovinski časopis 1963, 155—1?0.
Iz p red z godov i ne slovenskega planinskega d ru.it va. Planinski vestnik 1964, 102—i08. 153—159 in 204—212 (s popravki na str. 2871.
Informacija o publicistu Vladimiru Martelancu. Sodobnost 1964. 950—954. (Ponatis v Primorskem dnevnika 1964. 20. in 21. IX,)
Javorniško-jeseniska stavka 16. do 28, aprila 1904. jeklo in ljudje 1/1964, 41—90.
Glosa ob pravdanju /■a Frana Albrehta proti Jusu Kozaku. NTaši razgledi 1965, št. 4.
Ko je zapreiilo razkosanje Slovenije. (Ob 50-letniei londonskega pakia.) Sodobnost 1965. 315—328.
C) najnovejši apologiji hrvaška narodne stranke. Historijski zbornik 1965,251-283.
O jiakaterih značilnostih iri o zaključnem mejniku tako imenovanega mladoslovenskega obdobja. Sodobnost 1966. 2&7—2S1. }i'olcmika< z zamenjavo vlog. Sodobndát 1966, 655—638, Pismo uredniku. Sodobnost 1966, 1052—1056.
Ob simpoziju o Ljudevitu iStúra in o oiedslovaaskih odnosih v njegovem času. Naši razgledi 1966, št. 18.
Prva soočenja ob Colouhovih spominih (z neodvisnimi sociaïi&ti). Naši razgledi 1966, št. 24.
O socialističnem zanikanju narodnega vprašanja v kraljevini Jugoslaviji {ob Golouhovih spominih). Naši razgledi J967, št. i.
O vlogi izbrisov in anonimitete v spominih Rudolfa Golouha. Sodobnost 1967, IDO—201.
Se O pripomoči k italijanski zasedbi Trsta. Sodobnost 1967, 413 do 424.
Pisni o uredniku, Sodobnost 1967, 66 5—672.
Neopravičen hrup ob soočenju krivih spominov z dejstvi. Naši razgledi 1967, št. i i.
O radikalizueiji in demokratizaciji slovenske meščanske politike v letu 1917. Dialogi 1967, 297—308,
Še iz p red z godov i ne jugoslovanskega kongresa v Ljubljani decembra 1870. Zgodovinski časopis 1965—1960. 319—354.
Oktobrska revolucija in Slovenci. Sodobnost 1967, 1057—10S0. {Delni natis v Naših razgledih 1967. št. 21. dopolnjeni ponatis v Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja 1967, 23—41 z diskustjskimi prispevki na str. 254—235, 26fj—273, 427—430 in francoskim povzetkom na str, i07—508.)
Slovenski socialisti o ruskem revolucionarnem dogajanju 1. 1917 do 1918. Sodobnost 1968, 81—96.
Pismo uredniku. Sodobnost 1968, 109—112
Severna Slovenija v zrcalu R. Golouha (K oroS k e zadeve leta. 1919 in delavsko gibanje od volitev leta 1920 do let 1923—1924). Časopis za zgodovino in narodopisje. Nova vrsia. 1567, 287—313.
Slane Karel. Slovenski biografski leksikon III U968), 346—355,
ludenburg in Leoben pod vplivom upora slovenskih vojakov. Naši razgledi 196S, št. 10.
Se 0 slovenskih vojaških uporih maja 1918. Delo 1968. št. 156.
O pozabljeni .socialistični levici' v mariborskem volilnem okrožju leta 1920. Jugoslovcnski istorijski časopis 1967. 267—271,
O stanju istoriografije soeijuldemokralskog perioda u Sloveniji. Priloži za i s toriju socializma 1967, 329—338.
Poseg IvaDa Cankarja v slovensko politiko leta 1918, Delo 196S, št. 259.
Ob spominskih zapiskih R, Golouha: O tržaškem anarhizmu in o nekaterih črtah slovenske socialne demokracije. Zgodovinski časopis 1968, 115—133.
Se ob petdesetletnici Cankarjeve smrti — Pobuda za slovensko kulturno avtonomijo novembra 1918 — Zavržena rcsolucija kulturnih delavcev. Delo 1968, št. 347.
Se enkrat O italijanski okupaciji Trsta (K opisovanju dogodkov okrog 3. novembra 1918). Delo 1969, št. t75 (ponatis v Primorskem dnevniku 1969, št. 154).
Dva zapisa, t. Se o predzgodovini slovenskega planinskega društva. — 2. Se nekaj spomina na Franceta Stiftarja. Planinski vestnik 1969 , 325 —329.
Iz spominov na Jožeta Srebrniča. Srečanja št. 19 — julij 1969, 16—19 (Ponatis v Primorskem dnevniku 1969, št. 229—230).
O neki težnji po enostronosti v našem političnem zgodovinopisju. Naši razgledi 1969, št. 17.
Spomini na mladinsko gibanje pred pol stoletjem — ob peti obletnici smrti Staneta Mchharja, Delo 1969, št. 251.
O posegu Ivana Cankarja v slovensko politiko leta 1918, Zgodovinski časopis 1969, 89- J 00,
O publicista, advokat« in Cankarjevem mecena dr.Karlu Slane«. Slav is t if na revija 1969, 282—290.
V	knjigi i50 god i na rcvolucionnrnog sindikalnog pokreta u Jugoslaviji«, Beograd 1969, prvi sestavek »Slovenija — period do !91S. godine«, 9—13.
Sodelovanje dr. Karla Slanca v ehicaškcm iGtasu svobode* in drugi dopolnilni podatki o njegovi publicistiki. Zgodovinski časopis
1969,	28b—288.
O prepovedi gorenjskega tabora in o bohinjskem uporu leta 1871, Časopis za zgodovino in narodopisje, N. v. 1969, 504—516.
O komunistih in socialistih v dvajsetih lelih (ob spominskih zapiskih R, Golouha, posebej o politični osebnosti Lovra Kuharja). Prispevki za zgodovino delavskega gibanja f96&— 1969, 267 -293.
Prispevek k pojmovnemu razCiičenjn oznake Jungalovcnen« (o njenih prvih pomenih v letih 1839—1860 in 1864), Zgodovinski časopis
1970,	21—37.
O številu slovenskih jnstificiraiicev v prvi svetovni vojni. Zgodovinski časopis 1970, 93—97.
Pavperizem v propadajočih Železarskih krajih na Gorenjskem pred sto leti. Loški razgledi 1970, 46—72.
O nekaterih spornih prijemih v slovenski politični zgodovini. Prispevki za zgodovino delavskega e i banja 19"0, 219—210.
O nekaierih akiih, navedenih v predhodnem seznam» (se, T h Steinerja o virih za zgodovino delavskega gibanja v avstrijskih arhivih). Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1970, 351—355.
V	Enciklopediji Jugoslavije: 34 sestavkov.
III. Zapiski:
Mulo prehudo ignoranco , .. (Anonimno,} Književnost 1932—1933, 109—110.
Te pamcmc besede je zapisal »Slovence« ... (Anonimno.) Književnost 1912—1933, 110.
Lehnov svobodni duh. (šifra: A. K.) Književnost 1932—1933, 137 do 141.
Fran Albreht na periferiji spoznanja. (Šifra: A. K.) Književnost 1932—1933, 14t—142.
Vidmar vrši »duhovno službo narodu*, (Šifra: A. K.) Književnost 1932—1933. 142.
Ivan Cankar, ijutroc in iSodobnosU, (Šifra A, K.) Književnost 1932—1933. 142,
Lnjovic v i Zvonu t osvetljuje našo zgodovino. (Šifra: A. K.) Književnost 1932—1933, 142—144.
Indija pod peto ungleškega imperializma. (Šifra: A. K.) Kujižcv-nost 1932—1933, 185—187.
Vsakemu svoje tudi v zgodovini! Naši razgledi 1961, št. 20.
Fricdrich Michacl Raimund Pregi — rojak, toda — kakšen? Tedenska tribuna 5. XII. 1961.
Zgodovina ali slavospevje? Planinski vestnik 1962, 512.
Sodni procesi v času šesto januarske diktature, Delo 3. X, 1964.
Zlato v Alpah, Planinski vestnik 1969, 339—340,
RAZRED ZA FILOLGŠKE IN LITERARNE VEDE
OTON RERKOPEC
Zna&stveni sodelavec Češkoslovaške akademije di. Oton Berkopep se je Todil v Vinici pri Črnomlju 6. XII. 1900 J ci a v belokranjski kmečki družini. Po ljudski šoli v Vinici (1913— 191 S) je šel na realno gimnazijo v Novo mesto (1918—1927); po mahni se jo lela 1927/28 vpisal na filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je začel študirati slavist i ko pri profesorjih dr. Ivanu Prijatelju, dr. Francetu Kidriču, dr, Franu Ramovšu in dr. Rajku Nahtigalu. Že naslednje ieio jeseni (928 se je preselil na filozofsko fakulteto Karlove univerze v Pragi. Slavistične študije pri profesorjih M. Mur-ku, Ho raku, Ljackem in Fran-cevu je končal 1933. leta z doktoratom na osnovi disertacije i A. S, Puškin in srbska narodna pesemc. Isto leto je tudi končal višjo bibliotekarsko šolo za znanstvene knjižnice. Od leta 1929 do 1946 je bil h i bi i otoka r-r c f erent za jugosluvanske književnosti v Slovanski knibovni v Pragi, od 1933—1939 in od 1945—1952 tudi lektor slovenskega jezika na Karlovi univerzi. V letih 1946 do 1947 je bil kulturni ataše pri ambasadi FLR J v Pragi, Konec leta 1947 se je vrnil v bibliotekarsko službo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Pragi, kjer je vodil najprej oddelek za akvizicijo, nato oddelek za znanstveno raziskovanje bibliotekar-stva v Znanslveno-metodienem kabinetu in nazadnje oddelek za avtorsko in stvarno katalogizacijo do leta I95S, ko je bil imenovan za znanstvenega sodelavca pri Slovanskem inštitutu Češkoslovaške akademije znanosti (v oddelku za literarno zgodovino in bibliografijo sla vik), od 1962 pa za vodjo bibliografije sla vik v Inštitutu 2a jezike in literature ČAZ.
Njegove razprave in članki so po letu 1931 izhajale v češkem jeziku, posebno v revijah: Slovanskv pfehled, Českoslo-
vepsko-jihWovan 3kâ revue, Slavia, knihovna, Slovanska kniho-TČda, Knihovnik îti v časnikih Cesko slovo, Rude pravo, Lidové noviny. Literarni novinv itd. V nemškem jezika je publiciral članke v Slavische Rundschau in Prager Presse. Svoje razprave, članice in zapiske je poleg tega objavljal v mnogih zbornikih in v češki enciklopediji Oliûv slovnik nnucny-Dodntky. kjer je pod šifro O, B. objavil nekaj sto zapiskov s področja jugoslovanskih književnosti, zgodovine, umetnosti itd. Pisal je tudi predgovore prevodom iz jugoslovanskih književnosti, predvsem iz slovenske, v češki jezik.
S sodelovanjem uglednega češkega pesnika Josefa Hore je izdal tik pred drugo svetovno vojno antologijo slovenske poezije v češe i ni »Hvëzdy nad Tr igla vem* (Prahu 1940 in 1946). Skupaj s češkima pesnikoma Františkoan Halasom in Yilémom Zavado je prevedel v če skd jezik dva svoja izbora jugoslovanskih epskih ljudskih pesmi, ki jih je pospremil z uvodno študijo (Zpévy hrdinstvi a lâsky, l'raba 1954 in Jugoslâvské zpëvy. Praha 1958), Dr. Oton Berkopet: je vse življenje posvečal svoje delo poglobitvi češkoslovaško jugoslovanskih kulturnih, zlasti literarnih stikov ter pri tem z veliko vnemo dajal javno in zasebno pobudo za prevajanje iz jugoslovanskih književnosti, še posebej iz slo venske. Lahko se reče, da skoraj noben prevod iz slovenske književnosti v zadnjih štiridesetih letih ni izšel brez njegove vednosti. pobude ali celo sodelovanja, t) vsaki pomembnejši slovenski knjigi, ki je izšla domu, je po navadi napisal kritiko ali vsaj poročilo, da je tako opozoril na slovenskega pisatelja ali pesnika in njegovo delo. Uveljavljal se je tudi kot prevajalec v češčino in slovenščino. Njegovih številnih prevodov nismo vključili v priloženo bibliografijo, ki je že v tej obliki precej obširna, čeprav uiti zdaleč ne zajema vsega Berkopčevega dela,
Kot znanstvenika ga je poleg slavistike najbolj privlačevala bibliografija, ki jo šteje moderna literarna znanost za posebno znanstveno panogo. S tem delom si je pridobil zaradi natančnosti in zanesljivosti ugled doma in drugod. Leta 1940 je izdal v knjigi pri Slovanskem listava delo s^Češka a slovenska literatura, divadlo, jazekozpyt a narodopis v Jugoslavii*; Leta 1964 je objavil bibliografijo »France Prešeren v češki književnosti . Knjižico je izdalo Društvo bibliotekarjev Slovenije. V Slavistični reviji (1969- 1971) je objavil obsežno razpravo »Delo 1. Cankarja v čeških prevodih in v luči češke publicistike v začetku stoletja^. Ko bo spis končan, ga namerava izdali v knjigi. Y francoskem jeziku je izšel njegov bibliografiČni pregled Littératures yougoslaves en Tchécoslovaquie 1945 —1964 (Prague 1965). Pod
naslovom »Jugoslaviet je izdal 1. 1956 pregled literature o sodobni Jugoslaviji »Soup is literatury o son časne Jugoslav!} a doporueujici bibliografie prekladi! z let i945—1936 (izšlo v izdaji praške vseučiiiške knjižnicc).
Med njegovimi samostojno izdanimi bibliografskimi pregledi je potrebno omeniti še G. Masaryk a Jihoslovane. Bihlio-grafie do konce roku 1937. Kniliy a easopisy.c (Praha i958, Slovan sky ustav), »Michail Jurjevič Lermon tov v češke li teratu če; (Praba 1965, Narod t ii knihovna), Michoil Solochov v eeske literature (Praha 1970, Statni knihovna ČSH), iz jugoslavike pa še i>Rešetarova knihovna tagusiano: (Praha t967, Slovanska knihovna).
Med njegovimi razpravami, članki in eseji, s katerimi je opozarjal češkoslovaško javnost na slovensko književnost in njene zastopnike, je potrebno opozoriti na spise kakor sSlo-vinska literatura po valces (Slovansky pfehled 23/1931), »J. S. Machar in Slovenci« (Českoslov.-jihoslovanska revne 4/1954), »Slovinska literatura« (Oitnv slovnik naueny, Dodatky, dil III), esej O Otonu Župančiču ob njegovi šestdeset letnici i Cesko slov,-j ihosl. revne 8/1938), »Ivan Cankar* (v isti revi ji 8/i 938), -Mlada sloviasku jioesie povalečna (revija U, čctrtletnik avantgardistične skupine Blok 4/1938), esej o Ribavdu Jakopiču (Česko-slov.-jihoslov. revne 9/1939), sCesta slovinske lir iky i (Hvčzdy nad Triglavetn (Praha 1940, Melantrich), iSlovinske študiju! a lidove knihovny v novem statvi (Kniltovna 1/1945-46). »Kopitarjevi prepisi slovenskih ljudskih pesmi v zapuščini J. Do-brovskegas (SR 13/1961-62), »Doneski k literarnim stikom Prešerna in Čopa s Ft. L. Čelakovskim in Fr. Palackim« (SR (3/1961-62), »Vel iky bas ni k mu le h o naroda (Usvity a bouie, Praha 1962), drugi, ohširncjši esej o O. Zupančič« itd.
V nemščini je objavil razpravo »Die Anfiingc des Bueh-dritckes bei den Siidslavent (Slav. Rundschau I i 1939), v kateri piše tudi o tiskarstvu pri Slovencih. V isti reviji je objavil »Dic slovenische Bibliographic: (Si. B. 11/1939).
Pisal je o F, Levstiku, Prešernu, F. Mešku, R. Majsiru, L Preglju, dr. I, Prijatelju, o Vidmarjevi knjigi o O. Zupančiču. Aškercu itd. Res je, da je napisal veliko drobnih zapiskov, toda z njimi jc prav iako populariziral in razširja! poznavanje naše književnosti. Spregledati pa ne sinemo niti njegovega dolgoletnega dela na filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi, kjer jc učil kot lektor slovenščino in hkrati predaval o slovenski književnosti ter tako tudi tu razširjal in poglabljal poznavanje naše književnosti in jezika. Da so v O t to vem slovniku Slovenci
in Jugoslovani sploh tako številno zastopani, je njegova zasluRa, Saj se je ho ril skoraj za vsakega posebej in v veliki veČini uspel tudi zaradi svojega ugleda, ki si ga je t. leti pridobil z delom v češkoslovaški znanosti in med češkimi slavisti in književniki,
Bibliografija
Knjige în brošure
T, G. Maaaryk n Jíhoslované, Knihy a casopisy. Praha 1938, Slovansky ústav. 82 s.
teská a slovenska literatura, divadla, jazykoz.pyt a národopis v Jugoslavii. Bibliografie od roku 1800—1535. Praha 1940, Slovanskv ústav. IX, 419 s.
Jugoslávie. Soupis literatury o sottčasne Jugoslávii a doporučn-jici bibliografie preklada t, let 19+5—1956. Praha 1956, Unlveiaitní knihovna. 36 s.
France Prešeren v češki literaturi.Ljubljana 1946,Druijtvo bibliotekarjev Slovenije. 4tJs,
Littératures yougoslaves en Tchécoslovaquie 1945—1964. Prague 1965. P.E.N. Tchécoslovaque. 48 s.
M i eh ail JnrjeviC Lermontov v Ceské literature. Bibliografie. Praha 1965, Narodni knihovna. 68 s.
Rešetarova knihovna ragusian. Praha 1967. Slovatiská knihovna. 62 s.
Michail Solochov v ëeské llteratuîe. Bibliografie do r. 1965. Praha 1970, SlStnl knihovna CSR. 107 s.
Razprave v revijah in v zbornikih:
Slovinská literatura po válce. Slovansky píehlcd, 23/1931, s. 245—258, 334—546, 410—419.
Slovinská literatura. Ottuv slovník ñau cuy. Dodatkv, díl III. Praha 1934, s. 265—266.
Bibliografie slovinské bibliografie. Slovanska knihoveda, 4/1935, s. 55—57.
Fran Levstik. Tvircové dfjin. Díl IV. Prnha 1936. MazáC, s-461—464.
France Prešeren, Tvúrcové dejin. Díl IY. Praha 1936, Mazáé, s. 263—269.
Dr. Bohuš Vvbíral a slovinské písemnictrí. Časopis Vlasteneekého spolkn musejnlho v Olomoucl, 50/1937, s. 299—303.
Ceská literatura U Slovincü. Kultura, 2/1937, s. 48 -50. Puškinovo življenje. Ljubljanski zvon, 57/1937, s. 6—17. Puškinskije perevody seroohorvatskili narodnih pesen. Slavia, 14/1937, s. 416—440.
Oton 2u pañí tč še d esútn i k e m. Cesko si o vensko-jihosIovanská revue, 8/1938, s. 5—9.
Ivan Cankar. Ceskoslavcnsko-jihoslovanská revne, 8/1938, s. 236—241.
Oton Župančič. Slovansky prehled, 30/1938, s. 72—78.
* LETOPIS	49
Mlada 5] o vin skd poesic povaleena. U-Blok, 4/193B, s. 147—130.
SoEiCaSfld mU(la slovinska poesie. Kritieky m^sičnfk, 2/1939. s.
6—m
Die AnfangO des Ruchdruekes bei den Siidslaven. Slavisehe Rundschau. 11/1939, s. 42—63.
Die slovenisclie BihitograptLl«, Slavische Rundschau, 11/1939. s. 187—190.
Ceskc* kulturni vlivv u Slovincu, Co daly naše žemS Evrope a lidstm Praha 1940. Mazač, s. 27S—289,
Najnovejša češka lirika in proza. ljubljanski zvon, 60/1940, s. 157—164.
Slovinske studi jni a lidove knihovnv v novem stali. Knihovna, 1/1943, i, «¡3-90.
O nove jihosloianske literature. Kytiee. 1/1946, s. 200—203.
Anton Pav lov ič Čeeliov. Knihovna, 7/1954. s. 265—270,
P oh led na soočasuy literarni život v Jugoslavii. Litcrurni novinv, 4/1955, it. 39, 41, 42.
Jugoslavijiskfl književnost kod Ceha i Slovaka. Enciklopedija Jugoslavije, knj. 2. Zagreb 1936, s. 566 -571.
Slovinske a oborvfitske protestantske tiskv t čcskych knihovnaeh. Ročenka Universitui knihovnv v Praze, 1/1938, s. 42 33.
Aškerčeva pisma Jaromiru Boreckemu. Slavistična revija, 12.'i959 do 1960, s. 249—258.
Yuk Stclanovič Karadžič Srbske lidove pohadky. Slavia, 30.'J961, S. 648—655,
Doneski k literarnim stikom Prešerna in Čopa s Pr. L. Čelakov-skim in Fr, Palackim. Slavistična revija. 13/1961-63, s, 325 240.
Kopitarjevi prepisi slovenskih ljudskih pesmi v zapuščini Josefa Dobrovskega. Slavistična revija, ¡5/1961-62, s. 253—267.
Juinoslovanski rokopisi na praški razstavi leta 1877. Slavistična revija, 13/1961-62, s. 2N4—297.
Vyznamne jugoslavske bibliograficke dilo. Ceska bibliografic, 3/1963, s. 312—315.
Ilorskv venec Petra II. Petroviče Njegoše v českč literature. Slovanski prehled, 49/1963, s, 260 264,
Njegošev iGorski vijenact u Češko j književnosti. St varan je, 18/1963, br. 9—10. s. 21—29.
Dve pisna i Petra BezruČa. Jezik in slovstvo, 10/1965, s. 222—224.
Slovinska vydavatelslvi. Sboinlk Narodnlho muzea v P raze. Sada C. Literarni historie, sv. 11/1967, s. 199 -207.
Prežihov Pankrnc v luči praških arhivov. Dialogi, 4/1968, s. 26—36, 73—85, 131—141.
Delo Ivana Cankarja v čeških prevodih in v luči češke publicistika do 1918. Slavistična revija, 17/1969 19/1971 (skupaj H2s.).
J oran KršiČ a slovinska literatura. Slavia, 38/1969, s. 400—406.
Jiri Wolker, prevajalec slovenskih pesnikov. Prostor in čas, I 1969, 3. 524—534.
Retrospektivni bibliografie slavik v českčni tisku. Slavia. 40/1971. s. 309—312.
Antologijo in izbori:
Hvezdv nad Triglavom, Moderni poesie slovinska. Vvbrali a usparadah Oton Herkopec a Josef Hora. Praha 1940, Melantrich. 100
s. 2 izd. 1946. — S spremno besedo O. B. Cesta slovinské Jyriky (s. 91—-96).
Zpevy hrdinstvi a lâsky. Vybor vypravnych bâsni jiïnich Slo-vanù. Praha 1954, ČeskoslovenskV spiaovatel. 2*58 s.
Jugoslâvské zpevv. Sbornik lidové cpiky jižnidi Slovanu. Praha 1956, Naše vojsko. 314s. Z uvodno študijo O- B. (s- 7—32).
Oton Župančič: tfsvity a boure. Vybor z basni. Praha 1962, SNKLU. 144 s. Z uvodno študijo Veliki basnik îualého naroda O. B. (s. 7- -32),
Petar Petrovič Njegoš: Horskv venec. P fol, Josef Iiiršal a Oton Berkopec, Praha 1965, SNKLU. 167 s. Z uvodno študijo O, B, Narodni basnik Cerné Hory (s. 7—24).
UMRLI ČLANI
Rado K a sej, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941. Dr. inr., redni profesor za cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938. - Glej Letopis l, 183—190.
Metod Dolenc, rojen 19. decembra 1875, umrl 50. oktobra 1941. Dr. i ur., redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. — Glej Letopis I, 193—197.
Gregor Krek, Tojen 27. junija 1874, umrl 1. septembra
1942.	Dr. iur„ Tedni profesor rimskega in civilnega prava na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik akademije od 28. januarja 1939 do 11, julija 1942. — Glej Letopis L 201—238.
Alfonz Pavlin, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942. Gimnazijski profesor: strokovnjak za Norisfiko. fitogeografijo in botanično sistem a tiko; dopisni član inatema-tično-prirodoiilovnega razreda od 16. maja 1940. - Glej Letopis i, 241—257.
Ferdinand Sei dl, rnjen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942. Realčni profesor; strokovnjak za meteorologijo, kliniat.nlogijn, seizmologijo in geologijo; dopisni člail mnleinnnč-no-prirodoslovncga Tazreda od 1 i>. maja 1940. — Glej Letopis L 261 - -290.
R i h a r d Jakopič, rojen 12. aprila 1869, umrl 21, aprila
1943.	Akademski slikar; redni član umetniškega razreda od 7, oktobra 1938. — Glej Letopis I, 41—45; II. 75—89.
Anton Breznik, rojen 26- junija 1881, umrl 26. marcu
1944.	Dr. phil., gimnazijski ravnatelj; jezikoslovec; dopisni član filozofako-filološko-historičnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 137—160; II, 61—74.
Matija Jama, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947. Akademski slikar; redni član umetniškega razreda od 7. oklobra 1938. — Glej Letopis I. 47—49; II, 90—103.
1 v n u R e g e n, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947. Dr. pliil., gimnazijski profesor; strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo; dopisni član niateiiiatično-prirodoslovnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 175—176; II, 104 do 105.
Milan Skcrlj, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra i 047. Dr. i ur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od J6. maja 1940. - - Glej Letopis L 127—130; II, 106 125.
O I o n Žup ančif, rojen 23. januarja 1878. umrl f 1 junija 1949. Književnik: redni član razreda za umetnosti od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis I. 151 — 153; II, 225—256.
France Kidrič, rojen 23, marca 1880, umrl 11, aprila 1950- Dr, pliil,, redni profesor za starejše slovanske in slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije; Tedni član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do !. julija 1942 načelnik tega razreda; od 2, oktobra 1945 do sin ni predsednik akademije, — Glej Letopis I, 51-61; II, 34—44; III, 257—266; IV, 86 -100.
S e r g e j I v a n o v i Č Vavilov, rojeu 24, marca 1891, umrl 25. januarja 1951. Prež i dent Akademije nauk SSSR v Moskvi; dopisni član razreda za matematične, prirodoslovne, medicinske in teli nične vede od 7. novembra 1947.
Janko siebinger, rojen 19, oktobra 1876, umrl 3. februarja 1951. Dr. pliil., upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, slovenski hibliograf; dopisni član razreda za zgodovinske m zemljepisne vede. filozofijo in filologijo od 21. decembra 1946. — Glej Letopis II, 54—58; IV, 101 — 124.
Matija Murko, rojen 10. februarja 1861. umrl 11. februarja 1952. Dr. pliil., redni profesor za slovansko lilologijo na Karlovi univerzi v Pragi; dopisni član filozofsko-filološko-bistoričnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 172 do 174; Y, 169^-177.
Fran Ramovš, rojeu 14. septembra 1890. umrl 16. septembra 1952. Dr. pliil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na univerzi \ Ljubljani, redni član filozof-sko-filološko-bistoričnega razreda od 7. oktobra 1938; načelnik tega razredu od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik akademije od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; predsednik akademije od 19. maja 1950 do smrti; upravnik Inštituta za slovenski jezik. — Glej Letopis I, 105 -110; V. 148—160.
Boris Kidrič, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953. Predsednik Gospodarskega sveta FLïtJ; redni član razreda za zgodovinske in družbene vede od 6. decembra 1949. — Glej Letopis HT. 156—164; Ar, 1G1—167.
Lucien Tesnière, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, Redni profesor z;a primerjalno jezikoslovje na univerzi v Montpellière; dopisni član razreda za filološke in literarne vede od 2. junija 1953. — C le j Letopis V. 92—94; VII, 59—63.
Pavel Lunaček, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955. Dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik ginekoloSko-porodniŠke klinike na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani; redni član razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 30. junija 1954. — Glej Letopis VI, 61—65; VII, 55—58.
Petar Skok, rojen 1. marca 1BS1, umrl 5. februarja 1956. Dr, pliil,, redni profesor za romansko filologijo na vseučilišču v Zagrebu; dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V. 89—91; VIII, 77—82.
Janko Polec, rojen 19, avgusta 1880. umrl 12. maja 1956. Dr. iuT., redni profesor za narodno i ji primerjalno pravno zgodovino na univerzi v Ljubljani; redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23, februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri akademiji. — Glej Letopis L 97—101 ; VIII, 48- 60.
Jože Plečnik, rojen 23, januarja 1872, umrl 7, januarja
1957.	Redni profesor za arhitekturo na univerzi v Ljubljani, redni član od 7. oktobra 1938. — Glej letopis I, 78—89; VIII. 61—67.
P n j k o \abtigal, rojen 14. aprila 1877. umrl 29. marca
1958.	Dr. pfiil.. redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov in častni predstojnik Slovanskega inštituta na univerzi v Ljubljani; redni član od 7. oktobra 1938, prvi predsednik akademije od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942, načelnik Tazreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra i949. - Glej Letopis I, 71—75; IX, 63—67.
Franc X s a v. Luk m a 11, rojen 24. novembra 1880, umrl 12, junija 1958. Dr. theol., dr. pliil., redni profesor za historično dogmatiko, za zgodovino starokrščanskega slovstva in za zgod-
njo cerkveno zgodovino na teološki fakulteti v Ljubljani; dopisni član od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 168—169; IX, 78—81.
Andrija S t a m p a r , rojen 1. septembra 1888, umrl 26. juilija 1958. Dr. med., redni profesor za higieno m socialno medicino na vseučilišču v Zagrebu, predsednik Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti; dopisni član od 7. novembra 1947. — Glej Letopis IX, 82—84.
Izidor Cankar, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958. Dr. pilil., redni profesor za zgodovino umetnosti na univerzi v Ljubljani; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 67—73: IX, 68—77.
Kozimierz Nitscli, rojen 1. februarja 1874,1 umrl 26. septembra 1958. Profesor poljskega jezika na univerzi v Kra-kovu; dopisni član od 7. novembra 1947, — Glej Letopis TX. 85—87.
Pavel Gol i a, rojen 10. aprila i 887, um i! 13. avgusta 1959, Književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča; redni član od 2. junija 1953. — Glej letopis V, 116—120; X. 34^39.
Aleksandar Belic, Tojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960. Dr. phil., profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu; predsednik Srpske akademije nauka; dopisni član od 7. novembra 1947. — Glej Letopis XI, 36 38.
Anton Lajovic, rojen 19. decembra 1878, umrl 28, avgusta 1960. Komponist in miizikolog. Redni član od 16. maja 1940. tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. — Glej Letopis I, 63-76; XI. 34^55.
Ejnar Dvggve, Tojen 17, oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961. Dr. h,c., dr. ing. h.c., arhitekt in arheolog v Kopenhagnu. Dopisni član od 17. oklobra 1958. — Glej Letopis IX, 47—48;
XII, 81—82.
Božidar Lavrič. rojen 10. novembra 1S99, umrl 15. novembra 1961. Dr. med., dr. h.C., redni profesor za kirurgijo na medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik kirurgične klinike; redni član od 6. decembra 1949; od 21. marca 1950 do smrti podpredsednik akademije. — Glej Letopis III, 201—202; XII, 72—80.
Zdenek Nejcdly, rojen 10, februarja 1878, umrl. 9. fc~ bruarja 1%2; profesor Karlove univerze v Pragi; prezident Akademije znanosti ČSR. Dopisni član od 7. novembra t947.
1' r rt II Šaleški F i H i g o r , rojen 9. februarja 1871. umrl 2. junija 1962: književnik; redni član od 7. oktobra 1938, od 28. januarju 1959 do 30. septembra 1949 načelnik razreda za umetnosti. — Glej Letopis L 23—25; XIII, 43—46.
Milan Vid mar, rojen 22. junija 1S85, umrl 9. oktobra 1%2. dr. h, c., dr. tecbn, ing., redni profesor za elektrotehniko na univerzi v Ljubljani; redni član od 16. maju 1940. načelnik mutemalično-prirodoslovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942. predsednik akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945, tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede od 30. septembra 1949 dalje, upravnik Inštituta za elek-triško gospodarstvo od 1. junija 194Š do L maja 1959. konzulent tega inštituta od L maja 1959 dalje. - Glej Letopis I, 131)—142; XIII. 47-50.
Vale Vnuk, rojen 21, februarja 1886, umrl 27, novembra 1962, dr, phil,, redni profesor za botaniko na vseučilišču v Zagrebu; dopisni član od 2. junija 1963. — Glej 1 etopis V, 108 do 109; XIII, 51—53.
Anton Sovre, rojen 4. decembra 1885, umrl I, maja 1965. Redni profesor za grški jezik na univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1955. — Glej Letopis V, 86—88; XIV, 36—38.
Milan Bogdanovič, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, Književnik, gledališki kritik in esejist, profesor ztt sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949. do 1962 upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Dopisni član od 2. junija 1953, Glej Letopis V, 135 do 136.
Maks Samec, rojen 27. juniju 18S1. umrl L julija 1964, Dr. phi!.. redni profesor za kemijo ua univerzi v Ljubljani otl 1919 do 1945, nato do 1959 upravnik Kemičnega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani in od 1959 njegov znanstveni svetovalec. Redni član od 6, decembra 1949. Od 16. novembra 1962 do smrti tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede. — Glej Letopis III, 188—198; XV, 60—61.
J u š Kozak, rojen 26. junija 1892. umrl 29. avgusta 1964. Književnik. Rediti član od 22. decembra 1961. — Glej f.etopis XII, 54—62; XV, 62—64.
Ivan Grafe tiauer, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964. Dr. pilil., gimnazijski profesor. Dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 2t. decembra 1946. lajni k razredu za
filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti. — Giej Letopis I, 161—165; XV, 65—71.
I 1 i j a Djnriiič, rojen 18. jnli ja 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., rerlni profesor za fiziologijo na veterinarski fakulteti univerze v Rcogradu; dopisni član od 22, decembra 1961; predsednik Srpske akademije nanka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis XU. 40—42; XVII, 50—52,
Igor Tavčar, rojen J. novembra 1899. umrl 27. decembra 1965; dT. med., redni profesor za interno medicino na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani, redni član od 6. decembra 1949. upravnik Inštituta za medicinske vede pri akademiji. — Glej Letopis Hi, 203—204; XVI, 63—65.
Ivo Krbek, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. i ur,, redni profesor za upravno pravo na vseučilišču v Zagrebu, dopisni član od 17, oktobra 1958. — Glej Letopis IX, 5t—52; XVII, 53—55.
Anton M e 1 i k . rojen 1. januarja 1890. umrl 8. junija 1966. dr. pliil,. redni profesor za geografijo tiu univerzi v Ljubljani; dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955, Upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji. — Glej Letopis I, 170—171; XVII, 37—46.
Marjan Kozina, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija
1966,	izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 123—124; XVII, 47—49.
Marjan S a 1 o p e k , rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967. Dr. phil., redni profesor za geologijo na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 2. februarja 1967. — Glej Letopis XVIII, 59—60 in 83—86.
Josip Plemelj, rojen 11. decembra 1873, umrl 22. maja
1967.	Dr. pltiL, častni doktor matematičnih in tehničnih znanosti. Redni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Načelnik matematično-priTodoslovnega razreda oziroma razreda za matematične, prirodoslovne in tehnične vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949. — Glej Letopis I, 95- -94; XVIII, 73—78.
Alojz Gradnik, dr. iur., rojen 3. avgttsla 1882, umrl 14. julija (967. Književnik. Redni član od 21. decembra 1962. — Glej Letopis XTII, 33-^38; XVIII, 79-82.
Ljudmil Huuptmann, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprilu 1968. Dr. phiL, zlati doktorat univerze v Gradcu. Redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na vseučilišču V Zagrebu, dopisni član od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 166;
XIX, 51—62.
Venčcslav Koželj, rojen 17. septembra 1901. umrl
6.	avgusta 1 Dr. teehn. Redni profesor za teoretično elektrotehniko na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 2. junija 1953. redni član od 21. decembra 1962. — Glej Letopis IX, 55—56; XIII, 31 ; XIX, 49-50.
O t h m a r K ii h n , rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1%9. Dr. pliil,, redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju, dopisni član od 6. februarja 1965. — Glej Letopis XYI, 53—54; XX, 78-80.
Robert Neubauer, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969. Dr. med., redni profesor za fiziologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani; redni Član od 22. decembra 1961.
—	Glej Letopis XII, 38—39; XX, 74-77.
Frank Wollman, rojen 5, maja 1888, umrl 9. maja 1969. Dr, pliil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu, dopisni član od 7, februarja 1969. — Glej Letopis XX, 41 in 81—82.
Feliks Lobe, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. muja 1970. Dr. h, c. univerze v Ljubljani. Redni profesor na fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
—	C le j Letopis III, 186-187; XXI, 99 100.
Gojmir Anton Kos, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970. Redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljuhljani. Akademski slikar. Redni član od 6. decembra 1949.
—	Glej Letopis III, 214—215; XXI, 105—107.
Lojzie Dolinar, rojen 19. aprila 1893, umrl 9, septembra 1970, Redni profesor na Akademiji za umetnosti v Beogradu-Akademski kipar, Dopisni član od 2. junija 1953; redni član od
7.	februarja 1970. — Glej Letopis V, str, 137—138; XXI, in lit—113.
France Bevk, rojen 17, septembra 1890, umrl 17. sep^ tembra 1970. Književnik. Redni član od 2. junija 1953. Tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra i960 do 26. novembra 1966.
—	Glej Letopis V, 110—115; XXI, 117—121.
ill
POROČILO O DELU AKADEMIJE
AKADEMIJA V LETU 1971
Člani in delavci akademije
Akademija je imela ob koncu leta 1971: 2 častna člana, 33 tednih članov in 43 dopisnih članov, od katerih je bilo 16 iz
5	love a i je; skupaj torej 80 članov.
V I. razredu je bito 9 rednih in 11 dopisnih, V II. razredu
6	rednih in 5 dopisnih, v III. razredu 3 redni in 8 dopisnih, v IV. razredu 9 rednih in 12 dopisnih in v V. razredu 8 Tednih in 7 dopisnih članov,
Skupščina akademije je dne 3. februarja 1971 izvolila dr, Dušana Kermavnerja za dopisnega člana I. Tazreda iti dr. O i ona Berkopea za dopisnega člana II, razreda.
Nagrade AVNOJ za leto 1971 sta prejela redni član Boris Kalin in dnpisni član Grga Novak.
Levstikova nagrada je bila priznana akad. Jovanu lladžiju za knjigo Razvojna pnta živalstva.
Prešernovo nagrado je prejel dopisni Član prof. ing. arll. Marjan Mušič,
Kidričevo nagrado je prejel kolektiv leksikološke sekcijc SA71! za zasnovo slovarja slovenskega knjižnega jezika.
Akademik Franc Novak je dobil častno diplomo združenja madžarskih ginekologov in članstvo v mednarodnem društvu Society of Pelvic Surgeons,
Akademik Blaže Koneski je prejel Herder je vo nagrado za leto 1971.
Akademik Janez Milčinski je dobil častno diplomo in plaketo Medicinske fakultete v Sarajevu ob njeni 23-letnici.
Medaljo Arnold Eucken je prejel od društva Forsehungs-gesellschaft Verfahrtechnik dopisni član prof. dr, ing. Zoran Rant,
Dopisni član Msiislav Volkov je na 24. mednarodnem kongresu kirurgov v Moskvi dobil nagrado > Roberta Denisova i za uspešno zdravljenje kostnih zlomov s pomočjo ultrazvoka.
Na akademiji je ob koncu leta 1971 delalo s polnim delovnim časom 114 delavcev (5 mest ni bilo zasedenih); 38 znanstvenih
5 LETOPIS
65
delavcev in raziskovalcev z drugimi naslovi (strokovnih, višjih strokovnih in asistentov), 16 bibliotekarskih in knjižničarskih. 14 upravnih in računskih, 11 tehničnih in i5 pomožnih. Delavcev g skrajšanim delovnim časom je bilo 6 in stalnih zunanjih sodelavcev 12.
Inštituti
Število inštitutov se ni spremenilo. Akademija ima 10 inštitutov, od katerih imajo nekateri sekcije; razen tega pa so v njeni sestavi odbor za Tastiinstvo in živalstvo Slovenije, kartografski zavod (pri inštitutu za geografijo), študijski center za zgodovino slovenskega izseljenstva in terminološka komisija s 5 sekcijami: pravno, tehniško, medicinsko, naravoslovno in umetnostno.
Tisk
V	letu 1071 je izšlo 10 publikacij z 2272 stranmi. V tisku so med drugim F. Gestrin, Mitninske knjige lf). in 17. stoletja: P. Simoniti, Slovenski latinisti: S, Skcrl, Italijansko gledališče v Ljubljani; Arheološki vestnik 21—22; Zbornik inštitutu za slovensko narodopisje, L knjiga; Razprave I. in IV. razreda.
Predavanj a
V	preteklem letu so na akademiji predavali i tuj (Einmaiiuel Laioche) in 4 domači predavatelji (G. Kušej, A. Lah. M. Mi-hailovič in B. Kreft).
Študijska potovanja, udeležbe na kongresi h in podobno
Z devizami, ki jih je akademija prejela v letu 1971, so se udeležili;
i. Kongresov in se.tionkooi
dop. član. dT. ing. Janez Peklenik — zasedanja CIRP-OECD v Parizu;
akad. dr. Janez Milčinski — simpozija o reanimaciji in intenzivnem izvenkirurškem zdravljenju v Assiagu (Italija);
akad. dr. Lado Vavpetič — posvetovanja n problematiki pouka primerjalnega prava v Strasbourgu;
akad. dr, ing. Anton Kuhelj — zborovanja Društva za uporabno matematiko in mehaniko v Mannbeimu;
□ karL Liicijau M. Skerjanc - podelitve Herderjevih nagi ad za leto 197i na Dunaju;
akad. dr. Viktor Korošec— 19, mednarodnega snidenja asirio-logov v Parizu ;
akad. dr. Frane Novak — sestanka Society of Pelvic Surgeons v Londonu, Ox lordu in Nevvcastln;
akad. dr. Anton Slodnjak — slovesnosti ob 100-letnici atoiice za slavisti ko na graški univerzi;
akad. dr. Bratko Kreft — plenu tli a mednarodnega slavističnega komiteja v Parizu in proslave obletnice Dostojevskega in Nekrasova v Moskvi;
akad. dr. Bogdan Brecelj — kongresa italijanskega ortopedskega društva in zasedanja Internacionalnega komiteja SI CO'I V Rimu;
akad. dr. Dragotin Cvetko — delovnega zasedanja mednarodnega muzikološkega društva v Rasla;
dop. član dr. Maks Wrabor — simpozija Mednarodne zveze za fitosociologijo v Rinteln/Weser:
akad. dr. France Stele XIV, mednarodnega kongresa l>i-zantologov v Bukarešti;
dop. član dr, Milko Bedjanič — skupščine Nemške akademije naravoslovcev Leopoldina v Halle Saale;
asistenta ing. Ivo Puncer in ing. Mitja Zupančič — XII. mednarodnega simpozija Vzhodnoalpskcga dinarskega društva za proučevanje vegetacije v Trenta (Italija);
znanstveni svetnik dr. Ni ko Kuret in asistentka Helena Pod-logar — mednarodnega etnološkega kongresa v Parizu;
višja strokovna sodelavka Nada P rasel j — zborovanja sodelavcev Avstrijskega biografskega leksikona na Dunaju (v okviru avstrijske akademije znanosti);
višji znanstveni sodelavec dr. Milan Sifrer — Evropskega geografskega kongresa v Budimpešti;
višji strokovni sodelavec mag. Rado Gospodaric — II. Internacionalnega speleološkega simpozija v A ten ali.
Ü. Vu študiju oz. službenem potovanju so bili:
akad. Josip ^ idmar, akad. Rratko Kreft in upravni direktor dr. Leo Baeblcr — V NDR (Berlin) zaradi sklepanja dogovora O sodelovanja z Nemško akademijo umetnosti;
akad. Froncé Mihelič — na ogledu umetniških razstav v Parizu ;
stažist Damjan Prelovsek — na Češkoslovaškem zaradi študija arliitekture 19. stol, in arhitektov Plečnikovih sodobnikov;
višji znanstveni sodelavec dr. jaroslav Sašel — na Madžarskem zaradi ogleda muzejev in v Severni [taliju zaradi študija gradiva, ki se nanaša na rimsko zasedbo Alp;
znanstveni svetnik Alfonz Gspan — na Dunaju, kjer je v splošnem upravnem arhivu pregledal gradivo o Tauffererjih (geslo za Slovenski biografski leksikon);
znanstveni svetnik Drago Sega in znanstveni svetnik Alfonz Gspan — v Budimpešti v okviru izmenjave znanstvenih sodelavcev Madžarske in naše akademije.
Svet a k a d em ij znanosti in umetnosti SFRJ
V leta 1971 je dobila akademija za Jelo medakademijskih odborov, ki so pod u j enim. vodstvom, odobreno za:
Tahula Iinperil Roma u i........din 10,000,—
Arheološko karlo Jugoslavije......rlin 10.000.—
Floro in favno Jugoslavije.......din	100.000.—
Koordinacijski odbor za molekularne vede ,	din	20.000.—
Izmenjava znanstvenik delavcev med Svetom akademij in Macionalno akademijo znunosti v Washingtonn se je v redu izvajala. Iz Slovenije sta bila v ZDA docent dr. ing. Milan Muršič in docent dr. Ljubo Goiič.
Plennm Sveta akademij je sprejel sklep, da prispevajo akademije za poslovanje sveta letno po din 30.000.—«
Finančno poročilo
Akademija je imela v letu 1971 na razpolago:
1.	Za osnovno dejavnost iz republiškega proračuna SR Slovenije sredstva v znesku . - din 7,300.000.—
2.	lz republiške devizne kvote:
deviznih dinarjev 30,000.— blagovnih deviz in deviznih dinarjev 76.140.— neblagovnih deviz.
3.	Dotacije raznih skladov in gospodarskih
organizacij zu pogodbene naloge inštitutov din 859.464.—
Od zneska pod štev. 3 odpade Ha:
1.	Predsedstvo:
—	Med akademijski odbor za pripravo mednarodne študije o težnjah raziskovanj v humanist, vedah......din 35.000.—
—	Sklad Borisu Kidriča — za tisk bibliografije slovenskih latinistov.....din 5.000.—
2.	Inštitut za zgodovino:
a)	Sekcija zu občo in narodno zgodovino
—	Sklad Borisa Kidriča — za leksikon gospodarske in družbene zgodovine
Slovencev...........din 20.000.—
—	Srbska akademija znanosti in umetnosti ■—* za zgudoviusko-zemljcpisni besednjak in a i las jugoslovanskih
dežel............din 21.000,—
—	Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti -- za zgodovino kolonizacije v Sloveniji v novejši dobi ...	din 12,500,—
b)	Sekcija za zgodovino umetnosti
—	Sklad Borisa Kidriča — za arhitekturo XIX. si ole tja na Slovenskem . . din 6.000.—
c)	Sekcija za arheologijo
—	Zvezni sklad zn znanstveno delo —
za arheološko karto Jugoslavije , .	din 8.188-— - Zvezni sklad za znanstveno delo —
za Tabula fmperii Romani ....	din 8.188.—
—	Sklad Borisa Kidriča — za pelodno
morfologijo floTc Slovenije . . . ■ din 4.000.—
—	Sklad Borisa Kidriča — za arheološko topografijo Slovenije .... din 37.500.—
—	Mestni muzej — za tisk I. Pus, Žarno-
grobiščna nekropola ...... din i0.000.—
—	Slovensko arheološko društvo — izdelava kartoteke strokovne literature
o arheoloških nnjdisčih v Sloveniji din 2.500.—
3.	Oricutalistični inštitut:
—	Državna založba Slovenije — zn delo orientfllističuega inštituta .... din 537.—
—	Sklad Borisa Kidriča — za orientab-stična dela..........
4.	Inštilut za slovenski jezik:
a)	Leksikološku sekcija
—	Kulturna skupnost — za slovar slovenskega knjižnega jezika . . . .
—	Državna založba Slovenije — za slovar slovenskega knjižnega jezika , .
—	Skiad Borisa Kidriča — za ekscerpi-ranje Dalmatinove biblije ....
b)	Etimololko-onomastična sekcija
—	Jugoslovanska akademija znanostim umetnosti — za onomastična dela
—	Razni — za ouomastični Časopis .
5.	Inštitut za literature:
—	Kulturna skupnost — za slovenski biografski leksikon.......
—	Sklad Borisa Kidriča — za literarni leksikon ...........
—	Sklud Borisa Kidriča — za dopolnitev kartoteke literarnih teoretskih terminov ............
6- Institut za slovensko narodopisje:
—	Sklad Borisa Kidriča — za raziskovanje ljudskega pripovedništva v
din
din din din
din din
din din
din
23.310.
7. Inštitut za biologijo:
— Svet akademij znanosti in umetnosti
SFRJ — Flora in favna Jugoslavije din
120.000. 50.000, 8.000.
8.000. 1.623.
30.000. 30.000.
5.000.
Reziji............	din	9.000.
— Bazne občine — za sklad za narodo-		
pisje ............	din	3.000.
— Sklad Borisa Kidriča — za projekt		
življenjski cikel........	din	21.082.
— Skiad Borisa Kidriča — za projekt IT,		
maske............	din	10.265.
— Sklad Borisa Kidriča — raziskovanja		
o rezijanskih Slovencih .....	din	3.000.
81.880,
—	Sklad Borisa Kidriča — Vegetacijska karta Jugoslavije ... . . .. . din 31,000,
—	Razni — rezerv 11 i sklad vegetacijske karte........, . . din	80.
—	KG P Kočevje — za pedološke raziskave na območju Roga . . . , . din 80.000. Sklad Borisa Kidriča — la taksono-inijo in ekologijo morskih ben tonski h alg.............din 5.000.
—■ Sklad Borisa Kidriča — za vegetacijo
Slovenije........., . din 47.000.
8.	Inštitut za paleontologijo:
—	Sklad Borisa Kidriča — za raziskovanje Cerkniškega jezera , . , ,	din 20.000.
—	Sklad Borisa Kidriča — za jurske korale v Sloveniji	din 1.000.—
—	Sklad Borisa Kidriča — za palcont, proučevanja kožbanskih in mcdan-
skih plasii..........din 2.700.
9.	Inštitut za geografijo:
—	Sklad Borisa Kidriča — kvartarni se-
dimenii v Sloveoiji.......din 5.000.—
—	Sklad Borisa Kidriča — geografija
poplavnih področij za Slovenijo . . din 6.000.10. Inštitut za raziskovanje krasa:
—	Cestni sklad in drugi za razne ela-
Ijorate .................din 4-735,—
—	Sklad Borisa Kidriča — spelcološke
raziskave Cerkniškega jezera . . . diu 60.000.
—	Sklad Borisa Kidriča — speieološka
kari a Slovenije ........din 6.400,—
II. Koordinacijski odbor za molekularne vede:
—	Svei akademij znanosti in umetnosti
SFRJ............din 16.376.—
skupaj din 859.464.-
INSTITUT ZA ZGODOVINO Sekcij« za občo in narodno zgodovino
Poročilo o deln v let it 1971
Sekcija je še vnaprej premogla samo enega rednega nameščene a in je bila iorej v izdatni meri navezana na sodelovanje zunanjih sodelavcev, kar je seveda silno hromilo njeno delo.
L Sekcija je tudi v preteklem letu posvečala glavno skrb dolgoročnemu načrtu, po katerem naj bi v končni fazi sistema! i ča o obdelali Gospodarsko in družbeno zgodovino Slovencev od samega začetka do 1941. V sklopu tega načrta je v marcu izšel prvi zvezek Agrarnih panog (gospodarski delJ, Vse do izida knjige je bilo glavno delo povezano s tehničnimi pripravami v zvezi s to izdajo. Po izidu knjige jc ožja redakcija (dr. Pavle Blaznik. dr. Bogo Grafenauer, dr. Sergij Vilfan) na devetdnevni nepretrgani seji ponovno v splošnem p re debatira i a večino tekstov, ki bodo objavljeni v drugem zvezku Agrarnih panog (Družbena razmerja v agrarni proizvodnji), usklajevala tekste in jih deloma tudi dopolnjevala. Na podlagi sklepov seje ožje redakcije so avtorji določene tekste ponovno predelovali in dopolnjevali, med temi zlasti gesla: Soseske in vaška samouprava (Sergij Vilfan), Kmečka bremena (Pavle Blaznik), Razredni boji agrarnega prebivalstva (Bogo Grafenauer}, — V delu je bila izdeluva osebnega in krajevnega ter stvarnega registra za prvi zvezek Zgodovine agrarnih panog. — Ožja redakcija je sistematično zbirala ponazorila za drugi zvezek Agrarnih panog.
II.	Historično-topogrnfski leksikon
Akad. prof. dr. Milko Kos je nadaljeval z redigiranjem gradiva za Kranjsko in Primorsko, —r Dr. Puvle Blaznik je dopolnjeval gradivo za Slovensko Štajersko v Arhivu Slovenije. Doslej zbrano gradivo je obdeloval zlasti s p rite g o vonjem katastrskih map in spceialk.
III.	Odbor za kolonizacijo jugoslovanskih pokrajin
a) Dr. Tone Zotn je izpisal podatke iz kočevskega (nepopolnega) gradiva iz 30, let s pritegnitvijo arhiva \isokega ko-
niisariata Ljubljanske pokrajine v zvezi z opcijo Kočevarjcv (1941), V Arhivu Slovenije (AS) je pregledal fond II, oddelku lianske uprave O izgonu tujih državljanov iz dravske banovine v 30. letih (10 fasciklov). Izdelal je elabnrat o privatnem katastru za Kočevsko v letu 1936 na podlagi gradivu, ki ga v nepopolnem obsegu hrani Institut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Republiškemu Centru je predložil natisnjeni elaborat Ne-jugoslovanski Nemci v dravski banovini 1931, dalje izpiske industrijskih in obrtnih podjetij Slovenije 1938—1939 (AS, fond: Arhiv Zbornice za trgovino, obrt in industrijo = TOI) ter izpiske trgovskih obratov Slovenije i938—1939 (AS. fond TOT),
b)	Dr. Vlado Valetlčič je raziskoval etnično strukturo ljubljanskega prebivalstva po štetju leta 1880. ko je bilo izkazano, da je bila ok. tretjina ljubljanskega prebivalstva neslovenske narodnosti. Raziskava je imela nalogo Ugotoviti, kakšno strukturo je imelo to prebivalstvo, ki se ni izjavilo za slovensko. Pri tem je bil med drugim upoštevan rojstni kraj, poklic, družinska pripadnost ipd. V okviru ruziskave so bile iz popisnic ljudskega štetja izpisane družine oz. osebe z nemškim ali drugim obče-valnim jezikom. Izpisani in razvrščeni so bili podatki o spolu, starosti, rojstnem kraju, domovinski pripadnosti oz. državljanstvu, veroizpovedi in poklicu. Izpiskov je 17S3. vseh popisanih oseb pa nad 6000.
c)	France Štukl je izdelal elaborat o narodnostnrm deklariran ju meščanstva v Škof j i Loki pri popisu 1880.
d)	Ekipa v Mestnem arhivu v Ljubljani (MALj.) je zbrala gradivo o uporalmo.sii osehnili imen za ugotovitev etnične pripadnosti v starejših dobah. Gradivo je tabelarično pripravljeno za objavo, ni pa še napisan uvod,
e)	V okviru MALj. je bilo obdelano bogato gradivo, ki je nastalo v zvezi s sodnimi in upravnimi reformami leta 1848—1S49. Izdelan je bil koncept končnega teksta, ki pa Še ni dobil dokončne oblike.
f} Dr. France Kresa I je zbiral in obdeloval podatke o nemškem kapitalu v tekstilni industriji na Slovenskem.
Načrt dela za leto 1972
I. Težišče dela bo še vnaprej povezano z Gospodarsko in družbeno zgodovino Slovencev. Ožja redakcija bo ponovno pre-debatirala vse tekste drugega zvezka Agrarnih panog (Uvod in skupna literatura. Soseska in x*aška samouprava, Zemljiška gospostva. Kmečka bremena. Osebni položaj agrarnega proizva-
jalca, Delavci v agrarni proizvodnji. Agrarna premoženjska razmerja, Razredni boji agrarnega prebivalstva). Nadaljevala bo z dopolnjevanjem in spreminjanjem tekstov, razčlenjevala bo besedila v odstavke ter jih opremljala z bibliografijo in ponazorili. — Ožja redakcija bo oskrbela dokončno formulacijo povzetkov tekstov prvega in dragega zvezka v nemškem in francoskem jeziku, dalje stvarni, osebni in krajevni register ter dokumentacijo glede fotografij, zemljevidov in risb- Do kraja 1973 naj bi hil drngj zvezek Agrarnih panog pripravljen za tiskarno,
11. 7 nastavitvijo Boža Otorepca bo Sekcija začela z zbiranjem in obdelavo ¿radie?a za zgodovino Slovencev in to v glavnem za čas po J246, do kamor sega Gradivo V. V letu 1972 ho delo usmerjeno v pregledovanje in zbiranje gradivn iz domačih arliivov (Arhiv Slovenije, Nadškofijski arhiv v Ljubljani, Arhiv v Mariboru). Podatki se bodo vnašali v kronološko serijo in indekse.
11 f. H is torično- topografs k i leksikon. A k a de m i k prof. dr. Milko Kos bo nadaljeval z redigiranjem gradiva za Kranjsko in Primorsko. Dr. Pavle Blazni k bo še vnaprej dopolnjeval gradivo za Slovensko Štajersko in nadaljeval z obdelavo.
IV. Oiifror za kolonizacijo jugoslovanskih pokrajin ho obdelal vrsto nalog.
a)	V okviru M A I. j. bo dokončana groba statistična obdelava izpiskov iz popisa prebivalstva Ljubljane 1880 z namenom, da se ugotovi podrobnejša struktura tistega prebivalstva, ki se ni deklariralo za slovensko. Kolikor bodo na razpolago sredstva, ho ekipa skušala ugotavljati tudi nekatere podrobnejše korela-cije S pomočjo kompjuierja,
b)	Dr. Tone Zorn ho zbral gradivo o manjšinskih šolah v Sloveniji od 1927 dalje in izdelal ustrezno stalist.iko, — Analiziral bo podatke o jezikovni strukturi nčenccv manjšinskih razredov na kočevskem območju leta 1935.
c)	Dr. France Kresal bo izdelal elaborat o nemškem kapitalu v tekstilni industriji na Slovenskem,
d)	Dr. Jože Šorn ho izdelal podoben elaborat glede železarstva za čas od srede 19. stol. do 1918.
c) Republiški ceuler za zgodovino kolonizacije bo oskrbel statistično gradivo iz arhiva notranjega ministrstva na Dunaju, ki se tiče zemljiške posesti v rokah italijanskih državljanov. Gradivo obsega natančne podatke za posamezne občine in je opremljeno tudi z zemljevidi.
Delo oddelka za bibliografijo v 1, 1971
1.	Knjižnica sekcije se je v L 1971 povečala za 552 zvezkov, ki so vpisani v invcntarni in signatiiTni katalog, kartotečni listi so vstavljeni v alfabetski in sistematski katalog. Statistika izkazuje 26 strank, ki so si v 50 obiskih izposodile 48 zvezkov na dom. (Stranke, ki si niso izposodile knjig na dom, niso vštete,} Arhivski oddelek se je povečal za b številk.
2.	Za C eni rahli katalog inozemskih zgodovinskih del d znanstvenih bibliotekah Slovenije in za Retrospektivno slovensko zgodovinsko bibliografijo do 1945 so bile pregledane v NUK signaturne številke 190000—195000. od najstarejšega fonda s i fina turne številke 1—1300. (dr. Melit.ta Pivec-Stelč). Pregled starega fonda pa je zelo zamuden, ker še ni prekatalogiziraii po novih predpisih, lukorporirano je gradivo iz NUK in del gradiva Študijske knjižnice v Mariboru. Za bibliografijo člankov sta oddala iOGO listov (Arcliiv fiir Kunde bsterrcichischer Geschichtsquellen in Novice) Ema L mek in Peter Ribnikar, arhivarja AS. Vsi listi so opremljeni z gesli za sistematski katalog. Tehnične bibliotečne in bibliografske posle je opravila Nada Zupan, knjižničarka Slovanske knjižnice,
3.	Administrativno in drugo delo.
Protokol Sekcije izkazuje 138 prejetih in odposlanih spisov.
Načrt dela za leto 1972
l'oleg oskrbovanja biblioteke Sekcije nadaljevanje pregleda knjig v NUK, posebno najstarejšega fonda, da bi Retrospektivna slovenska Zgodovinska bibliografija hitreje napredovala, ker je določena za publikacijo, pregled člankov (Der Aufmerksaine, Ostcrreichisehe Rundschau, Novice) in pregled večletnega prirastka Studijske knjižnice v Mariboru (2 tedna). Preureditev biblioteke sekcije, saj so police že popolnoma zasedene, da stojijo knjige Že V 2 vrstah; ohljubljena nam je izpraznjena sosedna soba, ki pa še čaka na opremo. Ima pa ves bibliografski oddelek le enega rednega delavca, ki vodi akcije, in 3 priložnostne sodelavce, ki delajo toliko, kolikor dovoljujejo finančna sredstva.
Sekcija za zgodovino umetnosti
Poročilo o delu v letu 1971
Terensko delo je zajelo predvsem revizijo spomenikov našega srednjeveškega stenskega slikarstva in poznogotskega ter renesančnega kiparstva. Število do sedaj znanih spomenikov se
je precej povečalo, zlasti z nekaterimi plastikami iz poznega !6- in zgodnjega 17. stoletja, med gkulp turami 15. stoletja se je obogatil predvsem opus ljubljanske kiparske delavnice. Posebno pomembno je odkritje zapisa nu hrbtni strani renesančnega kamnitega oltarja sv. Andreja v Gornjem gradu, ki nam sporoča ime doslej anonimnega Mojstra škofa Ruuberja: Osbalt Kittel pildsclinhzer; kazno je, da je ta mojster deloval v Ljubljani in da je njegova podoba rs k a delavnica trajala vsaj do srede 16. stoletja.
Ob stavbni problematiki grajske kapele na Malem gradu v Kamniku smo poskusili razširiti predvsem tipološki značaj njene najstarejše stavbne faze, ki datira vsaj iz konca It. stol. in izhaja iz tipa sturokrščunske mcmorialne grohne kapele (tip heroona V Pesei). O teh rezultatih je poročal dr. E, Ccvc na srečanju italijanskih in jugoslovanskih arheologov, posvečenem raziskovanju poznorimskih in krščanskih Spomenikov zgornjega Jadrana.
Raziskovanju arhitekture 19. stoletja na Slovenskem, ki ga je sekcija že dolgo imela v programu, se je zdaj posvetil asistent Damjan Prelovšek (s podporo Sklada Borisa Kidriča). Analiziral je nekatere pomembnejše stavbe v Ljubljani, pregledal gradbene spise o teh in še drugih v Arhivu Slovenije in v ljubljanskem Mestnem arhivu, hkrati pa je dopolnjeval tudi pregled začetkov Plečnikovega dunajskega dela. Avgusta se je Prelovšek udeicžil seminarja o umetnosti in civilizaciji Belgije v 19, stoletju v Gontu.
Ob razstavi Umetnost na ileh Jugoslavije od prazgodovine do danes v Parizu je sodeloval a kari. dr. F, Stcle kot generalni komisar, dr. E. Ceve pa kot komisar za umetnost od 15. do 20. stoletja in vodil tudi postavitev tega dela razstave.
Nu srečanju umetnostnih zgodovinarjev Furlanije, Koroške, Štajerske in Slovenije meseca aprilu v Kopru je dr. E. Cevc podal stilni profil gotske plastike na Primorskem.
Načelnik sekcije ukad. dr. F. Štele se je Tazen srečanja v Kopru udeležil tudi mednarodnega bi zarito loške ga kongresa v Bukarešti, kot častni predsednik pa je sodeloval tudi na simpoziju o konzerva to raki in umetnosinozgodovinski problematiki razstave v Parizu in Sarajevu v Sarajevu.
Komentar kritične izdaje umetnostnozgodovinskega vira J. G. Dol ni čar. Hi stori a Cathedralis Ecelesiae LabaCensis se približuje zaključni Fazi,
Kabin c i no delo je obsegnio tudi izpopolnjevanje temeljnih in specialnih kartotek, fototeke in hemeroteke.
Načrt dela za leto 1972
Nadaljevanje raziskovanja arhitekture 19. stoletja. — Problem romanske retrospektive v poznogotski in renesančni arhitekturi na Slovenskem. — Dopolnjevanje gradiva za korpus slov. srednjeveškega stenskega slikarstva, srednjeveškega kiparstva in skulpture 16. in zgodnjega 17. stoletja. — Korpus stenskega slikarstva 16. stoletja. — Specialni stilni in ikonografski problemi. — Dokončanje komentarja k Dol ni carjevemu rokopisu in njegova priprava za tisk. — Srednjeveški viri za umetnostno zgodovino Slovenije.
Izpopolnjevanje temeljnih in specialnih kartotek umetnostnih spomenikov, fototeke in hemerotekc.
Sekcija za arheologijo
Poročilo o delu v letu 1971
Višji znanstveni sodelavec dr. ing, Mitja Brodar je vodil sistematična izkopavanja v paleolitski postaji Ciganska jama pri Zeljna h v okolici Kočevja- Ta izkopavanja so potrdila domnevo, ki je temeljila na prejšnjem sondiranju, da gre v tej jami za postajo iz obdobja grave t tien.sk: e kulture. V času izkopavanj je sondiral tudi v okolici jame ter pregledal nekaj jam v okolici Kočevja. Poskusno je izkopaval v jami Polanci in Jami pod vrhom Tisnika pri Zg. Doliču. Med letom je večkrat preiskoval teren v bližini Brezovice pri Ljubljani, kjer naj bi bila domnevna palcolitska postaja. V okviru akcije Znanost mladini je z mladinci kopal v Medvedjem rovu Križne jame pri Ložu. Aprila 1971 je vodil 12-dnevno ekskurzijo Obermaier-Gesellschaft iz Zahodne Nemčije po slovenskih in hrvatskih p al eol i t skill postajah. V septembru se je udeležil mednarodnega kongresa UISPP v Beogradu, kjer je bil sekretar II. in III. sekcije, v kateri je imel tudi enega od uvodnih referatov: Začetne stopnje mlajšega paleolitika v Srednji Evropi. V letu 1971 je nadaljeval z vodstvenimi oz. organizacijskimi deli terenskih topografskih ekip na področjih Bloške planote, cerkniškega okolja, področja Izole in Kopra ter dela Krasa. Hkrati s pripravo teksta in gradiva o mezolitskem najdišču Pod Črmu ki jo je študiral tudi literuluro o mezolitskih najdiščih v tujini ter zbiral literaturo o paleolit-skih najdiščih v svet ti. Sodeloval je tudi pri zbiranju gradiva za arheološko terminologijo.
Višji znanstveni sodelavec dr. Jaro Šašel je pripravljal za tisk tekst epigrafskega pregleda: Inscriptions Latinae quae in
lugoslavia inter aunos MCMLX et MCM1,XX repartae et editac sunt. V z\ezi z izidom i. zvezka feamske akcije Claustra Alpium Iuliarum je opravil redakcijske in korekturne posle ter pričel s pripravo za 2, zvezek iste akcije. Sodeloval je pri končnem redigiranju teksta za Arheološko karto Slovenije: sicer pa se je posvetil predvsem historičnim It udi jam vzhodnoalpskega področja. V zvezi s pripravami za večjo študijo o rimski okupacijski lazi v Alpah in na Balkanu si je ogledal najdišča oz, muzeje: Akvileja, La Turbie, Suza, A os ta. Szombaikely. Fecs. Srein-ska Mitrovica itd. Sodeloval je pri arheološkem pregledu v Fasti arehaeologici.
Višji znanstveni sodelavec dr. Alojz Sercelj je preiskoval oglje in druge rastlinske ostanke arheoloških najdišč: Ciganska jama, Matjaževe kamre (palcolitski najdišči), žarno grobišče na dvorišču SAZU in Tolmin ter rimske izkopanine iz Vranja ter Ptuja. Palbiološko je preiskal tud paleolitsko najdišče Lnpljanica pri Derventi v BiH. V sodelovanju z Inštitutom za geografijo SAZl in Geološkim zavodom SRS je preiskal pieistocenske sedimente iz obrobja ljubljanske kotline. Opravil je palinološka vrtanja na Cerkniškem jezeru, pod Zibršami pri Logatcu ter v Slovenskih goricah pri čepiucib. Nadaljeval je z zbiranjem pelodnih vzorcev za temo: Pelodna morfologija flore Slovenije, S predavanjem je sodeloval na mednarodnem simpoziju v Innsbrucku (Verscluebung uud luversion der postglazialen Wnldpliascn am suddstlichcn H and der Al pen). Kot mentor je sodeloval pri mladinski akciji Znanost mladini z vrtanji na Bakiini in na Bloški planoti,
Višji strokovni sodelavec Staško Jesse je sodeloval pri redakciji Arheološke karte Slovenije, pri organizaciji del na Arheološki topografiji Slovenije in arheološki terminologiji. Redigiral je 21/22. zvezek Arheološkega vestnika, dva zvezka 7. knjige Razprav I, razreda in pripravil za redakcijo 23. zvezek Arheološkega vestnika. Poleg zbiranja gradiva za arheološko bibliografijo Slovenije je opravljal še tekoče posle v sekcijski biblioteki.
Publicistična dejavnost članoo sekcije o letu 19?}
Dr. Mitja B r o d a r ;
Palcolitska poskusna izkopavanja v letih 1969 in 1970. Arheološki vestnik. 31—22, 1970-71.
Dr. Alojz Sercelj:
Postglacialni razvoj gorskih gozdov v severozahodni Jugoslaviji, Razpravo SAZU (IV. razred) 14/9, 197!.
Načrt dela za leto 1972
Sekcija za arheologijo bo v ietu 1972 s sodelovanjem področnih muzejev nadaljevala s terenskimi deli Arheološke topografije Slovenije v regijah Tolmin, Koper oz. Izola ter na postojnsko-notranjski regiji. V tem letu bomo pričeli z obdelavo zbranih poda i kov že opravljenih terenskih akcij. Poleg redigiraaja podatkov bomo pričeli tudi že s kartografskimi izrisovanji novih najdišč oz. a popravki že (iz literature) znanih podatkov.
Nadaljevati nameravamo z zbiranjem gradiva za arheološko terminološki slovar iz slovenske pa tudi tuje literature in 3 sprotnim redigiranjem zbranega gradiva.
Dr. Mitja 13 rod ar ho poleg vodstva Arheološke topografije in sodelovanja pri arheološki terminologiji vodil izkopavanju v Ciganski jami pri Zeljnah ter več sondiranj oz. rekognoseirauj v jamah na Krasu in na Dolenjskem.
Dr. j aro Saše l ho sodeloval v Medakadeniijskem odboru za izdajo antičnih napisov v Jugoslaviji ter vodil dela Medakade-mijskega odbora za TIP. Nadaljeval bo sodelovanje pri Fasti archaeologici, pri 2. zvezku Claustra Alpiurn luliarum in opravil zaključna dela za objavo iLJng.
Dr. Alojz Šercelj bo nadaljeval z raziskovanjem iuterstadial-nih in holoeenskib sedimentov Cerkniškega jezeru in Jezerca na Jelovici. X zvezi s temo: Pelodna morfologija flore Slovenije bo nadaljeval z zbiranjem pelodnega gradiva, Raziskoval bo rastlinske ostanke in oglje, najdeno na arheoloških najdiščih.
MED AKADEMIJSKI ODBOR ZA ARHEOLOŠKO KARTO JUGOSLAVT JE
Poročilo o delu v letu 1971
V	letu 197i Je odhor nadaljeval delo iz leta <970- Komisije v posameznih republikah so zbirale gradivo za Karto, zlasti jo napredovalo delo komisije republike Hrvatske, ki je bila z izdelavo shed v letu 1970 zaostala. V centralnem odboru so bile prispele sliede evidentirane in urejene. Predstavnik odbora je imel več sestankov z redakcijo Karte (dr. Pribahovič, Beograd) glede postopka pri dokončni redakciji posamezne shede, pa tudi celotnega teksta pred kartografsko obdelavo, Izdelan je bil načrt petletnega dela od 1971 do 1975, ko naj bi bila Karta dovršena. V tej zvezi so bili sprejeti tudi nekateri sklepi o reorganiznciji odbora. Plenarne seje odbor v letu 1971 ni imel-
Načrt za delo v letu 1972
V	letu 1972 bo odbor AKJ nadaljeval z zbiranjem shed Hrvatske, Črne gore, Srbije z Vojvodino in Kosovim ter Makedonije. Centralna redakcija bo postopno poenotila podatke prispelih shed lil dodala eventualna dopolnila. Predvidena je tudi p rov iz orna kartografska obdelava podatkov na kartah (generalna karta in obdobne karte za prazgodovino, antiko in srednji vek).
MED AKADEMIJSKI ODBOR ZA TABULA IMPERII ROMANI
Poročilo o delu v leiu 1971
V letu 1971 je odbor nadaljeval delo iz leta 1970. Organizacija lista Naissus je napredovala v vseh štirih glavnih sektorjih (Jugoslavija. Albanija, Grčija, Bolgarija), ostala dva manjša sektorja (Romunija, Italija) sta nrejena. Za jugoslovanski sektor so bili pridobljeni novi sodelavci. Za Albanijo in Grčijo je prof. Susini iz Hologne, ki je poverjen za ta sektorja, s svojo ekipo izčrpal podatke v bibliotekah Italije, mudil pa se je tudi dalj časa v Grčiji. Za področje Grčije se je delu končno priključila tudi Grška akademija znanosti. Za področje Bolgarije je delo, ki ga vodi dr, Ivanov iz Sofije, pred zaključkom. V Atenah je bilo konec leta zasedanje ekspertov za liste Naissus, Philippo-polis in Ancyra, ki se ga je udeležil iz Jugoslavije sekretar odbora TTR. Potrjene so bile smernice, ki jih je pri sestavljanju Usta zastopal in sprejel jugoslovanski odbor TTR (dodatni kon-v ene i on al ni znaki za numizmatične in trezorne depoje, leto kot približni končni termin za podatke, pritegnitev starokrščan-skih spomenikov itd.) in ki SO odslej normativne tudi za bodoče liste Balkana in Anatolije.
Načrt za delo v letu 1972
Leta 1972 naj bi zaključili delo pri listu Naissus, katerega gradivo tujih sodelavcev je v končni obdelavi ter bo med letom izročeno odboru. Del jugoslovanskega gradiva (iz BiH) je odbor že prejel; področja Dalmacije, Črne gore, Kosova in Makedonije so v delu in bodo med letom izročene odboru. Centralna redakcija bo nato gradivo uredila, poenotila in oddala v prevajanje. Na osnovi shed bodo izrisane štiri provizornc karte in po končani redakciji bodo vsi podatki preneseni na končno karto v merilu 1:1,000.000. Ce bodo delu potekala po načrtu, bo list Naissus konce leta 1972 predložen za tisk.
t LETOPIS
81
STUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA IZŠELJENSTVA
Poročilo o delu v letu 1971
Delo Študijskega centra od njegove ustanovitve V letu 1963 je bilo v tem, da so bili izdelani en statistični elaborat, nekaj elaboratov o arhivih za ta vprašanja in bibliografija publikacij o tej temi, kar je financiral Sklad Borisa Kidriča. Pri tem pa Študijski center ni ime) ni kakega niti stalnega niti honorarnega nameščenca: korespondenca in publikacije, ki prihajajo, se Vi prijaznosti hranijo v Historičnem inštitutu SAZU, zbrani arhivi v Arhivu Slovenije, tajniške posle je pa nekaj časa volontersko opravljal asistent Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, a je kmalu prenehal, Ker ob takih razmerah, zlasti pa brez vsakega stalnega znanstvenega nameščenca resnično uspešno delo ni mogoče, je bilo objavljeno zadnje poročilo o delu Centra v Letopisu SAZU XIX za leto 1968: pozneje je bil pa po sporazumu z akademikom M. Kosom kot urednikom Letopisa objavljen te Še svet Centra, ne pa več poročilo, ki ne bi imelo smisla.
OR1ENTALIST1ČNI INSTITUT
Poročilo o delu v letu i 9 7 t
V Orientnlističnem inštitutu SAZU smo v letu 1971 delo nadaljevali po postavljenem programu.
Kot upravnik je vodil Or i en ta lističu i inštitut dr. Viktor Korošec, ki je še naprej zaposlen kot redni (od L oktobra 1971 upokojeni) profesor pravne fakultete v Ljubljani, Edina pragmatična uslužbenkn inštituta je višja knjižničarka Julijana Sušteršič, ki opravlja poleg knjižničarskega vse administrativno delo V inštitutu, evidentira strokovne članke S področja asirio-lOgije in sodeluje pri korekfurnem delu.
Kot sodelavec v Oriental i si i enem inštitutu SAZU s polnim delovnim časom za dobo dveh let je diplomirani arheolog (z asi-riološko p red izobrazbo) Marko Urbani ja nadaljeval s sestavljanjem abecednega avtorskega in stvarnega kataloga asirioioske klinopislie literature in virov v območju SR Slovenije, predvsem V Ljubljani. Evidentiral je knjige, razprave, članke in ocene iz 206 letnikov revij (Arch i v fiir Orientforscliung, Anatolian Studies, Bibliotheca Oriental is, Revue d'Assyriologie. Mittcibingen des Ins t i tuts fiir Orient Forschung, Oriental is t ische Literalur-zeifung, Journal of Cuneiform Studies, Baghdader Mitteilungcn, Zeitsohrift fiir Assyriologie, Manchester Cuneiform Studies, Syria, Orientalia, Iraq); vrh tega je podrobno obdelal asirioioske publikacije v knjižnici Seminarja zu primerjalno jezikoslovje. Stvarni katalog izdeluje po univerzalni decimalni klasifikaciji. Za nbcccdni avtorski in za stvarni katalog je letos sestavil po R041) listkov. Potrebna finančna sredstva zu to delo, ki bo nudilo soliden temelj za bodoča znanstvena raziskovanja, je zagotovil Sklad Borisa Kidriča. — V svojem prostem času pa je Marko Urbanija za Orientalistični inštitut transkiibiral in skušal prevajati nekatere novejše hetitske tekste (KUB XL, 33, 34- 36, 62: KUB XI i L 7), — Razen tega je pripravljal gradivo za občasne inštitutske študijske sestanke in na njih predaval.
Knjižnica Orientalističncga instituta je pridobila v tem letu 100 knjig ill 22 letnikov revij; tako ima sedaj 737 knjižnih enot.
Na pobudo Orient al is ličnega inštituta je vodilni lietitolog Emmanuel Laroche (profesor na univerzi v Strasbourgu in na École des Hautes Études Pnris ter obenem direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu) obiskal nas inštitut in je imel dne 6. oktobra 1971 v vrsti javnih predavanj SAZU predavanje L'Asie Mineure au second millénaire. Izredno zanimivo in lepo uspelo predavanje je hilo dobro obiskano.
Na željo profesorja G. Schwarzenbergerja (London., Institute of World AffaiT.s) je inštitut podal mnenje o strokovnem članku o antičnih meddržavnih pogodbah,
V	letu 1971 je Orientalistični inštitut SAZU organiziral dva strokovna študijska sestanka. Na prvem dne 28. aprila 1971 so poročali: asistent Sil vin Košak z oddelka za primerjalno jezikoslovje na filozofski fakulteti v Ljubljani o knjigi Houwink ten Cate, The Records of the Early Hittite Empire, Istanbul 1970; Marko Urban i ja o nekaterih aktualnih Člankih iz nove revije Ugarit-Forsehungen I, H. Kevelaer 1%9, 1970; V. Korošec o razpravah. ki obravnavajo pomen gojitve palm, in sicer: B. Laads-berger, The Date Pal ni and its By-products accordiug to tbe Cnneiform Sources. (Graz 1967). Denise Cocquerillat, Aperçus sur la phéniciculture en Babylonie à l'époque de la 1ère dynastie de Babylone. (Journal of tbe Economie and Social History oî the Orient. Vol. X/Part 11—111/1967. Leiden) in o d iste avtorice: Palmeraies et cultures de l'Eanna d'Uruk (559—520). Berlin 1968. — Na drugem strokovnem sestanku dne 15. decembra 1971 je poročal Marko Lrbanija o epu o Lugalbandu, V. Korošec pa O nekaterih novejših asirioloških publikacijah (Reallcxikon der Assyriologie, HI, zv.; E. Horming, Elnfiihmng in die Agypto-logie, 1971; E. Laroche, Catalogue des textes hittites. Paris 1971.
V	inozemstvu je imel V. Korošec dvoje javnih strokovnih predavanj in sicer; dne 1. julija 1971 na 19. mednarodnem asirio-loškem svidenju (Rencontre Assyriologique Internationale) v Parizu o temi: Les rois hittites et la formation du droit. Udeležbo mu je finančno omogočila SAZU. — Dne 15. septembra 1971 je na mednarodnem zborovati ju Société internationale Fernand de Visscber* pour l'histoire des droits de l'antiquité v Bordeaux-u (15.—18. septembra 1971) predaval o temi: Quelques observations sur le fond socio-économique dans le droit hittite. Udeležbo mu je finančno omogočila pravna fakulteta v Ljubljani.
V	času od zadnjega poročila je upravnik dr. V. K oroš ce ob ja v i 1 :
članek Growth of Législation in Ancicni Mesopotamia v Studi in onore di Giuscppe Grosso, IV, str. 267—2S+. Torino 1970;
članek Le vasselage hittite d'après tes textes d'Ugarit v reviji IURA. vol 20 (1969), Catania, str. 310—333:
oceno knjige C. Cardascia, Les Lois assyriennes. »Littératures anciennes du Proche-Orient.t Les éditions du Cerf. Paris 1969. t Sa-vigny Zcitselirift, roni, Abt., S7. zvezek, Weimar 1970, 465—469.
Sodelavec Orienta Lističnega instituta SAZU Marko Urbani ja j a predaval v lingvističnem krožku na filozofski fakulteti 1'). aprila 1971 o temi: Arheološka problematika prihoda llctitov v Malo Azijo. -Dalje je objavil v Zgodovinskem časopisu (ZC) štiri knjižna poročila O novih asirioloških publikacijah, in sicer o: Robert J. Braidvood, Prehistoric Men. {'r/d. Glenvjew} I1L 1967; Jack M- Sasson, The Military Establishment at Mari. Roma 1969 (ŽČ 23, 1969, 128); Paul Garelli, Le Proche Orient Asiatique des origines aux invasions des peuples de la mer. Paris 1969; Georges Roux, Ancient Iraq (a Pelican Book), 1969. <ZC 24, 19"(}f 2S9—291).
Za nadaljnje uspešno tlelo Oriental ¡stičnega inštituta SAZIJ bi bilo nujno, da hi inštitut dobil svojega asistenta. Znanstveni svet inštituta in Razred za zgodovinske in družbene vede SAZU sta že leta 1961 soglasno priporočila sistemizacijo in zasedbo tega açistentskcga mesta kot nujno potrebno.
Načrt dela za leto 1972
Delovni program Orientalističnega inštituta za leto 1972 obsega:
1.	proučevanje novih edicij klinopisnih tekstov;
2.	proučevanje nove asiriološke literature: nadaljevanje sestavljanja stvarnega in avtorskega kataloga (M. Urban i ja);
4.	evidentiranje pravne terminologije;
5.	pripravljanje občasnih študijskih sestavkov, kjer sc podajajo poročila o najnovejših publikacijah in o aairiološkib zborovanjih;
6.	pedagoška pomoč mladim asiriologom pri poglabljanju as i r i ol oške i zobr a z be ;
7.	aktivna udeležba upravnika na prihodnjem mednarodnem snidenju asiriologov (Rencontre Assyriologique Internationale) v Leiden ti in spotoma kratko orientacijsko bivanje v Heidelbergu. da bi v seminarju za Stari orient evidentiral najnovejšo asiriološko literaturo;
8.	dovrši te v knjige o mednarodnih pogodbah, ohranjenih v klinopisnt pisavi;
9.	postavitev asistenta in njegovo uvajanje v znanstveno delo na področju orientai i s like;
10.	objava manjših publikacij s klin opisnega področja;
11.	pomoč Marku Urbani ju pri sestavljanju abecednega avtorskega in stvarnega kataloga asiriološke literature in virov v Sloveniji, predvsem v Ljubljani.
INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZÏK
Leksikološka sekcija
Poročilo o delu v letu 1971 t,
Stanje osebja je v glavnem ostalo isto, kakor je bilo v prejšnjem letu. Formalno je redaktorski kolektiv pridobil enega člana, dejansko pa se je za več kot dva člana zmanjšal. S 4. januarjem 1971 je nastopila službo v sekciji pripravnica Borislava Košnirl j, i. februarja pa Ivanka Sircelj. Obe pripravnici sta porabili vse leto za ovajanje v redaktorsko delo. S 30. septembrom je odšel na drugo službeno mesto asistent Viktor Majdič. 1 ako je bil redaktorski kolektiv V primerjavi z letom 1970 še šibkejši. Delovnemu efektu ni pripomogel niti v prejšnjem letu nastavljeni Jakob IVlulIeT, ker je bi! večji del leta 1971 v bolezenskem stanju. Asistentka Milena liajnšek-l lolz je s 27. julijem nastopila porodniški dopust in tako je, upoštevaje še redni letni dopust, tudi njen polletni delovni prispevek v redakciji odpadel.
V	glavnem uredniškem odboru so nastale te spremembe: z 31. majem je odstopil predsednik uredniškega odbora M. Klopčič; v funkciji ga je začasno zamenjal dr. A, Bajec, 1, oktobra pa je prevzel naloge predsednika glavnega uredniškega odbora akad. dr. F. Bezlaj.
V	luaju je bilo dr. J. Riglerjii z dekretom predsedstva akademije podaljšano sodelovanje pri slovarju, in sicer za akcentska in pravopisna vprašanju.
Iz tujine je sekcijo obiskal češki Ieksikograf dr. M. Chur&vy, pripravnica I. šireelj pa se je v avgustu udeležila seminarja slovaškega jezika za tuje slaviste v Bratislavi, Asist. T, Korošec je imel 14 dni neplačanega dopusta za študijski obisk Prage. Asistenta V. Majdič in F. Novak sta se izpopolnjevala v ruščini na seminarju ruskega jezika za tujec v Moskvi, prvi v aprilu in maju, drugi v juliju. Obisk jezikovnih tečajev sodi v okvir strokovnega izpopolnjevanja članov sekcije.
Umrlo jc več zunanjih sodelavcev leksikološke sekcije, med njimi član pravne sekcije terminološke komisije prof. dr. A, Mnn d a.
V letu 1971 so biti predlagani za naziv višjega strokovnega sodclavca dosedanji asistenti Z. Leder-Maucini, M. Silvester in A, Vidovič-Muha.
X tem letu je sekcija pridobila nekaj prostora v sosednjem poslopju Novi trg 5. To bo prostorsko stisko ublažilo, ne bo je pa odpravilo.
Za honoriranje zunanjih sodelavcev, predvsem terminologov in nekaterih članov sekcije v redakciji in v glavnem uredniškem odboru, je dal sredstva Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti.
Kakor vsa prejšnja leta je tudi v i97i gradivo sekcije rabilo študentoui-slavistom in drugim, ki so želeli dobiti dokumentirane informacije O slo venskem jeziku.
2.
Izid i. knjige slovarja je odjeknil tudi v razmeroma Številnih ocenah doma in v tujini. Značilno za vse ocene je, da so domače v glavnem s težjimi negativnimi pripombami, ki bi jih bilo nemogoče zagovarjati pred objektivnim forumom, tuje pa so vse pozitivne, nekatere Celo zelo pohvalne. Tuji ocen jeva lei so: G. A. de Brav, I. Grickat, M. Hftlcl (& L, Kroupova, J. Machač, B. Pošto!kova, Z. Sochova), A. Jed lička, L, Kiss, B. Miiller, A. Su-prnn & M. Bulahav. Pričakujemo pa še nekaj ocen iz evropskih in ameriških slavističnih centrov. Kako pa je objektivna slovenska javnost ocenila slovar neglede na ocene domaČih kritikov, govori najbolje dejstvo, da je Kidričev sklad dodelil slovarju častno nagrado.
Organizacijsko je teklo delo v glavnem kot doslej. VeČina je rediglrala gesla za 2, knjigo (vsi asistenti in višji strokovni sodelavci .samostalnike, pridevnike in glagole; dva člana glavnega uredniškega odhora gesla drugih kategorij, en član skupino gesel na.,.). Delni pregled gesel je opravljal tajnik glavnega uredniškega odbora.
Glavni uredniški odbor jc imel 64 sej. poleg raznih informativnih in študijskih sestankov. Razen redakcijskih nalog si je odbor in ves kolektiv vztrajno prizadeval pospešiti delo, da bi lahko ugodili zahtevam javnosti po čimprejšnjem dokončanju slovarja, cmiuentncga dela V slovenski znanstveni in lingvistični aktivnosti.
Rok za izid 2. knjige je bil na seji 2. 2. 1971 določen na tri, na seji 31. 3. 1971 pa na štiri leta, računnjoč od marca 1970. Rok je bil podaljšan, ker so rezultati dela, v okoliščinah in s sredstvi, kakršna so, pokazali, da je triletni rok nerealen. Seji 31, 3. 1971 je prisostvoval tudi predsednik SAZU J. Vidmar.
Veliko se je na sejah in sestankih razpravljalo o metodi dela, vse v želji, da se izid 2. knjige pospeši.
Za 1971 je bilo določeno, da bomo redigirali 6.000 gesel. To delo naj bi opravilo 11 red ak to rje v s kapaciteto 50 gesel na mesec. V resnici pa je bilo dokončno redigiranih 3.112, pripravljenih kot redigiranih, a ne oddanih, ker še manjkajo terminološke dopolnitve ali SO potrebne druge problemske rešitve, pa je bilo 4.639. (Oh tem je bilo preštailiraaih 115.066 kartotečnih listkov.) Primatikljaj znaša torej v dokončni obliki 2.838, v na pol dokončni obliki pa 1.361. V vsakem primeru je minus občuten.
Kje so vzroki za to?
Za delo je določenih 11 Tedaktorjev, v resnici pa je s polno kapaciteto in polnim efektom delala komaj polovica redaktorjev. Številke bi bile še manj ugodne, če ne bi delala tudi dva zunanja redaktorja in če ne bi v redakciji uspešno sodelovali člani glavnega uredniškega odbora. Delovni efekt red aktorjev so zavirala ta dejstva:
a) med redaktorji sta dve pripravnici, ki ne redigirata;
h) uvajanje pripravnic v redakcijsko delo obremenjuje druge reduktorje (Janežič, Kozlevčnr, Vidovič);
c)	delo z zunanjimi sodelavci (Janežič, Kozle v čar, Silvester) in razne druge zaposlitve v zvezi s slovarjem;
č) prezaposlenost terminologov, ki ne morejo tako ekspedi-tivno sodelovati, kot bi sami želeli in kot bi bilo za aspeh dela pri slovarju potrebno. Da bi terminologom olajšali delo, sami pa dobili kar najboljše informacije, je sekcija v januarju 1971 priredila s terminologi dva sestanka (17. in 23.), na katerih so člani redakcije pojasnili nekatera stališča (zlasti f. Korošec, Z. Leder-Mancini, J, Mcze, F1. Novak, dr. F. Tomšič) tako glede načina redi -giranja kakor tudi glede sodobne leksikografije, svoja stališča so pa povedali tudi terminologi;
d)	velika ovira so tudi nepredvideni dopusti (Korošec orožne vaje 3 tedne), studijska izpopolnjevanja (Majdič, Novak), trajna (Jenčič) ali akutne bolezni (Miiller), porodniški dopust (Hajn-šek), odpoved službe (Majdič) in še marsikaj drugega.
V omejenem obsegu se je nadaljevalo tudi ekscerpiranje. Navadno (paherkovalno) ekscerpiranje so redno opravljali 3 zuna-
nji sodelavci, po eno ali dve doli pa je cksCerpiral iudi vsak od redaktorjev slovarja. Skupno smo v 58 delih izbrali in podčrtali 58.128 besed. Iz tega smo napravili 32.470 novih, z gesli opremljenih listkov. Pri posebnem ekscerpiranju smo dobili 25.052 listkov; od tega pri popolnih izpisih 11.434 (V. Rus), pri priložnostnih izpisih 2.451 listkov, pri izpisovanju za narečno kartoteko 9.462 listkov, 1.705 listkov pa pri izpisovanju jezikoslovnih člankov. Pri izpisovanju za zgodovinski slovar StnO dobili 63.414 listkov (Apostel, llipolit, Zagajšek. Murko). Terminologi in nji' ho vi pomočniki so nam izdelali 6.664 novih listkov z Ta zla ga m i ali terminološkimi zvezami. Del terminologov še vedno ni oddal gradiva za 2. knjigo. Izpisovanje jezikoslovnih člankov smo prekinili, ker je honorarni sodelavec, priučen za to delo, odšel.
V letu 1971 smo torej pomnožili leksikalno gTadivo s 147.600 novimi kartotečnimi listki. Gl. priloženo tabelo.
Novo leksikalno gradivo smo sproti alfabetirali in uvrščali v ustrezne kartoteke, splošna kartoteka, na osnovi katere se izdeluje SSK J, je imela oh koncu leta 3,224.049 listkov.
Začeli smo Teše vati pravopisno-pravorečna vprašanja pri črki I.
Izdelali smo alfabetarij črke O za 3. knjigo slovarja.
S posredovanjem tov. A. Breclja iz Nove Gorice se nam je posrečilo f otok o]} i ran je Vorenčevega rokopisnega slovarja.
Uredniki slovarja so sodelovali z Geografskim društvom Slovenije pri oblikovanju novih načel za pisavo zemljepisnih imen. Sodelovali so tudi pri verifikaciji zapisov zemljepisnih imen na specialkah Geodetskega zavoda SRS.
Odgovarjali smo nu mnoga, zlasti telefonična vprašanja, ki so v zvezi s knjižnim jezikom.
3,
Znanstveni in strokovni delavci sekcije so razen tega opravili naslednja dela; objavili so 12 člankov, in sicer; dr. J, Ju Tančic 3 čianke (Slavistična revija 2. Fran Ilešič, Od kmečkih uporov do slovenske državnosti i; 12 strani); dr. L. Legiša 6 člankov (Naši razgledi 2, Primorski dnevnik 1, Slavistična revija t, Slovenske večcrnice 1, Zdravstveni vestnik 1; 37 strani); F. Novak
2	članka (Gozdarski vestnik 1, Rodna gruda 1; 16 strani); S. Su-hadolnik I članek (Informacije znanstvene pisarne SAZU I;
3	strani).
Imeli so naslednja predavanja: dr. J. Jurančič: Formanti pregibnih besed v slovenščini in srbohrvaščini (ua VII. poletnem seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani),
O lingvistični problematiki v zvezi s SSKJ (v Mednarodnem slavističnem ceniru v Beograda); I. Kozlevčar: O pomenu in sintaktičnih možnostih samostalnika in pridevnika v povedni rabi {na VII. poletnem seminarju slovenskega jezika, literature in kulture za tuje slaviste v Ljubljani); T. Korošec: O načelib za oblikovanje terminov {na strokovnem sestanku terminologov in terminoloških svetovalcev na SAZU); Z. Leder-Mancini: Sprejemanje terminov (na strokovnem sestanku terminologov in terminoloških svetovalcev na SAZU), Strokovno izrazje in njegove kodifikacije v strokovnem slovarju {na Združenju poslovnih bank in hranilnic v Ljubljani); J. Meze: O razlagah terminov (na strokovnem sestanku terminologov in terminoloških svetovalcev na SAZU): F. Novak: Slovensko jezikoslovje v zvrsteh jezika in Slovenski poslovni jezik {oba na seminarju o kulturi slovenskega jezika v Celju), Jezik umetniške literature {b predavanj v radijskih oddajah), O sedanjem stanju slovenske terminologije (na strokovnem sestanku terminologov in terminoloških svetovalcev na SAZU), Znanstveni jezik (3 predavanja v radijskih oddajah); S. Suhadolnik: Sprejemanje in izgubljanje besed v zadnjem desetletju (v Društvu prevajalcev v Ljubljani), Besedni zaklad sodobnega slovenskega knjižnega jezika (na seminarju za učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Trstu); I1'. Tomšič: Besedotvorne terminološke prvine (na strokovnem sestanku terminologov in terminoloških svetovalcev na SAZU); A. \ idovič-Muha: O vrednotenju besedišča v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (v Slavističnem društvu v Celju).
Sodelovali so tudi kot jezikovni svetovalci pri različnih terminoloških komisijah (dr, L. Legiša pTi medicinski, dr. F. iom-sič pri tehniški), kot jezikovni svetovalci (Z. Leder-Mancini pri Združenju poslovnih bank in hranilnic, dr. F. Tomšič pri Pravniku in Uradnem listu SRS). Dr. F. Tomšič je honorarno predaval na filozofski fakulteti {slara cerkvena slovanščina), Bili so tudi jezikovni korektorji, lektorji (I. Kozlevčar na VII, seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani) oz, prireditelji različnih knjig in prevajalci (Z, Leder-Mancini, J. Meze, S. Suhadolnik).
Pregled vsega doslej zbranega leksikalneg a g radio a Karakteristika skupine	Narejeno Stanje 31. decembra
v letu 1971
1971
L Literatura 20. stol
a)	poezija
b)	proza
3.053 92.119 22.095 490.575 582.694
Karakteristiki! skupine	Narejeno Stanje 31. decembra
v leta 1971	1971
II. Literatura 2. pol. 19. stol.
a) poezija		22.647	
b) proza		413,773	436.420
III. Literatura 1750—1850			
a) poezija		37.999	
b) proza		103.676	141.575
IV. Stara literatura			
a) poezija		515	
b) proza		95.977	96.492
V. Ljudska literatura			
a) poezija		92445	
b) dialektično blago	9.462	35.736	128.181
VI. Starejši slovarji	46.914	527.147	527.147
VIL Novejši slovarji	16.500	533,641	533.641
VIII. Strokovno			
a) literatura	42.912	791,200	
b) terminologija	6.664	434.750	1,225.950
IX. Splošna zbirka		997 655	997.655
Skupaj	147.600	4,669.755	4,669.755
Načrt za delo v letu 1972
Nadaljevali bomo redakcijo 2. knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika in v ta namen pripravili 5.000 gesel, To bo rezultat dela desetih polnih redaktorskih moči; ostali delavci so namreč zaposleni z drugim delom ali pa so bolni. Zato bomo poskušali redaktorski kolektiv povečati.
Pri rednem zbiralnem delu i eks i kal nega gradiva bomo izdelali 120.000 novih kartotečnih listkov (50.000 navadno ekseer-piranje, 10.000 popolni izpisi, 5.000 terminologija, 55.000 zgodovinski slovar).
Nadaljevali bomo zbiralna dela za narečno kartoteko in popolni izpis Dalmatinove Biblije, in sicer v obsegu, ki ga bodo dopuščala finančna sredstva.
Dialekiološka sekcija
Poročilo o delu v letu 1971
V leiu 1971 je za Splošnoslovanski lingvistični atlas zbral gradivo v kraju Šmartno pri Dobro vem dr. T. Logar. Sodeloval je tudi na delovnih sestankih za Splosnoslovanski lingvistični
atlas v Moskvi januarja-februarja in t Ohridu maja 1971 in re-digiral tfi poskusne karte za ta atlas (prva redakcija skupaj Z J. Rigler je m) ter pripravil komentar k njim. Dr. M. Orožen je zbrala gradivo za Splošnoslovangki lingvistični atlas v Pom-janu. Za Slovenski lingvistični atlas pa so zbrali gradivo študentje slavistikc v osmih krajih (Goče pri Vipavi, Dol. Košana, Kranje brdo pri Krašnji, Dobrova pri Dravogradu, Bučkovei pri Ljutomeru, Radohova vas na Pivki, Trbovlje, Pungert pri Skofji Loki); z njimi ga je prckontroliral T. Logar. J. Rigler je delal pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in sicer je pripravljal pTavorcčno, pravopisno in morfološko podobo gesel začetnih črk iz druge knjige slovarja. Pripravil je tudi prvi del odgovora na kritike pravopisu, pravo reč j a in oblikoslovja v prvi knjigi Slovarja slovenskega knjižnega jezika (v tisku). Asistentka S. Sernečeva je delala za dialektološko sekcijo le prva dva meseca {alfabeti rala je ekscerpirano giadivo in pregledovala prepise narečnega gradiva za kartoteko), pozneje pa je delala za eiimološko-onomastično sekcijo. V letu 1971 je izšla tudi prva knjiga Ramovševega Zbranega dela, ki sta jo red i gi Tal a T. Logar in J. Rigler.
Člani sekcije so objavili:
Tine Logar; Slovenska koroška narečja -- zgodovinska vez med Slovenci tosían in onstran Karavank. Koroška in koroški Slo-vcnci. Založba Obzorja Maribor 1971, str. 276—280. Ruski prevod v: Issledo^anija po sla v j. jazvkoznanijm Moskva 197 J, str. 354-9. Dia-lektološke študije XV, Govor Slovencev Kanalske doline v Italiji. Slavistična revija 19, 1971, str. 113—123.
Jakob Rigler: Akccntske varianto II, Slavistična revija 19, 1971, str. 1—12,
Načrt dela zu leto 1972
Program delit sekcije za leto 1972 ostane isti kot prejšnja leta, toda ker J. Rigler dela pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika, S. Sernečeva pa v etimološko-onomastični sekciji, ga brez novih nastavitev ne bo mogoče niti minimalno uresničevati.
Etimološko-onomastiena sekcija Poročilo o delu v letu 1971
Sekcija je imela v letu 1971 naslednje sodelavce:
Akademik dr. France Bezlaj, vodja etimološko-onomastične sekcije. Asistent Janez Keber, sodelavka Saša Sernec, strokovni sodelavec Drago Mertelj in honorarni sodelavec dr. Vaso Suyer.
Glavno tlelo sekcije je Etimološki slovar slovenskega, jezika. Akademik dr. France Bezlaj je v letu 1971 pripravil za tisk prve tri snopiče slovarja zaporednih abecednik gesel do konca črke G.
Dr. Vaso Suyer je dopolnjeval toponimično kartoteko in iz historičnega gradiva zbiral slovenske nazive rastlin za Slovenski botanični slovar.
Asistent Janez Keber se je v letu 1971 šele uvajal v samostojno raziskovalno delo, pri tem pa dopolnjeval ekseerpirano gradivo za etimološki slovar.
Strokovni sodelavec Drago Mertelj je ekscerpiral novodošlo strokovno literaturo. Poleg tega pa tudi še dopolnjeval gesla iz ekscerpiranega historičnega gradiva (Vodnikovega slovarja).
Sodelavka Sernečeva je pripravila za tisk čistopise gesel in opravila pri tem tudi korekture pravilnosti citatov.
Korekture etimološkega slovarja so izredno zahtevne in zahtevajo veliko časa. Zato so se tiskarskim korekturam posvetili vsi sodelavci etimološko-onomastiene sekcije. Temu natančnemu in zamudnemu delu so poleg drugih žrtvovali dobršen del svojega časa vsi sodelavci sekcije. Pri delu za etimološki slovar se že aktivno vključujejo v raziskovalno delo tudi mladi kadri in pri tem izpopolnjujejo svoje znanje (tuko asistent Janez Keber in asistentka filozofske fakultete Alenka Sivic).
Načrt dela za leto 1972
V letu 1972 namerava akademik France Bezlaj dokončati čistopise gesel za nadaljnje snopiče slovarja (črke H—J).
Asistent Janez Keber. ki se že samostojno loteva posameznih problemov, ekscerpira tudi vso novejšo problemsko literaturo, se poglablja v komparativno leksiko in onomasfiko, bo še naprej sodeloval tudi pri problematiki historične leksikc, ki pri delu za slovar sproti nastaja. V etimološko-onomastično delavnico se je vključila v letu 1971 tudi asistentka filozofske fakultete Alenka Sivic. Sodelovala je pri korekturah in bo tudi v letu 1972 honorarno vključena v delo, deloma pri problemskem ekscer-pirunju, pri tiskarskih korekturah in pri vsem ostalem delu ieama. Strokovni sodelavec Drago Mertelj bo komaj sproti opravil določen del svojih nalog, ker je zamenjava slovarske in leksikoioške literature s tujino pri sekciji zelo narastln. Dr. Vaso Suyer, ki je zbral že večino dokumentacije za botanični slovar ljudskih rastlinskih nazivov, mora še uskladiti iz starejših virov ekseerpirana imena z novim sistemom rastlin. Nadaljeval bo tudi z dopolnjevanjem onomastične kartoteke. Sodelavka
Sernečeva bo sodelovala pri redakcijskem delu za etimološki slovar.
Za branje lomljenj h korektor bo treba pritegniti se nekaj lingvističnih strokovnjakov (prof. Čopa, prof, jurančiea).
Poleg dela za slovar je akademik dr, France Bezlaj objavil še vrsto člankov in je imel tudi predavanja na seminarju za iuje slaviste v Ljubljani in v Zadru. Članke sta objavila tudi asistenta Kebei in Sivičeva,
Bibliografija sodelxocen sekcije:
F. Bezlaj, Glagolski derivati -žiga ti. -žagati, J iS 1970/71. št, 4. sir. 94.
—	Dopolnilno gradivo k problemu slovanskih prcfiksov cN in oN, JiS 1970/71, št. sir. 161.
—	Posebnosti slovenske leksike (besede z začetnim g-). JiS 1970/71,
št. 8 str, 229.
—	Lcksikoioske glose. JiS 1971/72, št. i—2, str. 39d.
—	Razmerja med slovensko in slovansko leksiko, JiS 1971/72, št. 4, str. iOld.
—	Etimološke analize slovanskih homonimov. Predavanje na seminarja za tujo slaviste v Ljubljani (tudi tiskano).
—	siovenačke i zepadnohrvatske leksičke zanimljivosti. Predavanje za tuje slaviste v Zadni-
—	Pelar Skok, Etimologijski rječnik brvatskoga ili srpskoga jezika. Zagreb 1971, Recenzija. V tisku v Moskvi.
A. Šivic, Monografija o slovanskih števnikih, Rccenzija, JiS XVI, št, 8, str. 260,
—	L eks i ko loška glosa 5. Sin. dial. bugariti ikričati, razsajati* in *blttg »visok dostojanstveniki. JiS XVII, št. 1—2, str. 43.
J. Kcber, France Bezlaj. JiS XVT, št, 1-2. str. 35-56.
—	Priimek Judnič, JiS XVI, št. 3. str. 3-4.
—	Priimek Jonkc. JiS XVI, št. 4, str. 3—4.
—	Jonke, Jenko, Janko. Jenkole. (Dopolnilo). JiS XVI, št. 6, str. 5/3.
—	Priimek Skubie. JiS XVI. št. t>, str. 5/4.
—	K odela, Koželj ipd. JiS XV f, St 8, str. S/3,
—	Priimek Rob lak, JiS XVI. št. 8. str, 267—268.
—	Kašubski slovar. Rccenzija. JiS XVII, št. 4, str. 114—116.
Komisija za slovensko gramatiko, ftlologijo in pravopis
Poročilo o delu v letu 1971 Komisija za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis ne more več delati, ker je odpadla več ko polovica članov. Predsednik je podal ostavko, a začasno še vodi posle do imenovanja nove pravopisne komisije.
V preteklem letu 1971 je komisija izdala 1. zvezek Ramovševih zbranih spisov v rcdakciji dr. Jakoba Riglerja in univ. prof. dr. Tineta Logarja.
Za nadaljnje delo je nujno imenovanje nove komisije.
INSTITUT ZA LITERATURE
Poročilo o delu v letu 1971
a) Slovenski biografski leksikon
Štcviio v uredništvu zaposlenega sistemiziranega osebja se od leta 1%3 ni spremenilo. V SBL so stalno nameščeni: znanstvena svetnika Alfonz Gspan in dr. Milena Uršič ter višja strok, sodelavka Nada Prušelj. Z obžalovanjem ugotavljamo, da smo v letu 1971 od zunanjih sodelavcev izgubili višjega strokovnega sodelavca Inštituta za zgodovino delavskega gibanja Miroslava Lusteka in profesorja, dekana Teološke fakultete dr, Maksa Miklavčiča. Republiški sklad Slovenije za pospeševanje kulturnih dejavnosti je tudi to leto redno subvencioniral SBL ter tako omogočil p Ti pravo rokopisa 11. zvezka in deloma tudi naslednjih zvezkov. Iz teb sredstev smo v celoti poravnali avtorski honorar za i i. zvezek in izplačevali akontacije na bonorur za naslednje zvezke. Avtorski honorar je bilo treba zvišati, da smo ga uskladili s honorarji, ki jih prejemajo avtorji za znanstveno delo pri drugih slovenskih založbah. Iz subvcncije smo krili tudi izdatke za nabavo strokovne literature, posebnih delovnih pripomočkov in za potne stroške.
Uredniško delo je po načrtu potekalo takole;
1.	Vse leto smo bili zaposleni s tiskarskimi korekturami tf. zvezka in jih usklajali s tistimi, ki so jih opravili avtorji posameznih člankov. Sele zdaj je mogoče natanko izraziti obseg 11, zvezka; šteje 16 in pol tiskarske, t. j. dobrih 50 avtorskih pol oz. 278 strani. To jc najobsežnejši od vseh doslej izšlih zvezkov SBL. Ker se z njim zaključuje III. knjiga, je bilo treba dodati še 2 tiskovni poli s spremno besedo, seznamom sodelavcev in njihovih značk ter s seznamom splošnih in bibliografskih kratic ler krajšav,
2.	Za zaključna zvezka je bilo zbranih okoli 300 člankov, za dopolnilni zvezek pa okoli 25.
3.	Zn redakcijo novo prispelih člankov ni bilo na voljo dovolj časa zaradi preobilnega korektniskega dela, da nismo zadrževali
tiskarne. Pač pa je bilo treba še med tiskom mnogokrat preverjati podatke, pri čemer nam je pomagala bibliotekarka NUK Boža Plenifiar; pri poenotenju zemljepisnih imen nam je nudil pomoč višji znanstveni sodelavec S AZU v p. dr. Roiuau Savnik.
4.	Dopolnjevali in kritično smo pretresali geselnik za 12. in 13. zvezek kakor tudi za Dostavek.
5.	Z zunanjimi sodelavci (nad 100) smo imeli živahne stike v zvezi s tekočim delom in z delom za naslednje zvezke SB L.
6.	Raznim znanstvenim ustanovam, uredništvom in zasehnim znanstvenim interesentom je uredništvo nudilo podatke iz svojega arhiva ali jih pomagalo iskati. Obsežna je zlasti uredniško korespondenca z matičnimi uradi in sorodnimi ustanovami.
7.	Prof. Alfonz G spon in Nada Prašelj sta v d neb od 5. do 10. dec. vrnila obisk Madžarski akademiji znanosti v Budimpešti ter Se Seznanila Z delom njenega inštituta za literature, posebno pa sekcije za leksikografijo. Hkrati sta vzpostavila zvezo S Szecheoyjevo biblioteko (rokopisni oddelek, oddelek za redko knjigo, restavratorski laboratorij) in s specialistom za zgodovino madžarskega jakobinskega gibanja rlr. K, Ben d o. P1 deleži I a sta se tudi v času od 30- nov, do 4, dec. rednega letnega sestanka sodelavcev Oes ter r. biographisches Lex ikona, ki'ga izdaja Avstrijska akademija znanosti na Dunaju. Hkrati je A. Gspan izkoristil priložnost za delo v avstrijskem upravnem arhivu in tam našel novo gradivo o Siegfriedu Tauffererju.
8.	Razen tega je bilo opravljeno še naslednje delo: Alfonz Gspan je na željo akad, prof, dr, Fr, Zwitterja prcdavul v historičnem seminarju ljubljanske univerze o našem jakobitlCU S. baronu Tauffererju, Na Študijski ekskurziji Društva slovenskih bibliotekarjev po zah. Nemčiji je imel krajša predavanja v krajih, kjer so delovali naši protestantski pisci, prav tako v Državni knjižnici v Miinfehnn. Pod njegovim uredništvom so izšla v zbirki Monumenta litterarnm slovenicarum naslednja dela v faksimilu: Valvasor, Die Fhre des Herzogthuma Krain IL; M. Boršnik, Pisma slovenske Moderne 1896—1901; Trubar, Katechismus 1550. Napisal je razpravi Znanstveni stiki lužiško-srbskega prerod i tel ja K. G. Antona s slovenskimi, hrvaškimi in srbskimi sodobniki (za novosadsko Slavistično revijo) in Slovensko prerod no gibanje (za madžarsko revijo za primerjalno književnost). Kot honorarni profesor je predaval na Pedagoški akademiji predmet konserviranje in restavriranje bibliotečnega gradiva. Kot član odbora za ureditev literarne zapuščine pisatelja Fr, Bevka je sodeloval pri mventarizacijl zapuščine in
ureditvi Bevkove spominske sobe v idrijskem muzeju (glej tudi člfinek v Idrijskih razgledih). Je član upravnega odboTa Slovenske matice, revizijske komisije Slavističnega društva Slovenije in Komisije za opravljanje strokovnih izpitov iz bibliotekarske stroke. Nada Prašelj je napisala za 23. in 24. snopič Oes ter r. biographisches Lexikon a okoli 12 biografij.
b) Sekcija za literarno zgodovino
Leta 1971 sta bila na sekciji redno zaposlena dva delavca: znanstveni svetnik Drago Sega lil višji strokovni sodelavce Primož Kozak. 1. IV. 1970 jo bil na osnovi razpisa bivšega zveznega sveta za koordinacijo znanstvenih dejavnosti nameščen kot pripravnik prob Darko Dolinar. Primož Kozak se je kot štipendist Iowa Writing Propra mit pri Iowa University mudi) od L iO. 1970 do f.6. 1971 na študiju praklične in teoretične dramaturgi je v ZDA. Merl njegovo odsotnostjo in deloma tudi kasneje je honorarno, s 3-urno delovno obveznostjo dnevno pomagal pri urejanju kartotečnega gradiva slušatelj filozofske fakultete Jarn-slav Novak. Pri zbiranju in razmnoževanju kartotečnega gradiva v okviru delovnega programa sekcije je honorarno sodelovalo še 8 izpisoval cev — slušateljev slavistike in primerjalne književnosti in tri prepisovalke.
Pripravljalna dela za slovenski Literarni leksikon so potekala v obsegu in v rokih, ki so jih omogočale pogodbe, sklenjene za ta dela s Skladom Borisa Kidriča, Glavni urednik leksikona akademik dr, Anton Ocvirk je dopolnil obstoječi nlfabetarij in njegov dodatek s 734 novimi gesli od črke K—Z, s čimer se je skupno število gesel v nlfaljciariju povečalo na 3032. Med novimi gesli je izbral 67 gesel, ki bodo terjala širšo obdelavo; s tem je število temeljnih gesel naraslo na 970, Celotno gradivo aifa-betarija se je preneslo na kartotečne listke in se tudi razmnožilo v več izvodih za nadaljnjo uporabo.
Redakcijski kolegij je podrobno pretresal gesla v ol>eh do-daikih (od črke A do Ž). Zaradi letošnje reorganizacije ztian-stveno-raz¡skovalnega dela in njegovega financiranja se je nekoliko zakasnila sklenitev pogodb s Skladom Borisa Kidriča za leto 1971/72. Nova pogodba jc bila podpisano 1. X. in dopolnjena S. XII. 1971, tako da je redakcijski kolegij še pred koncem leta lahko začel s pripravami za 1. zvezek ter v ta namen pritegnil tudi prve sodelavce.
Izpisovanje gradiva za kartoteko slovenskih literarnoteoret-skih terminov in za kartoteko neslovenskih literarnih antorjev, obravnavan ill v slovenskem periodičnem tisku od 1775 do 1945,
t letopis
97
je bilo skoraj v celoti končano. Izpisanih je bilo 71 letnikov, vloženih pa 6.140 uporabnih listkov, s čimer je število vseh vloženih listkov doseglo 167.814. Zaradi pomanjkljivih finančnih sredstev je oslalo še neizpisano dnevno časopisje iz let 1927 do 1943. Kartoteka litrarnoteoretskih terminov je bila v celoti razmnožena v trojniku — letos je bilo prepisanih 11086 listkov — in vložena v kartotečno omaro. Prvi, gesclski del kartoteke je bil urejen po abecednem redu od črke A do Ž in s iem dokončno postavljen. Sklenitev pogodbe s Skladom Borisa Kidriča dne 8- XII. 1971 za dopolnitev obeh kartotek z najnovejšim gradivom od 1945 do 1970 je omogočila začetek dela v tej smeri.
V	ta namen je bilo ob koncu leta na 2 tečajih uvedenih v delo 25 novih izpisov a i Cev,
V okviru edieijskega programa inštituta sta letos izšli dve deli: dr. \. Mošina Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov ili Zoisov drilski fragment Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in 2. zvezek Pisem Fran a Levca v uredništvu dr. F, Rcrnika. — Rokopis 3, zvezka teli pisem je v pripravi, prav tako tudi rokopis L zvezka Korespondence »novosi r«jarjeu« v uredništvu dr, Mar je Boršnikove. — V tekoči edicijski program inštituta je bila sprejeta izdaja Trubarjeve korespondence v uredništvu pok. dr. M. Rupla in dr. B, Bcrčiča.
Med f4. in 21. IV. se je v okviru znanstvenih izmenjav s tujino mudil v Budimpešti kot gost Inštituta za literarne vede Madžarske akademije znanosti znanstv. svetnik Drago Šega.
V	stiku z vodstvom inštituta in predstavniki njegovih sekcij se je seznanil z ustrojem inštituta in z delovnim programom njegovih sekcij, zlasti komparativne (slavistika) in bibliografske. Ob tej priložnosti je bil podrobno določen program izmenjave strokovnih publikacij, mikrofilmov itd., ki se je že začel izvajati.
V	univerzitetni knjižnici in Szčchenvjevl nacionalni biblioteki je zbral podatke o njunem sloven ¡stičnem fondu ter si ogledal nekatere njegove redkosti.
Za pogodbeno leto 1972'73 je sekcija predložila Skladu Borisa Kidriča v financiranje dve nalogi: i. nadaljnja priprava rokopisa za 1. zvezek Literarnega leksikona in 2. nadaljnje dopolnjevanje kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev in kartoteke slov. literainoteoreiskib terminov za obdobje 1945—1970.
Znanstveni svetnik Drago Šega je v letu 1971 sodeloval pri delu uredniškega kolegija Literarnega leksikona in vodil ter nadziral izpisovanje in urejanje kartotečnega gradiva. Iz novo-odkrite zapuščine janeža Murnika je pripravil za komentirano objavo troje Levstikovih pisem in gradivo, nanašajoče se na zgo-
dovino Dramatičnega društva. Mimo tega je vodil tajniške posle inštituta, skrbel za izvedbo edicijskega programa inštituta, za akvizieijo novih strokovnih del in sodeloval z inštitutsko knjižnico pri izdelavi strokovnega kataloga. Na Madžarski akademiji znanosti je 19. IV. predaval sodelavcem Inštituta za literarne vede o razvoju slovenske literarne znanosti. Je član začasne skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije, član upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča in poslanec prosvetno-kulturnega zbora skupščine SR Slovenije.
Višji strokovni sodelavec Primož Kozak je bil do 1. VIi. v ZDA. Kot član International Writing Programa je imel več predavanj o slovenski povojni poeziji in njenih stilnih in vsebinskih značilnostih. Po vrnitvi je preučeval idejni razvoj Cankarjevih dram v okviru dobe in dotakratne slovenske tradicije. Z začetkom štud. leta 1971/72 je prevzel na oddelku za drama-tnrgijo Akademije za gledališče, film, rudio in televizijo kurz Osnove teoretične dramaturg j je. Napisal je tuc!i esej Peter Klepec v Ameriki, ki obravnava sodobno kulturno in socialno problematiko.
Pripravnik prof. Darko Dol in ar je v času od I. IV. dalje urejal gradivo za gesel ski del kartoteke literarnoteoretskih terminov in uvajal v praktično delo novo skupino izpisoval cev. Začel je zbirali gradivo za bibliografijo slovenske literarne teorije. Prevzel je tajniške posle pri redakciji Literarnega leksikona in sodeloval pri tehnični ureditvi in korekturah razmnoženega alfabet arija tega leksikona.
Publicistična dejavnost clanoo inštituta v letu 1971:
Mošin. Vladimir: Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov in Zoisov cirrlski fragment iz Narodne in univerzitetne knjii.nice v Ljubljani. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred ztt Fik>-Joske in i i te rame vede 25. Inštitut za literature 4. Ureja akad. dr, A. Ocvirk. Ljubljana 1971. str, + S tabel,
Bcrnik, France: Pisma Frana Lcvca. 2. knjiga. Slovenska aknde-mija znanosti in umetnosti, Razred za filoloske in literarne vede. Korespondence pomembnih Slovencev 4/2. L" rej a akad. dr. A. Ocvirk. Ljubljana 1971. 322 str.
Ocvirk. Anton: V Proustovcm svetu ali v svetu podob. Zbirka 100 romanov. 5(1 z v. Cankarjeva založba. Lj uhlja aa 1971, Str. 3—100.
Scea, Drago: Razvojna poi slovenske poezije ud prvih začetkov
do Prešerna. Jezik in slovstvo XVI itOrO-TJl, št. 4. str, tOtJ- tOf). — O poeziji. Sa slovenskega preveo Vlado N'uriiiiL, Lmjetnost riječi XIV (Zagreb tfl-n), br, 4. str, 40'î—+1*5, (Prehod uvoda v antologije Živi Orfej.)
—	Poésie iiriuue, choix de Drago Sega, traduit par Sidonie Jeras. Le Livre Slovène VIIÏ (Décembre 1970) N« 4, p, 154—135. (Izbor slovenske ljudske lirike.)
—	La Poésie slovène contemporaine. Textes choisis par Cene Vi-potnik, Drago Sega, Joie Kaste lie. Préface de Joie Kastclic. Adaptations françaises de Marc Alyn d'après les traductions de Viktor Jesenik. Ed. Seghers. Paris 1971. 134 p.
Dolinar. Darko: Die Erzahltechnik in drei Werken Uve Johnson si. Acta neopliilologica III (1970), str. 27—47.
—	Türiessov dvojni pogled. (Lvodoa študija k delu Roberta Musila, Zablode gojenca Torlessa.) Zbirka 100 romanov, 53. z v. Cankarjeva /aložba, Ljubljana 1971. Str. 5—45,
—	Thomas Mann in slovenska javnost. Glasovi o Thomasu Mannu v slovenskem periodičnem tisk ti med obema vojnama. Slavistična revija XIX (1971), št 3. str. 293—315; št. 4 [v tisku).
c) Komisija za bibliografijo Komisija tudi letos zaradi objektivnih ovir ni delovala.
č} Inititutska knjižnica
V letu 1971 je knjižni fond namstel za 433 zvezkov revij in 425 knjig.
Na dom je bilo izposojenih 336 knjig in zvezkov revij, v čitalnici pa 230.
Tajniški delo vodnik inštituta je obsegal 236 številk.
Načrt za delo v leln 1972 a) SloDetiski biografski leksikon
Organizacija uredniškega odliora Slovenskega biografskega leksikona.
Delo na alfabetariju za redno nadaljevanje (gesla z začetnicami T—2) za 12. in 13. zvezek. Redigiranje prispelih člankov.
Delo s sodelavci: zbiranje člankov zlasti za 12. zvezek (T- VI ček), kon z n It i ran je, korespondenca. Nakazovanje avtorskih honorarjev. Informacijska služba.
Dopolnjevanje bio- in bibliografskega gradiva, ekscerpcije, zbiranje časopisnih izrezkov, razvrščanje.
Delo na registrih za 14. zvezek: priprava osebnega imenskega, imenskega po strokah, zemljepisnega, avtorskega in psevdonimov.
Delo na alfabetariju za dop'olnilni zvezek in zbiranje gradiva zanj.
h) Sekcija za literarno zgodovino
1.	Uredniško delo za pripravo t- zvezka Literarnega leksikona. razdeljevanje nalog in sklepanje dogovorov s sodelavci; obdelava posameznih temeljnih gesel za 1. zvezek; zbiranje bibliografskih podatkov in dokumentacije za ta gesla.
2.	Dopolnjcvanje kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev ju kartoteke slovenskih litcrarnotcorctskih terminov za najnovejše obdobje (1945—1970); delo z izpisovalci; sprotno razmnoževanje terminološkega gradiva; ureditev in končna postavitev terminološke kartoteke po kronološkem in po avtorskem vidiku.
3.	Preučevanje in obdelava posameznih vprašanj iz slovenske literarne zgodovine.
4.	Skrb za realizacijo tekočega edicijskega programa inštituta.
c) Komisija, za bibliografijo
Namestitev visokokval i ficiranega brbliografa in pridobitev novega delovnega prostora zanj.
č) Inštitutska knjižnica
t, Obdelava tekočega knjižnega prirastka,
2, Stvarna obdelava starejšega knjižnega fonda.
INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Poročilo o delu y 1 e 1 u 1971
Stanje osebja v 1. 1971: Z dnem 1. nov. 1971 je nastop il meslo znanstvenega sodelavca v sekciji (I) za ljudsko slovstvo dr. Aaion Cev c. Sestav osebja je s koncem leía naslednji:
UpraDnik: akademik univ. prof. dr. France Bezlaj.
Sekcija (I) za ljudsko slovstvo — dr. Milko Matičetov (vodja), dr. Anton Cevc. znanstveni sodelavec.
Sekcija (II) za ljudske šege in igre: dr. Ni ko Kurei (vodja), Helena Ložar-Podlogar. asistentka: Angela Berkopec, duktilo-grafka (s polovičnim delovnim časom).
Knjižnica — Albina Strubelj, višji knjižničar; V. d. tajnika je Niko Kuret.
Po dopisu Republ. sekretariata za prosv. in kult. št, 022-1 (jO z dne 27. 10. ?J je bil inštitutu z veljavnostjo od 1. jan. 1972 priključen doslej samostojni Glasbeno-narodopisni inštitut s 5 sodelavci: s tem je bil realiziran sklep predsedstva in skupščine SAZU iz L 1951.
Uslužbenci so si tudi letos zaman prizadevali, da si pridobe odobreni jim novi prostor (> Jagrovo sobot).
Razen enega prostora (sobe št. 8) so vsi inšcitutovi prostori za delo neprimerni.
Sekcija (I) za ljudsko slovstvo, Zbiranje rezijanskega ljudskega pripovedništva bi dr, Matičelov že rad zaključil, da bi se mogel v miru posvetiti obdelavi nabranega gradiva. Zato je v letu 1971 obiskal Rezijo devetkrat in se tam mudil skupno mesec: dni. Mimo preverjanja znanih tem in opazovalija pripovedne tehnike pravljičarke Tyne Wájtave s Sóibiee (4 večeri v maju. juliju in septembru) sc je lotil dela z nekaterimi novimi ljudmi, ki siccr nimajo tako obsežnega repertoarja kot T. W., so pa vseeno mikavni: Paska Vecintawa (1899), Jela Sašina (1918) in Marica Priščina (1903) iz Osojan. v Bili pa jttdiia Grófawa (1908) in njen mož Givtm Barbarino. Z vztrajnim povpraševanjem skuša Matičetov zapolniti vrzeli in ugotoviti, ali so nekatere zgodbe, ki so bile doslej zapisane v eni sami vasi. znane tudi v drugih
rez. vaseh i» k akti jih tam zasukajo. To je posebej pomembno pri povedkad, ki so ponavadi prav natanko lokalizirane. Pri takem povpraševanju pridejo včasih na dan nepričakovane na-drobnosti. kot npr. v Osojah žensko bajno bitje s Vešča i, znano iz Posočja, v Reziji pa prvič izpričano komaj 1971. Iskanje valiant pravljice o Pol i fein u. odkrite 1970 med Rezija ni v Gradcu, ni prineslo drugega sadu kol sporočilo o »dujakuc (divjem moža) z enim očesom zadaj in enim spredaj. Xa Lrak je bilo posnetih med drugim tudi nekaj kačjih stori j in nekaj ni i kavnih in lepo povedanih zgodb o rez. samotarju, ki se ga živo spominjajo pod imenom »rejnik Borbet ta Zaslatino«. O pravljičarki Ed d i De Leaardo (1931 — gl. Letopis i960 in 1970) je v Gradcu zvedel, da se je preselila nekam v Nemčijo; ker ve šc nekaj dolgih pravljic, bi jo kazalo poiskati.
Ko se je Slov. etnografsko društvo odločilo povabiti 17. 12. 1971 v Ljubljano nekaj ljudi iz Rezije, da bi pokazali pristno rezijansko godbo, ples in petje, je bilo treba izrabiti priložnost in predstaviti tudi pravljico. To nalogo je Matice to v zaupal Mar-čelini Cekarinavi (1028). Ker je od rojstva slepa, je bila kof nalašč poklicana za to, da prepriča tudi zadnjega skeptika o vrednosti in lepoti ustnega prenašanja pravljičnega izročila. Gladko — kot bi brala — je povedala starinsko varianto pravljice o Pepelki, ki ji je v Reziji ime Pip i jö hi Ca, Pofujofica ipd. Pravljico, ki je bila prvič posneta že 1964, smo po rezijanskem večeru v Križankah. 18. .12, zjutraj posneli še enkrat študijsko; vsakokrat je kajpada za spoznanje drugačna.
Dr. Anton Cevo ,sc je v zadnjih dveh mesecih leta. odkar je nastopil službn kot znanstveni sndelavee ISN, utegnil šele dobro razgled a ti po delu v sekciji- Po sporazumu z tir. Matičetovim je prevzel skrb za poved ko (Sage). Njegov prvi kratki obisk na terenu je veljal pravljičarju, ki ga je sam odkril že poprej med raziskovanjem \elike planine: to je Jerištnv Tone v županjih njivah nad Kamnikom.
Sekcija. (II) za ljudske šege in igre, Drlo na projektu 1 (Ženi tovanjske šege) in projektu 2 (Maske) po pogodbah s SB K se je nadaljevalo- A d projekt i (vodi Helena Loža r-P od logar): Težave z informatorji so se nadaljevale (gl. Inforinatorska mreža). Do konca 1971. leta so nam informatorji vrnili 84 izpolnjenih terenskih zvezkov — od tega v samem Letu 1971 žal le 17. Začeli smo s prenašanjem gradiva na perforiraoc kartice, Izkušnje so pokazale, da je to delo zamudne j i e, kakor smo si mogli predstavljati: prenašanje podatkov iz enega zvezka {ok. 2500 odgovorov) na kartice zahteva ok, 80 UT dela. To nujno terja na-
niestitev dokumcntaristke-dakulografke, sposobne opravljati to zahtevno delo, ker se bo sicer — po preprostem računu — zavleklo v neskončnost (300 zvezkov po 80 ur = 24,000 ur!). Začela ga je uspešno naša daktilografka Angela Berkopec, s katero smo p r i dobili i ud i zelo spretno ekscerptoiko, ogromnemu delu pa sama ne more bili kos in bo zato treba predvideti poleg doku-mentariaike-daktilografke se kakšno honorarno moč. A. Berkop-čevi smo morali namreč poveriti vedno zahtevnejše tehnično delo pri informatorski mreži (gi. iam}. Izpopolnjevanju gradiva je bilo posvečenih Več terenskih potovanj» od tega dve daljši-od 19,—24. februarja 1971 ¥ Porabje, od 2.—9. julija 197f po severnem pobočju Pohorja (nd Puščave do Sv. Primoža). Dne 11. okt. 1971 smo obiskali v Celovcu obe Prosvetni zvezi in osebno prevzeli 3 terenske zvezke s Slovenskega Koroške ji a. — Ad projekt 2 (vodi M. Kuret): Dopolnjevanju gradiva o maskah smo mogli posvetiti samo dve terenski potovanji: od 19,—24. februarja 1971 v Porabje in od 2.—9, julija 1971 po severnem pobočju Pohorja. Subvencije SBK za projekt 2 v 1971 nismo izriibili. ker se je N. Kuret moral skoraj v celoti posvetili tajniškim dolžnostim in organizacijskim nalogam, ki jih prinašajo sedanje spremembe: priprave za statut, organizacija Raziskovalne skupnosti, izdelava delovnega programa za čas od 1972—i974.
Informatorska mreža. Leta 1969 smo začeli organizirati mrežo informatorjev predvsem za sodelovanje pri anketi po projektu 1 (šege in verovanja življenjskega cikla: ženitovanjske šege). Predvideli smo za matično in zamejsko Slovenijo mrežo ok. 300 informatorjev. Od teh smo jih pridobili 260. Zal pa imamo na slovenskem ozemlju še vedno vrzeli brez informatorjev.
Izkazalo se je, da pri njih ni mogoče računati zgolj z idealizmom. saj je delo zares zahtevno in bi bilo težko pričakovati zastonjkarstva. Za vsak zadovoljivo izpolnjeni tereaski zvezek (ok. 2300 odgovorov) smo zato predvideli že tako minimalni honorar N din 300.—. To namreč da pri predvidenih 300 informatorjih 130.000 N din, ki jih inštitut ne iz svojih sredstev ne iz subvencij SBK ne premore. Zato se je odločil nnprosit.i svete za prosvelo in kulturo posameznih občin, da prevzamejo honori-ranje informatorjev na svojem področju, To da na občino povprečno 15 informatorjev, t.j. 2500.— N din. Z nekaterimi občinami smo v tem smislu že sklenili dogovore, nekatere so celo že nakazale pripadajoče zneske. Reorganizacija financiranja po občinah je prenesla te pristojnosti na Temeljne kulturne skupnosti. S težavo in stroški izvedeno prvo akcijo smo morali zaio ponoviti novembra 1971 pri kulturnih skupnostih, ki se le po-
časi odzivajo. Teža izvedbe teh akcij jc slonela na v.d. tajniku
Kuretu. Naš cilj je, da ai ustvarimo zanesljivo informatorsko mrežo, ki bo podlaga vsemu našemu nadaljnjemu zbiranju in reševanju gradiva,
Dokumentacija. V prvi polovici leta smo nadaljevali ekscer-piranje gradiva iz terenski L zvezkov Slovenskega etnografskega muzeja; podatke je prenašala na arhivske liste naša sodelavka Angela Ber kopec. Fot o teko in diateko smo obogatili s posnetki iz Porabja in s Pohorja. Siari zbirki posnetkov iz Kamne gorice in Krope ob priliki ispuščauja barčic sv. Gregorja«: smo dodali nove posnetke, kot primerjalno slikovno gradivo našim pustnim obhodom pa je H. Lo žar-P od logar pridala se vrsto posnetkov iz Basla (Švica) ob tamkajšnjem karnevalu. Sicer pa velja za našo dokumentacijo poročilo za I. 1970. Asistentka Helena Lo-žar-Podlogur se je udeležila kongresa SÍEE v Parizu (gl. tam) predvsem z nalogo, da spremlja izvajanja in diskusijo o sodobni etnološki dokumentaciji, ki je bila ena izmed treh glavnih tém kongresa. Seznanila se je tudi s praktično uporabo računalnika v Musée National des Arts et Traditions Populaires. Lgotovila je pa, d a oo tudi tu šele pri začetkih. Za naše razmere in možnosti ni našla konkretnih pobud, pač pa dragocene in poučne informacije, ki nam utegnejo kdaj koristiti.
Knjižnica. V 1. 1971 je znašal prirastek inštitut»ve strokovne knjižnice 254 enot. Knjižnico upravlja v. knjižničarka Albina Strubelj, k i sproti sestavlja stvarni katalog. Za knjižni fond pred l. ttfrfj stvarnega kataloga še ni,
Etnografski filtn. Snemali nismo nobenega novega filma, tudi ne montirali nobenega starega filma iz pred 1970. Nabaviti tudi nismo mogli nobenega izmed filmov I V Ljubljana, ki so nastali pred leí i z našim sodelovanjem in na našo pobudo in bi jih morali imeti v svoji filmotcki. Pae pa nam je doc. L roš Krek izročil zmontirasi film o Dobrepoljskih mačkorah. ki smo ga posneli 1. 1970.
Varstoo folklore. Varstva fulklore, ki ga poverja inštitutu Zakon o avtorski pravici (LTL SFRJ. Št. 30/68), inštitut doslej ne more opravljati, ker terja to posebno službo, za katero inštitut nima ne kadrov tle sredstev.
Organizacija Zlianstoanegn dela. Leto 1971 je prineslo pomembne nove zahteve vsej SAZL in tako tudi našemu inšlLtutu. Sodelavci instituta so izdelali nsnntek statuta in sc aktivno vključili v oblikovanje raziskovalne skupnosti. Sestavili so program raziskovalnega dela obeh sekcij za naslednja tri leta. — Za leto 1972 smo vložili tri projekte pri Sklad u Borisa Kidriča:
nadaljevanje J„ 2,. 3. (gl. zgoraj) in kot nov, 4. projekt, zbiranje in raziskovanje bajk (nosilec dr. Anton Cevc).
Domači kongresi in zborovanja. Občnega zbora Slovenskega etnografskega društva dne 24. junija 1971 so se udeležili vsi trije takratni sodelavci instituta. Za predsednika je bil ponovno izvoljen N. Kuret, blagajno je prevzela spet TI. Ložar-Podlogar. — Y dne Ii od 12. do 18. sept. 1971 je bil v Bovcu kongres Zveze jugoslovanskih folkloristov. Kongres je po turnusu organiziralo Slovensko etnografsko društvo, cigar predsednik N. Kuret je bil v tem poslovnem letu tudi predsednik Zveze društev folkloristov Jugoslavije in je v tej lastnosti vodil kongres. Bil je tudi član studijske komisije za program kongresa. 11. Ložar-Podlogar pa je kot blagajnik sodelovala v organizacijski komisiji. Sodelavci inštitula so spremljali pevce iz Porabja na Pevski tabor v Šentvidu pri Stični dne It. julija 1971,
Sodelovanje z radiom in TV. N. Kuret je predaval v Radiu Ljubljana dne 10.3.1971 o temi Koledniki in kolednice v okviru oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi 1er v Radiu Graz (ORF — Studio Steiermark) 14. maja 1971 o temi Soldatenlos und Soldatenliebe bei den Slowenen z glasbenimi vložki iz Glas-beno-narodopisnega instituta. II. Ložar-Podlogar je prosila TV Ljubljana za sodelovanje pri komentarju prenosa Kmečke oheeti; imenovana je z opisi starih slovenskih ohceti prikazala kontraste med nekdanjo pristno in današnjo rekonstruirano ohcetjn.
Sodelovanje v družbenih organizacijah in društvih. N. Kuret je član odbora zu narodni život i običaje pri Jugnslavenski akademiji znanosti i umjetnosti v Zagrebu, predsednik Slovenskega etnografskega društva, član komisije za priznanje muzejskih nazivov pri Skupnosti muzejev Slovenije, član odbora za folkloro in od bera za lutka rstvo pri Zvezi kuluirnoprosvetnih organizacij Slovenije, M. Matičetov je član odbora sindikalne podružnice na S AZU in član Medakndemijskega odbora za jugoslovanske ljudske stvaritve. 11. Ložar-Podlogar je Članica sveta Delovne skupnosti S AZU in blagajnik Slovenskega etnografskega društva.
Mednarodno sodelovanje in inozemski kongresi. Kongresa SIEE (Société internationale d'ethnologie européenne) v Parizu v dneh od 22. do 28. avgusta 1971 sta se udeležila N. KutcI in H. Ložar-Podlogar. Prvi s posebnim ozirom na prvo temo kongresa {Sedanja situacija evropske etnologije), druga s posebnim ozirom na sodobno etnološko dokumentacijo (gl. zgoraj). N. Kuret je bil povabljen na simpozij o alpski lingvistiki in etnologiji v Briksuu v dneh od 18. do 22. aprila 1971. Podal je udeležencem informativen prikaz o lingvističnih atlasih, pri katerih sodelujemo Slo-
venci, in o slovenskem deležu pri raziskovanju etnologije Vzhodnih Alp, — Na povabilo Siiddeutsehe historisehe Kommission se je udeležil N. Kuret v dneh od 21. do 23. septembra 197i sestanka te komisije na gradu Seggau pri Lipnici (Lcihnitz) in je predaval o temi Folkloristisehe Probleme im Grenzraum. V dneh od 12. do 15, j Linija 1971 se je N. Kuret udeležil mednarodnega festivala lutkarstva na Dunaju in je o njem tudi poročal v našem časopisju (gl. Objave). Na prošnjo prof. dr, M. Gavazzija je organiziral za dan 9. nov. 1971 sestanek ljubljanskih etnoloških ustanov, kjer je zastopnik hrvaškega akcijskega odbora dr. Jerko Bczič razloži! na Bernsteinu sklenjeno raziskovalno akcijo. Slovenski etnologi so zavoljo svoje maloštevilnosti in preobložen os t i z drugimi obveznostmi sodelovanje začasno odložili. V dneh 4.—11). julija se je M. Mati če lov na povabilo graške slavistične stolice udeležil proslav ob stoletnici njene ustanovitve in na znanstvenem simpoziju v gradu \Velsdorf pri Fiirstenfeldu dne 6. 7. predaval na temo Slowenische volkstiimliche Namen ltnd Vorstellungen von Himmelskorpern umi Himmelserschcinungcn. Obisk dr. L. Kretzcnhacherju (gl. Obiski) je veljal med drugim pripravljalni seji za bodoči sestanek Alpes Orientalcs, ki naj hi bil konec maja 1972 v Briksnu: glavni predmet razgovora je bila tema sestanka,
Denios, Sodelovanje slovenske redakcije (N. Kuret in II. Lo-žar-Podlogar) se zaradi očitnega zastoja pri izdajatelju (Vzhod-nonemška akademija znanosti Dresden) v \. 1971 ni moglo prav razviti. Referati za prihodnje številke revije se navzlic temu pripravljajo.
Predavanja, Institut ni v 1, 1971 priredil nobenega predavanja lnjega gosta. — Sodelavci inštituta so predavali drugod: N. Kuret v Briksnu (gl, zgoraj) in v Segauu (gl. zgoraj), pri Slovenskem etnografskem društvu pa dne 7. oktobra o temi Misli ob naši bibliografiji za L 1970. - M. Mat i če to v: 8. 2. na verski gimnaziji v Vipavi Slovensko ljudsko pesništvo; 13. 2. v Ljudski knjižnici v Ormožu pri odpiranju razstave Slovenske pravljice; 25. 2. pri Geografskem društvu Slovenije Rezija, Rezijani in njih izročilo (z dopolnili na Ravan ei ob ekskurziji dne 18. 4.); 7. 4. pri Slov. etnografskem društvu Kje smo z raziskovanjem ljudskega slovstva danes; 8. 5. na Solbici za Društvo visokošolskih profesorjev O Rezijani h; 25. 5. na Pedagoški akademiji v Mariboru Kratek pregled ljudskega slovstva Slovencev v Porabju; 26. 6. na Bledu za slovenske učitelje iz Porabja Vrednote v narečju in ustnem izročilu porabskih Slovencev; 14. 9. v Bovcu na Kongresu jugosl. folkloristov Duhovna kultura gornjega Posočja; 28.
9. v listu ob predstavitvi p os t um ne Grbčeve zbirke ljudskih pesmi, ki jih je uredil P. Merku; 2. in 3. 10. na Ravanci in na planini Nizka za udeležence ekskurzije Planinske zveze Slovenije predstavitev Rezije: 4. 11, pri Slov. etnografskem društvu O slovenski mitologiji,
Studijsko delo p tujini, N. K ure i je delul v dneh od 24. do 23. septembra 1971 v vse učili* k i knjižnici v Gradcu. H. Ložar-Pod-logar si je iz studijskih namenov zaradi primerjave z našimi šegami ogledula 1. marea 197Í baselski karneval (Basier Fastnacht) in zbirko švicarskih mask v Schweizerisches Museum für Volkskunde. Ob tej priliki ji je ravnatelj muzeju omogočil dosiop v depo je. kjer je shranjenega tudi veliko slovenskega gradiva.
Obiski. Na priporočilo rajnega prof. B. Rusiča je med 7. in 14. januarjem delala v ÍSN cmid. pilil. Tat ja tin Mutiojlovic-Kogoj iz Skopja: preverjala je podatke in literaturo v zvezi z diplomsko nalogo o etničnih sestavinah ti a slovenskem ozemlju. V dneh 2.—3. februarja se je oglasil v inštitutu dr. Vin j ko Pa laves t ta iz Zcmaljskega muzeja v Sarajevu in v družbi z dr. Matičetovim obiskal za en dan Posočje. Dr. Sepp Walter, ravnatelj graškega Steirisches Volkskunden!usetim, je obiskal naš inštitut večkrat: 4,—5. febr., nato 1.—3. marca in 27. novembra; dvakrat smo ga pospremili na teren, na Gorenjsko in v okolico Muljave na Dolenjskem. Dne 5. febr. je prišla do nas prof. dr. Wanda Pom jati o ws ka z varšavske univerze. Zaradi navezave stikov se je Oglasil 18. 5. prof. Božo lladovič, novi slavist pndovanske univerze. Dne 13. 9, si je bežno ogledala Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi in priročno knjižnico sekcije za ljudsko slovstvo dr. Agnes Kovács iz Budimpešte, Od 13, do 18, oktobra se je tu zadrževal prof. Leopold Kreizenbacher iz M ¡inclín a. Dne 27, novem hra je obiskal inštitut etnološki seminar graške univerze z novim ordinati jem prof. O. Moserjem, asistentom dr. A. llcTgouihom in kakimi 13 študenti.
Razno, N, Kuret je prejel za svoje delo Praznično leto Slovencev I—IV (Celje 1965—1970) Pitrejevo nagrado (Premio in-temaziouale folclor ico »Giuseppe Pietre<, Palermo),
Objaoe. Dr. Niko Kuret, znanstveni svetnik: Beda slovenske etno-kinematografije. Delo 13 (27. 3. 1971) št,76. Za konec tedna str, 17, -Zapiski s poti: Zakaj tam drugače? Kuliurno življenje južnotirolskih Nemcev. Delo 13 (15. 5. 1971) št. 129, Za kónec tedna str. 17. — Človek in lutka. Po svetovnem lestivalu lutkarsiva na Dunaju, maj-junij 1971. Delo 13 (t7. 7. 1971) št. 191, Za konec tedna str. t H. - (Prevod v nemščino:) Prazgodovina Novega mesta. Razstavni katalog — Novo mesto in der Vorgeschichte. Ausstellungskatalog, Novo mesto 1971, sir. 35- 76. Srce iz lecta. Nekaj pripomb k nepTuvilaim razlagam. Delo 15 (31. 8. 1971) št. 226, Za konec tedna str. 18. — Zbornik bo pri-
kaz dela. Po 18. kongresu folkloristov Jugoslavije v Bovcu, 14, do 10. septembra 1971. Delu 11 5. 10. 1971) št. 271, str. 5, — In memoriam Brauislflv Rusič. Glasnik Slovenskega etnografskega društvu 12 [I.j ubij an a t971) št. 3, str. 27. — Der slowenische Anteil an pannon¡sehen Hoch zeit sb rti liehen. »Ethnographie Pannonica<. Eisenstadt 1971. str. 111—117 (= Burgen 1 und i sehe Forschungen 61). — Praznično leto Slovencev, IV. knjiga: Zima. Celje 1970 (napaka — izšlo 1971!), 508 str.
Znanstveni svetnik dr.Milko Mutičetov: Coniributi allo studio del tema Jiarrutivo >corsn per Ü confine«. Ce Easiu? 44—47 (1968—1971) 33—77: — V začetku jc bila poezija? Sodobnost 19 (1971) 183 188; God ali j praznike? Delo 13 (12. 9. 1971) št. 248. str. 7; — Ljudske pesmice. Nabral in priredil —. Ilustrirala Marjanca JemftC-BoŽifi. Mladinska knjiga fKnjižnica Čebelica 146), Ljubljana 1971, 46 si rani: — Slovenske ljudske pesmi. Prva knjiga. Uredili Z. Kumer, M. Mati-četov, B. Mcrhar, V. Vodusek. SM. Ljuhljana 1970 (v resnici izšlo jeseni 1971), 440 strani; — (Prve objave ljudskih pesmic:) Cicibati 27 (1971-72), str. S—9, 40—41. — (Prve objave ljudskih ugank:) Ciciban 26 (1970-71), str. 282, 314, 378, 410. 472, 474. — (Prve objave ljudskih povestie:) Ciciban 26 (1970-7t), str, 436; — Ciciban 27 (1971-73), str. 136—137.
Helena Loža r-P od logar, asistentka: Stvarno, krajevno in osebno kazalo ii Kuren tO vem □ delu Praznično leto Slovencev I—IV v IV. delil (Celje 1970, izšlo 1971), str. 513—553.
Načrt za delo v letu 1972
Sekcija- (I) za ljudsko slov x( no
1.	Nadaljevati raziskovanje ljudskih pripovedi v Reziji, posebej na Njivi, na Koritu in v Učji.
2.	Za Izdajo Slov. mitov in povedk, ki naj bi bila končana v 5 letih, pripraviti gorenjsko in koroško gradivo.
Sekcija (II) za ljudske šege in igre
1.	Zbrali doslej razposlane terenske zvezke.
2.	Prenesti čim več gradiva na per Fori rane kartice.
3.	Izdelati in razposlati nas leti njo anketno brošuro (A. Sege in verovanja ob rojstvu).
4.	Dokončati dopolnjevanje gradiva o maskah.
Informatorska mreža
L Skleniti dogovore o honoriranju informatorjev s Temeljnimi kulturnimi skupnostmi.
2.	Izpopolniti še obstoječe vrzeli v mreži.
3,	Razposlati honorarje za Izpolnjene terenske zvezke (B: Sege in verovanja ob ženitnvanju}.
Publikacije
1.	Izdati 1. letnik Inštituiovega Zbornika.
2.	Dati v tisk Dravčevo Glasbeno folkloro Prlekije.
3.	Dati v tisk Grafenauerjevo Lepo Vido (drugi natis).
4.	Pripraviti rokopis 2. letnika Inštitutovega Zhornika.
MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA STUDIJO O SODOBNIH TENDENCAH ZNANSTVENEGA DELA NA NEKATERIH PODROČJIH HUMANISTIČNIH ZNANOSTI
Poročilo o delu v letu 1971
Potem ko je odbor dokončal študijo o naslovni problematiki za potrebe Unesco, je v letu 1971 na temelju sklepa Sveta jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti usmeril svoje delo za pripravo publikacije o isti problematiki za jugoslovansko javnost. Po sklepu seje odbora bi se publikacija razlikovala od izdelane študije za potrebe U^eseo v več smereh.
Predvsem je treba vso pozornost posvetiti obravnavi tendenc, ki se pojavljajo v vsaki republiki p osebe j, zate naj pri izdelavi Študije sodelujejo znanstveniki iz vseh naših republik.
Podobno je treba v posamezni panogi obravnavati vsa področja (npr. v pravni panogi področje civilnega, kazenskega, mednarodnega, ustavnega, upravnega prava in drugih).
Panoge, ki naj bodo obravnavane, so: filozofija, pravo, zgodovina, arheologija, jezikoslovje in razna področja umetniške tvornosti ter znanstvenega dela pri njihovi obravnavi.
Študija naj bo manj informativna, kot je bila študija za potrebe {.mesca; bolj pa naj se ukvarja z obstoječim stanjem, s problemi, ki se pojavljajo pri znanstvenem delu in z dejavniki, ki razvoj znanstvenega dela v teh panogah pri nas ovirajo ali premalo pospešujejo; seveda pa naj bo vsaka študija posvečena tudi obrazložitvi obstoječih tendenc pri znanstvenem delu, kakor tudi temeljev, iz katerih te nastajajo, Po sklepu sveta jugoslovanskih akademij se je v študiji treba izogibati uveljavljanju lastnih kritičnih stališč nasproti raznim pojavom na posameznem od obravnavanih področij.
Po sklepu našega Medakademijskcga odbora je treba gledati na to, da študije obravnavajo zadevne probleme za vsako republiko posebej, saj se dejansko razvoj znanstvenih tendenc dovolj avtohtono uveljavlja po posameznih republikah, da bodo referenti za vsa področja in panoge, ki bodo predmet obravnavanja
iz vseli republik- Gotovo pa ni ura biti obravnavanje problemov v posamezni republiki prepuščeno znanstveniku zunaj republike samo s privolitvijo ustrezne akademije znanosti oziroma najvišjega znanstvenega društva v zadevni republiki.
Glede na veliko razvejanost dela in veliko število referentov je bilo sklenjeno, da Merlakademijski odbor opravi potrebno notranjo reorganizacijo. Predvsem naj bo za posamezno panogo določen koordinator, ki bo vzpodbujal in usklajeval delo vseh referentov z vseh področij zadevne panoge (npr. za panogo prava naj obstoji koordinator za vsa področja prava in za referente iz vseli republik).
Zaradi obsežnosti in dovolj velike organizacijske zapletenosti iti zaradi bistvene različnosti predmeta obravnavanja naj vse delo. ki se tiče znanstvenega obdelovanja najrazličnejših zvrsti umetnostnega tlela povezuje posebni član Med akademijskega odbora. posebni član pa naj povezuje delo ostal i li panog. Kasneje je bilo še sklenjeno, da naj zaradi delikatnosti jugoslovanske problematike na področju jezikoslovja prevzame iniciativo za sestanek vseh, ki naj sodelujejo na tem področju, predsednik Medakademijskega odbora, ki naj poskuša doseči, da bi prevzel vodenje študijskega dela na tem področju predsednik Makedonske akademije znuliOsti in umetnosti akademik Blaže Koneski. Pri jezikoslovju naj ne bodo obravnavani jezikovni problemi, temveč razne znanstvene tendence, ki so se dosedaj pojavile pri obravnavanju jezikovne problematike.
Za vodji določenih dveh skupin panog sta bila izbrana akad. dr. Ju raj Andraasy in akad. Stanojlo Rajičič.
Vodje obeh skupin panog, ki so predmet študije, predsednik Med akademijskega odbora in njegov tajnik tov. Nemanja Ma-djarevič sestavljajo izvršni odbor Medakadsmi jskega odbora, ki naj vodi vse tekoče posle.
Med akademijski odbor in njegov izvršni odbor sta v preteklem letu imela pet sej, poleg tega pa so imeli posebne seje tudi sodelavci s posameznih področij, več konferenc je imel tudi akad. dr. Jura j Andrassv. Delo samo teče v nekaterih panogah Z veliko zamudo, ponekod pa se razvija normalno, kar posebej velja za področje literature, in to predvsem po zaslugi akademika A. Slodnjaka. Zelo malo verjetnosti je. da bi bilo celotno delo končano v lelu 1972. Otežuje ga namreč zlasti okoliščina, da so ga avtorji lta splošno sicer voljni prevzeti, vendar ga nato odlagajo zaradi druge zaposlenosti.
Finančna sredstva so v glavnem zagotovljena, seveda le, če bo vrednost dinarja ustaljena.
Načrt dela za leto 1972
Medakademijski odbor bo delo nadaljeval, ga skuša] pospešiti in končati. Če bi mu pa v kratkem ne uspelo dela poživiti, bo treba .sklepati o tem, če so nadaljnji napor i v začeti smeri sploh smotrni.
To poročilo obravnava samo splošna vprašanja, ki se pojavljajo pri delu. opušča pa podrobno obravnavo tistih vprašanj, ki se pojavljajo v okviru posameznih panog.
Vendar je treba posebej poudariti, kako pomembno bi bilo, če bi Med akademijskemu odbor a uspelo pripraviti kvalitetno pregledno študijo o problemih, ki se pojavljajo pri znanstvenem delu na področju navedenih humanističnih disciplin, ker bi potem omogočalo celovitejše obravnavanje obstoječih i en de ne zunii-stvenega dela v navedenih panogah.
INSTITUT ZA RAZISKOVAN jF KRASA
Poročilo o delu v letu 197i
Terensko delo je bilo v skladu s pogodbenimi nalogami in osnovnim programom inštituta usmerjeno na več področij in sicer so hidrološke in speleološke raziskave zajele Cerkniško jezero z okolico, speleološke raziskave so bile usmerjene na traso avtoceste Vrhnika—Postojna, na območje Trnovskega gozda in Ribniške Velike gore ter na področja, ki jih obsega pTva faza speleološke karte Slovenije, to je Tolminski in Bohinjski alpski kras. Notranjsko podnlje in kras med Grosupeljski ni in Dobrim poljem. Biološke ekskurzije v številne jugoslovanske jnmc so dale obilo novega b i ns [ideološkega gradiva. Pri terenskih delih so sodelovali tudi štirje študenti geologije P. Krivic, F. ŠusterŠiČ, R. Verbovšck in Petkovšek, ki so bili na enomesečni Študijski praksi.
Interno delo je obsegalo analize številnih vzorcev jamskih sedimentov in voda, izdelavo dokumentacije in urejanje katastru kraških objektov, prepariranje biološkega gradiva in sestavljanje poročil ter študij za naročnike in objavo, Bibliotekarka Maja Kranje je bila sprva honorarno nato pa redno zaposlena iti je vodila tudi administracijo. Vladoša Elesini je risala načrte jam in drugo dokumentacijo k razpravam in poročilom. Po odslu-ženju vojaškega roka se je oktobra honorarno zaposlil Andrej Kranje kot asistent geograf-speleolog in sodeloval pri Speleo-loški karti Slovenije, I. faza.
Speleološke zbirke bo še vedno uskladiščene, spodnji prostori neurejeni, v njih je goba in niso primerni za skladišče, tudi laboratorij še ni opremljen. Inštitut so obiskali številni domači in tuji strokovnjaki za kras in jame: biologi, hidrologi, geologi, geografi in drugi specialisti iz Evrope in Amerike. Naši sodelavci so se udeležili speleoloških m bioloških zborovanj v Avstriji in Grčiji, aktivno pa so sodelovali tudi na domačih zborovanjih.
Višji znanstveni sodelavec dr. Peter Ha bič je nadalje preučeval hidrološke posledice zajezitve požiralnikov Cerkniškega
g LETOPIS
113
jezera. Po opazovanjih in meritvah pretokov v požiralnikih Jamskega zaliva in v izvirih v Rakovem Škocjanu je skušal ugotoviti, koliko vode odteka mimo zajezenih pomkev. Ob teh raziskavah je s sodelavci izvedel barvanje požiralnikov v Nartih pri visoki vodi in ob zajezeni Karlovici. Barva se je po pričakovanju pojavila v Kotličih in v bližnjih izvirih, medtem ko Rak v Zel škili jamah ni bil obarvan. Iz tega sledi, da vode iz Jamskega zaliva od Na rt do Kamen j ne zatekajo v zajezeni jamski sistem Karlovic. Voda, ki pri polnem jezeru in zaprti Karlovici izvira v Zelških jamah, odteka torej mimo zapore pri Karlovieah, ta izguba pa je precejšnja, okrog 8 m,/s. Z nadaljnjimi raziskavami bo treba še temeljiteje spoznati požiralue lastnosti Cerkniškega jezera.
Sodeloval je tudi pri raziskovanju Planinske jaine, kjer je poleg drugega napravil precej dokumentacijskih posnetkov. Vodil jc nadaljnje raziskovanje Pološkega jamskega sistema in pTipravil skupaj s P. Krivieem poročilo o novih odkritjih v najgloblji jugoslovanski jami in o hidroloških raziskavah v njenem zaledju okrog Krna. Barvanje majhnega požiralnika na Planini nad Lašco ni dalo pozitivnih rezultatov. Sledenju podzemeljskih tokov v alpskem krasu bo treba posvetiti še več časa in sreditev. V skladu s programom naloge, ki jo financira SBK, Speleološka karta Slovenije I., je sodeloval pri izdelavi metodologije in zbiral gradivo za list Vrhnika 2b. Po pogodbi s Cestnim skladom SRS je s sodelavci raziskal več novih speleoloških objektov na trasi avtoceste Vrhnika—Postojna. Pri gradnji ceste so se odprla V vsekih in vkopih brezna, ki pa so bila vsa že po nekaj metrih zasuta.
Imel je več predavanj O jamah in krasu, predaval je na jamarskem tečaju, ki je bil v začetku marca v Postojni za člane jamarskih klubov. S sodelavci inštituta in člani jamarskega kluba Domžale jc raziskal Osolctovo jamo in izdelal načrt ter opis. Raziskal je nekaj brezen v Trnovskem gozdu v spremstvu študentov geologije J. Petkovška in R. Vcrbovška, ki sta bila na enomesečni praksi pTi inštitutu. Spremljal je več skupin tujih krasosloveev in spclcologov, se udeležil študijske ekskurzije po Dolenjskem krasu in po jamah avstrijske Štajerske. Sodeloval je na jugoslovanskem simpoziju o terminologiji in tipologiji krasa, ki je bil oktobra v Ljubljani. Kot član sveta 6- sekcije RS je pripravil analizo krasoslovja in speleologijc v Sloveniji. Opravljal je posle pomočnika upravnika instituta in v drugi polovici leta je bil i udi tajnik Odbora za naravoslovne raziskave Cerkniškega jezera.
Znanstveni sodelavec dr. Franci; llabe je nrejal kataster kraških ûhjçktov. V letu 1971 je bila registri ranih 87 novih jam, skupno jili je že 3534 A številk, 74 jamskih objektov je dobilo nove številke, 13 jam pa jc vpisanih na prosta ali dvojna mesta v katastru,
Največ jam je bilo raziskanih na Dolenjskem (22) in v severovzhodni Sloveniji (22), na Primorskem in Notranjskem krasu (19), na Gorenjskem (13) in V Beli krajini (11). Po veČini SO tO manjše jame. Najdaljša raziskana je 216m dolga Jelenja. jama v Beli krajini, najgloblja pa je 216m globoka Osoletova jama v osamljenem Moravškem krasu. Letos je bilo vpisanih 17 novih vodnih objektov, tako da šteje katuster ob koncu 1971 leta 863 B objektov.
Veliko dela je bilo Opravljenega pri izpopolnjevanju zapis-aikov o znanih jamah in z dopisovaajem z jamarskimi klubi m sekcijami Jamarske zveze Slovenije, ki prispevajo zapisnike raziskanih jamskih objektov v inšlitutski kataster.
Y	letu 19? t je dr. F. Habe pregledal slunjc ledu v nekaterih naših ledenih jamah, tako v Ledeni jami na Dolu pri Prcdmeji, ki je bila tudi ponovno izmerjena, v Ledeni jami na Stojni pri Kočevju in v Ledeni jami na Veliki gori pri Ribnici. Obiskal je tudi Lcdenico na Golteh.
Na območju Velike gore nad Ribnico je v sodelovanju z logarji Gozdnega gospodarstva v Kočevju in študenta geologije R. Vcrbovška pregledal in izmeril 12 novih jamskih objektov okrog Jelenovega žleba in Glažute, med temi je okrog i40 m globoko Veliko brezno pod Sušjakom.
V	letošnjem sušnem poletju je s postojnskimi jamarji raziskal in izmeril nad i 300 m dolgo ponorno Jamo v Grapi (kat. št. 1017), Na severnem robu Pivske kotline je okrog S t ud enega kar-firal manjše ponikve, izmeril sedanje ponorne jame in starejše ponorne jame, ki leže bolj južno, pa so imele nekdaj podobno funkcijo. Raziskal je tudi Jamo v Prctržju v Slavinskem Ravniku, ki je zanimiva zaradi bogatega jamskega mleka. Sodeloval je pri nekaterih raziskavah ponornih jam na obrobju Cerkniškega jezera, pri barvanju Na rt z opazovanji v Rakovem Skoc-janu in Škratovki. Spremljat jc tuje speleologc po jamah in fotografiral zlasti v jamah na območju Pivške kotline in na Notranjskem krasu. Tako jc obiskal tudi Osoletovo jamo v Mo-ravškem krasu, Brezno na Plaši na Nanosu. Medvedji rov v Križni jami in brezna na Blokah, kjer so raziskovali rakovški jamarji. Skupno jc obiskal 32 jnm in prispeval v jamski kataster zapisnike 13 novih jam.
Sodeloval je na Mednarodnem mladinskem taboru v Cerknici in vodil ekskurzijo po Notranjskem krasu, Po Notranjskem krasu je prav tako vodil tudi ekskurzijo 34 študentov-geografov, prof. dr. Riedla in Tollnerja iz Salzburga. Z doktorantom R. Fisch-lieekom iz I leidelberga je nabiral vzorce jamskega mleka iz jam v okolici Postojne in ob vznožju Nanosa.
Ilnel je 28 predavanj o krasu in 0 turist i Čnill jamah, med drugim v okviru vodniškega tečaja pri Postojnski jami in na jamarskem tečaju v Postojni.
Kot predsednik Jamarske zveze je z udeležbo na občnih zborih jamarskih klubov iu s predavanji o jamah širil zanimanje Za raziskovanje podzemeljskega sveta. Pomagal je organizirati jamarsko zborovanje v Domžalah, posvečeno problemom osamljenega kraSn, kjer je imel referat 0 speleoloških zuučilnOstih osamelega krasa.
V času od 12. do 17. septembra 1971 se je udeležil Mednarodne konference za kraško terminologijo v Obertraunu v Avstriji, prirejeno v okviru Mednarodne spelcološke unije, in imel tam predavanje o temeljnih pojmih slovenske kraške terminologije. Sodeloval je na jugoslovanskem simpoziju o kraški terminologiji in tipologiji kraških terenov v Ljubljani v času od 21. do 22. oktobra 1971.
Bi! je član izvršnega odbora Prirodoslovnega društva Slovenije, Skupnosti za varstvo okolja in še prav posebej se je zavzemal za varstvo krasa.
Višji strokovni sodelavce mag. Rado Gospodarič je preučeval vodne jame v porečju Ljubljanice in siceT njih geološko okolje, nastanek in razvoj v kvartarni dobi; raziskoval je zlasti sedim en te v Postojnski in Planinski jami.
S člani inštituta je preučeval se dime rite na terenu, v laboratoriju pa ugotavljal njih petrogrnfske, grauulacijske in morfološke lastnosti. Ugotovil je več vrst sedimentov; take, ki so sorodni v obeh jainah, pa tudi naplavine, ki so različne. Za Pla-Tiinsko jamo je značilen gruščnat prod ceuomanskega apncnca v rovih spodnje krede, za Postojnsko jamo pa različni flišni peski z limon i t ni mi sestavinami. Analize Cu v 30 izbranih primerkih sige iz Postojnske jame, ki jih je opravil ustrezni inštiiut v H a nn ovru, kažejo, da je siga nastajala pred 6.000—8.000 leti, pred 9.000—11.000 leti in picd okoli 39.000 leti. Ti podatki in analize drugih primerkov sige iz Postojnske jame in iz Planinske jame bodo motno dopolnili dosedanje relativne časovne razvrstitve speleogenetskih procesov. Nadaljnje preučevanje geološkega razvoja jam ob podzemeljski Pivki je zastavil v okviru
prijavljene disertacije, O dosedanjih rezultatih pa je poročal na 5. zborovanju jamarjev v Domžalah maja 1971 in na 2. spcleo-loškem simpoziju v Atenah od 28. S,- 1. 9. 1971.
Tudi razvoj Križne jame je skušal osvetliti z analizo tamkajšnjih sedimentov. Na skalnem dnu ohranjeni prod in konglomerat. vsebuje kose triasnega dolomita, jurskega apnenca in dolomita, oolitnega boksita in rožcnca v različnih medsebojnih razmerjih. Ohranjen je tudi alohtoni pesek. Analize tega materiala kažejo na nekdanje in današnje povirje jamske reke ter na način oblikovanja obstoječih rovov Križne jame, ki jo preučuje v okviru Naravoslovnih Taziskav Cerkniškega jezera. Sodeloval je pri izkopavanjih kosti jamskega medveda med 1. in 7. 7. 1971 v Medvedjem rovu v Križni jami pod vodstvom M. Brodarja.
Geološko je kartiral kras okoli Pološke jame in raziskal jamo podzemeljske šice na Radenskem polju v okviru teme Spcleo-loška karta Slovenije, L faza.
Sodeloval je pri raziskavi spelcoloških pojavov ob avtocesti Vrh u i ku — Pos t o jnu.
V februarju jo pripravil tečaj za jamske vodnike pri Postojnski jami. kjer so predavali sodelavci Inštituta, arheološke sekcije SAZU iu univerze v Ljubljani.
Višji strokovui sodelavec dr. 1 ranče Tcben je opravljal dokumentacijsko vodstvo in strokovno sodelovanje pri mednarodnih izkopavanjih pozuounličnc utrdbe (Ad pirum) na Hrušici {26. 7. do 8. 9. 1971). Strokovno je vodil slovensko ekipo pri izkopavanjih zgodnje krščanske bazilike na Vran ju nad Sevnico skupaj z Institutom za prazgodovino univerze iz Miinchna (9, 9. do 30. 9. i971) in skrbel za dokumentacijo. Bil je strokovni vodja 5. mednarodnega mladinskega raziskovalnega tabora v Cerknici V okviru Gibanja znanost mladini (3. do 11. 6. 1971).
Dopolnjeval je bibliografijo o jamskih nujdiščili jugovzhodnega alpskegu prostoru in urejnl Arheološko karto jamskih najdišč. Udeležil se je italijansko-jugoslovanskega simpozija o po-znoantičuib in krščanskih spomenikih severnega Jadrana v llavcni in Poreču (14. do 23. 5. 1971).
Obranil je doktorsko disertacijo Kulturna pripadnost jamskih najdb na področju jugovzhodnih Alp v prazgodovinskem obdobju, na univerzi v Zagrebu.
Višji strokovni sodelavec Egon Pretner je prepariral in določil veliko število hrošče V', predvsem jamskih. Za temi Favna Slovenije in Podzemeljska favna Slovenije je sestavil kartoteke za vse doslej v Sloveniji ugotovljene vrste družine Carubidae. jamskih hrošče v in jam z navedbo broščev.
Obiska Ledenice na Gol teb in Osolctove jame pri Moravčah na pozno jesen sta bili edini ekskurziji v Sloveniji, kajti prej ni mogel nikamor zaradi poškodbe noge in bolezni. Julija in avgusta meseca je spremljal dr. P. R. Deelcmana in dr. Christo Dee-lernan na ekskurziji po Črni gori, kjer so nabirali predvsem v jamah in odkrili nove vrsie živalstva (pajke in hrošče) v okolici Ivangrada in Koža j a.
Za-tisk je pripravil F nuna Coleopterologica subterranea Cro-aiiae, t.j. seznam hrvatskih, jam z navedbo njihove koleoptero-loške favne. Zbral je vse doslej objavljene in številne nove podatke za preko 300 hrvatskih jam. Za vsako področje je navedel tudi kratek h i stori nt raziskavanj in kronološki pregled na jdb novih VTst, Zbral je gradivo tudi za druge republike.
Asistent Božo Drovenik je preučeval kolcoptersko favno Slovenije in Jugoslavije. Delo jc obsegalo nabiranje, prepariran je in ilrejutjje zbirke hrošče v ter izdelavo študije o posameznih skupinah hrošče V, ki jo pripravlja za objavo.
Udeležil se je ekskurzij po Sloveniji in tudi v druge predele Jugoslavije. Od 4. 4. do 12. 4. 1971 je skupaj z dr. Doelemanom in dr. Drioli jem obiskal jame nu otoku Krko. v severni Dalmaciji in Liki. V jamah je nastavljal vabe in jih ponovno obiskal od 6. 5. do 11. 5» 1971 skupaj z dr. Boletom in dr, Driolijem, Skupaj s slovenskimi entomologi se je udeležil ekskurzije na Durinitor od 3. 7, do 19. 7. 1971. Zbral je mnogo zanimivih podatkov o durmitorski favni h ros cev. V oktobru se je udeležil zborovanja jugoslovanskih entomologov v Sarajevu, kjer je predaval o krc-Šičih Slovenije. Sloveniji jc skupaj s študenti biologije nabiral jamske živali v jamah okoli Kozine, Divače in v Breznu pri Medvedovi konti. Na Soviču pri Postojni, na Jezerskem iti nn Zelenici je redno opazoval sezonsko pojavljanje nekaterih vTst iz rodu Carabus. V avgustu je bil na štiridnevni ekskurziji na Triglavu in Velem polju, Poizkusil je loviti slepe hrošče z vabami ob snežiščih, Uspelo mu jc prvič ujeti na Kredarici slepega hrošča PretueTia sauli J. Muller, ki je bil znan le s Kanina in iz neke jame na Pršivcn.
Za tisk je pripravil tri Člunke: O flori Mcnine planine, Carnbidae Menine planino in O jamski favni Domžal in Moravč.
Sredi junija je dolgoletni upravnik inštituta akademik prof. dr. Srečko Brodar zaradi bolezni prosil predsedstvo SAZU za razrcšnico. Za novega upravnika je bil izvoljen dopisni Član prof. dr. Maks \Vrabcr. Delovno mesto arheologa jc bilo priključeno Sckciji za arheologijo SAZU.
Objavljena dela članov inStituta o lelu 19?t
Rado Gospodaric
—	O nekaterih ponorih ob Cerkniškem jezeru. Naše jame, J2 (1970), 43—51. Ljubljana.
Referati na zborovanjih:
—	Prvi podatki o absolutni starosti sige v Postojnski jami mi podlagi Qu. 5, zbor slovenskih jamarjev v Domžalah. 15. maja 1971.
—	Die Entwicklung der Karsthöhlen in der Umgebung von Postojna im jüngeren Pleistozän. 2. spel. simpozij v Atenah, 28. 8. do 1. 9. 1971.
France Habe
—	Nekateri rezultati in problemi Društva za raziskovanje jam Slovenije. Naše jame, 12 (1970), 15—22, Ljubljana.
—	Die Eishöhlen im slowenischen Karst. SloTenskv kras IX, p. 135—i 50.
Manjši sestavki, Naše jame. 12 (1970), 98—101
—	Poučna ekskurzija slovenskih jamarjev v Cerovačke pečine.
—	Stoletnica Dobšinskc Ledene jame ria Slovaškem.
—	Ekskurzija v avstrijske ledene jame od 4. do 6, septembra 1970.
—	Odkritje spominske plošče jamarju Suwi Antonu v turistični jami Pekel pri Preboldu.
—	Podzemeljski svet, njegove lepote in zanimivosti. Moj mali svet. 10/11, Ljubljana.
Peter HabiČ
—	Pološka jama. najgloblja v Jugoslaviji. Naše jame, 12 (19701,23 do 34, Ljubljana.
France Lehen
—	Arheološko vrednotenje jamskih najdb na slovenskem krasu.Nase jame, 12 (1970), 63—72, Ljubljana.
—	Lastnosti in pomen nekaterih arheoloških jamskih najdišč na področju jugovzhodnih Alp. Adriatica prachistorica et ontirpia, 409—457, Zagreb.
—	Prispevek k poznavanju najstarejše zgodovine na Krosu. Akti študijskega srečanja o Krasu, Veliki Repen} TtsL 1970 (1971), 21—24.
Ciaustra Alpiimi fuliarnm. S sodelavci. Arheološki kaLalogi in monografije 5, Ljubljana.
—	Relativna opredelitev ueolitske in eneolitske keramike iz jamskih najdišč jugovzhodnega alpskega prostora. Arheološki vestnik, 23, Ljubljana 1972.
Načrt dela za leto 1972
Nadaljnje speleološke in hidrološke raziskave Cerkniškega jezera in okolice. Speleološke raziskave jam v porečju Ljubljanice, druga faza Speleološke karte Slovenije. Raziskovanje krasa
za potrebe prakse po pogodbenih nalogah. Nadaljnje preučevanje jamske favne in zbiranje podatkov za leni i Favna Slovenije in Podzemeljska favna Slovenije. Sodelovanje pri pripravah za lil. mednarodno konferenco o sledenju podzemeljskih voda in pri organizaciji 6. jugoslovanskega speleološkega kongresa v Postojni.
INSTITUT ZA PALEONTOLOGIJO
Poročilo o tlelo v letu 19 7 i
Dr. Hajko P a v lovec je pri nadaljevanju raziskav istrskih numulitov in asi lin ugotovil za v rs i o NuniHltilifes loriolt, ki je bila do zdaj znana samo iz srednjega IuteCÎja, tja nasiopa tudi v spodnjeluteei jskih plasteh. Y okolici Picna najden nufriulit, ki ga po dolžini kamric in višini zavojev stavi jamo med vrsti Nummulites praelaevigatus in N. Laevigatus, bo verjetno nova vrsta, ki je živela V najmlajšem delu srednjega Cuizija. V spod-njeluteeijskih apnencih pri Karojbi je odkril numulita, ki je zelo verjetno ena od prehodnih oblik med vrstama Nummulites U(]ui-tanicus in N. manfredi. Za spodn je bi teci j ske apnence iz Istre je zelo značilna oblika, ki jo imenujemo N. aff. lehneri. Fo morfoloških značilnostih povezuje vrsti N. lehneri in N. gallensis. Pod plastmi s tem numulitom nastopa še drug predstavnik tega oblikovnega kroga. Zelo verjetno bo to nova vrsta ali podvrsta, ki jo bo treba v filogenetskem smislu postaviti med predhodnike vrste N. lehneri-
Dr. R. Pavlovec jc začel revidirati hiteči jske operkuline iz skupine (Jperculitta praespira. Po večji hišici, gostoti sept in višini zavojev jih je mogoče prišteti iz Istre opisani vrsti Oper-culina maxima. Ob reviziji se je pokazalo, da je O. muxlina pogostna tako v Istri, kakoT tudi na Madžarskem, v Italiji in v Franciji-
Na prošnjo Geološkega zavoda v Ljubljani je dr. R. Pavlovec pregledal mikrofavno iz vzorcev, nabranih v okolici Vrhovelj, Krasnega, Sabotina in Kož bane v Goriških Brdih. Ugotovil je mešano z gor n j ek redno in paleogeusko favno. Od krednih fora-min i fer so bile določene vrste Siderolites calcitrapoides, Orbi-toides média, Omphalocyclus maeroporus in Cuneolina sp. Med paleogenskimi foraminiferami pa je našel vrste Nummulites planulatus, Asterocy clin a stella, Discocyclina cf. trabayensis. D, cf. marthae, D. cf. archiaci, Aloeolina sp., Globigerina sp. in Globorotalia sp. Cuizijska vrsta Operculina marinellii je bila v naših krajih pi vie ugotovljena. Kredna niikrofavna je bila presedimentirana iz krednega fliša v bližini.
V	podsaboiinskih p I asteli ju i ne Slovenije je odkril Zoophjjcos [skupina Polvchaeta), kar je prva najdba tega ihnofosila V Sloveniji.
Za paleobiološke raziskave kožbanskih i 11 med nilski h plasti je nabrnl vzorce iz profilov v okolici Gonjač in Vedrijana. Podrobneje je prciskal nahajališče numnlitin pri Vipolžah. Iz teh Vzorcev bodo preučene makro in mikroforalil in i fere in nano-plankton. Del vzorcev je že prepariran ili pripravljen za ptile-ontološko obdelavo.
Dr. R, Pav lovec jc začel s terenskimi raziskavami numulitov in asilin iz okolice Slovenj Gradca in Mežice. Na terenu je sodelovala tudi univ. asistentko dr, Katica Drobne, ki je pri Inštitutu za geologijo FNT ljubljanske univerze nosilka te raziskovalne naloge, Po prvih paleontološVih obdelavah numulitov in asilin se je pokazalo, da bo mogoče favno & slovenskih nahajališč primerjati s favno iz Guttaringa (Kotarč) severno od Celovca.
Dr. R. Pavlovec je v začetku maja potoval za cn teden v Basel, kjer je z vodilnim specialistom za numulitine proL tir. H. Schaubom razpravljal o problemih, na katere je Pavlovec naletel pri obdelavi istrskih numulitin. Hkrati si je ogledal bogato paleontološko zbirko, v kateri so mnoge še neobjavljene nove vrste.
V	začetku julija je dr. R. Pavlovec potoval za tri dni na Dunaj zaradi projekt i ranega kataloga fosilov Slovenije. Tam je obiskal puleontološki inštitut na univerzi m državni geološki zavod, kjer si je ogledal v zbirki fosile iz paleogetiskih nahajališč Jugoslavije, posebno Siachejevo alveolinsko favno.
Dr. R. Pavlovec je podal ostavko na svoje dosedanje mesto v Inštitutu za paleontologijo in s i. septembrom J9~i nastopil službo pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Obvezal se je pa, da bo v [irostem času še sodeloval pri raziskovalni nalogi, ki mu jo je odobril Sklad Rorisa Kidriča.
Dr. Dragica Turnšck je začasno opustila znanstveno obdelavo mezozojskili hidrOzojev in se lotila koral iz zgornjejurskih skladov, ki jih jc nabrala v Trnovskem gozdu, na Notranjskem in Dolenjskem. Material je bil ieios dokončno prepariran in v glavnem tudi determiniran. S pomočjo izredno bogate svetovne strokovne literature in po primerjavi z originalnim koralnim materialom iz enako starih plasti v Nemčiji in Španiji ji je uspelo do zdaj določiti 65 vrst koral, ki pripadajo 35 rodovom. Dve vrsti sta novi. nekaj primerkov, ki so doslej v literaturi prav tako neznani, je še neobdelanih.
Največ je kolonijskih koral. Skoraj v vseh nahajališčih dobimo vejnate plokoidne in Cerioidne oblike, kakor so rodovi Calamophylliopsiti Dermostnilia, Stifiosmilia, Goniocora, Clado-phyllia, Plücophyllia pa tudi Cyaihophora, Pseodocoenia, Helio-coenia, Stylpia, Amphiastraea, MUrodendron, Donacosmilia, 7 hecosmilia in druge. Zelo pogostne so nadalje masivne in tudi pre v le kaste kolonije vseh struktur, iako Thamnasteria, SlHia-xtraea, Microphyllia, Meandrophyllia, Latomeandra, Isastraea, Complexaatrea, Micmsolena, Comoseris, Actinaraea, Veliko manj je solitamili koral, med temi je dr. D. Turašek dobila rodove Montlivaltia, AxosmiJia, Diplaraea in druge.
Pri določanju in opisu favne je uporabila najmodernejše metode in upoštevala vse dosedanje ugotovitve sodobnih raziskovalcev, ki polagajo važnost na nofranjo strukturo koral, kakor je mikrostruktura skeleta, značaj sept in stene, medsebojna povezava koralitov in drugo. Uvrstitev koralnih rodov v višje sistematske kategorije še rti dokončno urejena, ker vlada v dosedanji literaturi glede sistema velika neenotnost. Temu problemu se bo treba posvetiti tudi še prihodnje leto,
Slovensko koralno favno je mogoče primerjati s koralami iz bogatih oksfordijskih in kimineridgijskih nahajališč Švice, Francije. Nemčije. Anglije, Španije, Portugalske, Poljske in Rusije pa tudi iz ti tonskih skladov Č!eskc in nekaterih nahajališč Rusije. Revnejša nahajališča podobnih zgornje jurski h koral SO znana tudi na Madžarskem, v Avstriji, Italiji in nekaterih državah severne Afrike.
Po številčnosti in raznovrstnosti jurske koralne favne lahko slovenska nahajališča uvrstimo med najbogatejša na svetu. Natančna determinacija, ki je bila letos v glavnem končana, nam bo osnova za nadaljnje študije evolucije, straligrafije in paleo-ekologije.
Dr. D. Turnšek jc dobila enoletno Humboldt ovo štipendijo, s pomočjo katere je na strokovnem izpopolnjevanju pri prof. dr. O. Geyer j ti v Geološkem inštitutu univerze v Stutigartu.
Paleontološki inštitut so obiskali naslednji geologi in paleontologi. Prof. dr. Mario Masoli s tržaške univerze se je z dr. R. Pavlovcem dogovarjal o sodelovanju pri raziskavah paleo-censkih plasti na j už noža h od ne m robu tržaškega krasa. Dr. Vittono De Zanehe s padovanske univerze je razpravljal z dr. 11. Pavlovcem o problemih, na katere je naletel pri preučevanju numulitov. Dr. Ladislavus Gidai iz Budimpešte je kot gost Geološkega zavoda v Ljubljani obiskal naš inštitut, dr. R. Pavlovec pa ga je en dan vodil k paleogenskim profilom na Primorskem,
Načrt dela za leto 1972
Nadaljevanje bios tr a tigra f skih raziskav kož Lanski h in inc-danskih plasti. Nadaljnje preučevanje numulitov in asilill iz severne Sloveaije. Dopolnilne terenske raziskave zgoraj cj ur si; i h koralaih nahajališč. Izdelava sistema za zgornje jurske korale iz Slovenije. Paleontološka obdelava spodnjek tedne grebenske favne S Trnovskega gozda. Obdelava zgotojejurskib koral iz zbirke Prirorloslovnega muzeja v Beogradu.
INSTITUT ZA GEOGRAFIJO
Poročilo o delu v letu 1971
i. Glavne smeri in rezultati dela
Načrt, ki smo si ga izdelali, je bil v glavnem uresničen, Delna korektura je bila narejena pri programu za navo dolgoročno temo, sprejeto pri Skladu Borisa Kidriča (v nadaljevanju SBK}. Geografija poplavnih področij na Slovenskem, ki smo jo v pogodbi soglasno S SBK skrčili V prvi fazi, ki zajema dve leti, na pripravljalna dela in na izdelavo metodologije ob preučevanju Pšate,
Zaključili smo s preučevanji kvartarnih se d imen lov in njihove izrabe v Sloveniji, ki jih z dveletno prekinitvijo opravljamo od leta 1959 naj)rej s subvencioniranjem SBK. V lefu 1971 smo izdelali sledeče elaborate z ustreznimi prilogami: Ivan Gams, Kvartarni sedimenli v Bnbnem, Loškem in Cerkniškem polju; Jurij Kuna ver, Razvoj zgornjega Posočja v kvartarni dobi; Drago Meze, Kvartarni sedimenti v Voglajnski pokrajini; Milan Šifrer, Kvarturni razvoj Škofjeloškega in Polliogrnjskega hribovja.
Obdelani so rezultati študija kvartarnega razvoja Dravinjskih goric z bližnjim obrobjem in v glavnem že pripravljeni za objavo, podobna študija za porečje Kokre pa je pripravljena le deloma in čaka na dokončno obliko v prihodnjem letu.
V oktohru je bilo izvršeno redno opnzovanje triglavskega in Skutinega ledenika, ki je uvrščeno v vsakoletni delovni program Inštituta že od leta 1946 naprej.
Trajnejšega značaja je tudi dopolnjevanje in urejanje kataloga slovenske geograFske literature, fototeke in diatekc; to smo v okviru možnosti opravljali tudi v letu 1971. Tako je dr. Valter Bohinec nadaljeval s preureditvijo list kovnega stvarnega kataloga geografske literature v Sloveniji po bibliotečnih načelih. Urejanje fototeke in diuteke je zaradi pomanjkanja denarja, ki ne dovoljuje honorarnega dela, prevzel inštitutski fotograf tov. Vlado Vi vod. Dr. Rudolf Krop ivnik je iz Dela in maribor-
s tega Ve četa izrezoval članke, ki so za geografijo zanimivi, za katalog geografske literature v Sloveniji pa je ekscerpiral tudi nekatere novejše geografske in sorodne revije.
O kritičnem stanja kartoteke krajevnili imen v SR Sloveniji zaradi skromnih rednih finančnih sredstev in odklonitve prošnje pri SBK smo poročali že lani; zato smo bili letos prisiljeni delo ustaviti. Zaradi pomembnosti te kartoteke smo prošnjo, podprto s pod robno dokumentacijo, kakršno je želel recenzent, obnovili. Gradivo zanjo je začel zbirati tov. Vilko Finžgar, ki bi delo tudi nadaljeval, če bi SBK prošnjo ugodno rešil.
Skupaj z Geografskim društvom Slovenije, Inštitutom za slovenski jezik SAZU in Inštitutom za narodnostna vprašanja je naš inštitut pripravil strokovni del za javni posvet o problemih pisave naših in tujih zemljepisnih imen; komisijo je vodil akademik prof. dr. Svetozar Ilesič. Posvet pripravlja Geografsko društvo Slovenije. Komisija je pretresala vprašanja v štirih podkomisijah za: 1. etimološko, narečno ali knjižno zapisovanje domačih zemljepisnih imen: 2. pisavo domačih sestavljenih zemljepisnih imen; 3. pisavo domačih zemljepisnih imen v etnično mešanih slovenskih predelih; 4, pisavo in izreko tujih zemljepisnih imen.
Inštitut je začel skupaj z Inštitutom za slovenski jezik, generalnim tajništvom SAZU in zunanjimi sodelavci realizirati Jani sprejeti načrt o pretresu top on orna stičnega gradiva na osnovni državni karti v merilih 1 : 5.000 in 1 : 10.000 za ozemlje SR Slovenije z geografskega in jezikovnega stališča. Kot protiuslugo nam daje Geodetska uprava po en izvod od vsake natisnjene karte; do sedaj smo jih dobili 581, to je vse, ki so izšle. Karte izdaja Zvezna geodetska uprava SFRJ, snema in za SRS pa jih pripravlja Geodetski zavod SRS v Ljubljani, s katerim imamo tudi največ stikov. V letošnjem letu so bile pregledane karte škofjeloškega hribovja in širšega postojnskega okoliša.
Poživitev interdisciplinarne komisije za študij prostorskih problemov Slovenije pri SAZU v letu 1971 ni bila mogoča, ker za to še ni bil realiziran razpis novega mesta znanstvenega sodelavca, ki smo ga za to delovno mesto predvideli. Ker jc imenovano novo mesto na čelu prioritetne liste novih mest za leto 1972 na SAZU, upamo, da bomo prihodnje leto lahko začeli z delom.
2. Objavljena dela
V letu 1971 je izšel 12. zvezek Geografskega zbornika, 318 sir., Z naslednjimi razpravami: Vladimir Kokole, Centralni kraji v Sloveniji. Problemi njihovega omrežja in njihovih gravitacijskih območij; Vladimir Klemcnčič, Prosiorska diferenciacija Slovenije po
selitveni mobilnosti prebivalstva; Ivan Gams—Franc Lovrenčak— Rorat IngoliC, K raj na vas. Študija o pnrodnih pogojih in agrarnem izkoriščanju Krnsa; Darko Radinja, Usad nad 1'udiago v Vipavski dolini. Primer porušenega prirodnega ravnotežja v flišni submedite-ranski pokrajini, Gradivo za 13. zvezek Geografskega zbornika je v končni redakcijski fazi za 14. zvezek pa v pripravi,
Izven SA2U so objavili; S. I lešič: Pokrajinsko okolje na slovenskem Koroškem. V knjigi: Koroška in koroški Slovenci. Obzorja, Maribor 1974, str, 11—38,
—	Transformations ré cc nies du paysage rural traditionnel s love ne. L'habitat et les paysages ruraux. d'Europe. "Université de Liège, 1971, str. 227—239.
—	Novije iransforinacije tradicionalno^ seoskog pejsaža n Sloveniji. Zbornik za narodni život i običaje, JAZU. Zagreb, knj. 45, 1971, str. 351—364.
—	The régional socio-économie structure of the Socialist Republic of Slovenia. Gcografisch Tijdschrift, Amsterdam, Nieuwe Reeks, Diet, V-, N. 4, 1971, str. 485.—490,
M, N a t e k : Nekateri vidiki naših nerazvitih področij. Naši razgledi, XX. štev. 1. str. 5—6. štev. 2, str. 37— 38, Ljubljana 1971,
—	Vpliv industrializacije na agrarno pokrajino v Velenjski kotlini. Zgodovinski časopis, XXV, zvezek 3—4. str. 251-270, Ljubljana 1971.
—	Selitvena dinamika v SR Sloveniji v letih 1959—1968. Geografski obzornik, XVIII, št. 1—2, str. 1—It, Ljubljana 1971.
—	Selitve med SR Slovenijo in drugimi republikami Jugoslavije. Geografski obzornik. XV11L št, 3—4. str. 1—9. Ljubljana 1971.
—	Nekatere oznake v razvoju savinjskega vinogradništva. Hmeljar, XXV, št. 4, str. 12—13, Žalec 1971.
3. Udeležba na kongresih, zborovanjih, in podobno
Dr. Svetozar Ilešič, upravnik inštituta, se je udeležil:
a) V. kongresa geografov ZSSR v Leningradu v decembru
1970	(kot predsednik Nacionalnega komiteja za geografijo SFR j); L) italijansko-slovcnskega geografskega posvetovanja aprila
1971	v Vidmu (lldine) na tamkajšnji fakulteti za tuje jezike in literature (z referatom Regionalna družbeno-gospodarska struktura SR Slovenije);
c)	mednarodnega simpozija o Inovacijah v geografiji in univerzitetni izobrazbi na Kaledri za ekonomsko geografijo Univerze v Bratislavi avgusta 1971 (z referatom »Kompleksnost geografije v univerzitetni izobrazbi v Jugoslaviji«);
d)	evropske regionalne konference Mednarodne geografske unije v Budimpešti avgusta 1971 (z referatom! Geografija človeka na ozemlju Jugoslavije ob koncu 19. in začetku 20. stol. na seminarju komisije MGU za tematiko Razvoj geografske misli);
e)	XXI. kongresa italijanskih geografov v Verbanii septembra 1971, kjer je sodeloval pri i okrogli m iz i s o tematiki raziskovalno delo iti univerzitetni pouk;
f)	v okviru kulturne izmenjave med Belgijo in SFRJ je novembra J971 imel serijo predavanj o Sloveniji in njenih regionalnih problemih na geografskih inštitutih Univerz \ Leuvenu in Liegu ter v Belgijskem geografskem društvu v Bruslju.
Dr. Milan Sifrer, višji znanstveni sodelavec, se je v avgustu udeležil evropske regionalne konference Mednarodne geografske unije v Budimpešti in imel na njej referat z naslovom; The Methods and Results of the Study of the Fluvial TeTraccs in Slovenia (N\\; Yugoslavia).
Fotolabor&iorij
letu 1971 je bilo za potrebe Inštituta in Kartografskega zavoda razvitih 114 filmov, izdelanih 479 reprodukcij (karte in f o to rep redukcije za barvne in Črno-bele diapozitive) in ca. 4000 folopovečav različnih formatov, poleg tega pa Še 2 m: matric na poliester. Proti povrnčilu materialnih stroškov je delal fotograf v okviru možnosti usluge tudi nekaterim drugim institucijam SAZU (Sekcija za umetnostno zgodovino, Inštitut za narodopisje, Inštitut za biologijo — geobotaniki. Sekcija za arheologijo). Tako je naredil zanje na 14ms fotopapirja 450 foto-povečav raznih formatov in 40 reprodukcij za barvne diapozitive. V letu 1971 se je fotoaparatura obogatila z vakuumskim okvirom za kopiranje, ki ga je rabljenega dobil fotolaboratorij za polovično ceno (15.000,00 din) od Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo Univerze v Ljubljani. Z njim bo omogočeno uspešno izdelovanje fotomatric raznih kart za reprodukcijo in potrebe kartografije.
Knjižnica
Knjižni fond je v letu 1971 narastcl za 233 knjig in 476 zvezkov revij. Ob hitrem naraščanju knjižnega fondu naj ponovno opozorimo, da so knjižne Omare in police že prenapolnjene: in bi bilo zato treba nujno povečati prostor za knjižnico.
Načrt dela za leto 1972
V letu 1972 bo osrednja pozornost raziskovalnega dela inštituta usmerjena v začetna preučevanja Geografije poplavnih področij na Slovenskem. V drugem letu prve faze teh preučevanj
bomo na primeru porečja Pšate opravili številne geografske analize, ki nam bodo z geomorfološkega. klimatološkega, hidrološkega, pedološkega, fitogeografskega vidika kakor tudi z zgodovinskega, gospodarskega (predvsem kmetijskega), prometno--naselbin s kega stališča ovrednotile vlogo in značaj ter pomen visokih Voda pri oblikovanju kulturne pokrajine» S tem t preučitvami bomo dobili nazornejši vpogled v izrabo zemljišč ob poplavnih vod ah bodisi v preteklosti bodisi v sedanjosti. Na osnovi teh parcialnih, vendar med seboj tesno se dopolnjujočih preučitev, ki sodijo med pripravljalna dela, bo izdelana (okvirna) metodologija za geografska preučevanja poplav na Slovenskem, V okvir dela prve faze smo uvrstili tudi izdelavo Bibliografije poplav na Slovenskem.
Nadaljevali bomo s preučevanjem kvartarnih periglacialnih pojavov na Slovenskem. V ia okvir našega dela želimo vključiti tudi nekatera območja z naših zamejskih predelov, še posebno tista, ki s svojo raznovrstno problematiko naravnost izzivajo k prevrednotenju dosedanjih ugotovitev ali pa k primerjavi z razvojem na vsem slovenskem ozemlju. Kolikor bo mogoče, bomo nadaljevali s terenskim preučevanjem kvartarne morfogeneze porečja Save med Ljubljanskim poljem in BrežiSko-krsko kotlino.
Zabeležili in evidentirali bomo vse morebitne elementarne nezgode, ki bi naše kraje zajele v tekočem letu (npr. pozebe, neurja in povodnji, plazovi, potresi idr.). Kolikor bomo razpolagali z zadostnimi denarnimi sredstvi, želimo nadaljevati s terenskim preučevanjem rečen tn i h fosilnih usad ni h pobočij ter njihov vpliv na gospodarsko izrabo tal.
Ob koneti talilne dobe bomo z meritvami in opazovanji zabeležili spremembe stanja ledenikov pori Triglavom in pod Skuto,
Nadaljevali bomo tudi Z družbenogeografskimi preučevanji slovenske zemlje, \ ta okvir sodi nadaljevanje zbiranja, urejanja, vzporejanja in sintetiziranja raznovrstega gradiva za prikaz razvoja agrarne pokrajine na Slovenskem.
V sklopu študija naših manj razvitih področij želimo v tekočem letu posvetiti še posebno skrb tistim perifernim in obmejnim pokrajinam, ki v zadnjem času izredno naglo spreminjajo svojo gospodarsko, prebivalstveno in socialno strukturo, kar še prav posebej vpliva na posebnosti v razvoju njihove fiziognomije.
Ce bo mogoče v okviru našega inštituta nastaviti na predvideno novo delovno mesto znanstvenega sodelavca, bo p oživljeno
9 LKTOPI3
129
delo interdisciplinarne komisije za študij prostorskih problemov. \ sklopu tega dela bomo posebno skrb namenili kompleksnemu preučevanju človekovega okolja.
Nadaljevali bomo s preučevanjem Tegionalno-geogiafskih ka-rakierislik hmeljarskega predela Spodnje Savinjske doline,
Skupaj z Inštitutom za slovenski jezik, generalnim tajništvom SAZU ter z zunanjimi sodelavci bomo nadaljevali lani začeto delo pri pretresu topomastičnega gradiva za SR Slovenijo, ki je natisnjeno na osnovni državni karti v merilu 1 ; 5000 oziroma 1 : 10.000. To karto izdeluje in izdaja Geodetska uprava SR Slovenije.
Če nam bo v letošnjem letu Sklad Borisu Kidriča odobril zaprošena sredstva, bomo nadaljevali tudi z izdelavo prepo-trebne kartoteke krajevnih imen v SR Sloveniji. Ta bo slonela uu primerjavi današnje uradne rabe (pisave) krajevnih imen z zapisi v krajevnem leksikonu Dravske banovine, repertorijem Iz leta 1910 in franciscejskim katastrom. Pred leti začeto delo bo nadaljeval in vodil \ ilko Finžgar, Ptav tako bomo skušali pripomoči k realizaciji načrta za zbiranje osnovnega t.opnnoina-st i čilega gradiva za izdajo zemljevida tistega dela slovenskega etničnega prostora, ki je v mejah republike Italije.
Za tisk je pripravljeno gradivo za KIII. zvezek Geografskega zbornika; zbrano in urejeno gradivo bo tudi za naslednji zvezek Geografskega zbornika.
V naše redno delo je vključeno dopolnjevanje, urejanje in preurejanje kataloga geografske literatuTC o Sloveniji: prav tako tudi fototeke in diateke.
\' letošnjem letu bo delo v fotolaboratoriju usmerjeno predvsem na dve področji: a) za tekoče potrebe raziskovalnega dela inštituta in b) Tla sistematično izdelavo negativnih posnetkov topografskih kari v merilu 1:23.000 za celotno ozemlje SR Slovenije.
KARTOGRAFSKI ZAVOD
Poročilo o del 11 v letu 1971
\ letu 1971 smo nadaljevali s kartografskim upodabljanjem smo izdelali za Sklad Borisa Kidriča naslednje karte v merilu smo izdelali za Sklad Rorisa Kidriča naslednje karle v M. i : 50.000;
1.	porečji tSelške in Poljanske Sore.
2.	porečje Voglajne,
3.	Babno polje,
4.	Loško polje,
5.	Cerkniško polje in
6.	zgornje Posočje.
Za XIII. knjigo Geografskega zboraika smo za prispevek' A. Kranjca o Kočevskem polju izdelali naslednje karte v merilu 1 ; 25.000;
1.	Geološko-speleološko-kidrografako karto.
2.	Geomorfološko kari o in
3.	karto Izrabe lul.
Za XIV. knjigo Geografskega zbornika smo izdelali karto Vinogradniške posesti po naseljih v Spodnji Savinjski dolini za prispevek M. Na tka.
Za Geografski obzornik XVIII, št. t—2 smo za prispevek M. Natka izdelali naslednje karte:
1.	Priselitve prebivalstva v občine S RS v Jetili 1959—68,
2.	Izselitve prebivalstva iz občin SRŠ v letili 1959 68 in
3.	Saldo selitve prebivalstva med občinami SRS v letih 1959—68.
Za Geografski vestnik 1971 smo izdelali dve karti, in sicer:
1.	Kulturne vrste in posestna struktura v k. o. Šentpavcl leta 1856 iti
2.	Kulturne vrste in socialna struktura prebivalstva v k. o. Šentpavcl leta 1970 (za prispevek prof. M o rit seli a).
Za Celjski zbornik 1971—72 smo za prispevek M. Natka izdelali naslednje grafikone:
1.	Delež delavcev s celjskega področja po letih zaposlitve T tujini v obdobju i%b—70,
2.	Delavci s celjskega področja po občinah in leta ti zaposlitve v tujini v obdobju 1966—70,
3.	Delež delavcev (zdomcev) po državah zaposlitve (poprečje za obdobje 1966—70),
4.	Časovni (mesečni) režim zaposlovanja s celjskega področja v tujini v letu 1%9 in 1970,
5.	Kvalifikacijska struktura zdomcev s celjskega področja po drža vali in letih zaposlitve za obdobje 1966—70 in
6.	Delavci s celjskega področja v tujini po panogah dejavnosti in državah zaposlitve v letu 1969 in 1970.
V	tem letu smo nabavili večje število raznih topografskih in posebnih (specialnih) kart, in siceT:
510 listov osnovne državne karte (ODK) SFRJ v merilu 1 : 5000 za območje Slovenije,
20 listov osnovne državne karte za isto območje v merilu 1: 10.000.
OPOMBA: 58 listov navedenih kart smo izkopirali na oza-lidiiem papirju na našem zavodu.
13 italijanskdi topografskih kart v merilu t ; 50.000. Te karte pokrivajo slovensko etnično ozemlje v Italiji.
159 jugoslovanskih iopografsih kart v merilu 1; 100.000 za vse območje SFRJ,
!2 listov milijonske karte za SFRJ,
10	listov (kart) agrarne kolonizacije slovenske zemlje,
11	kart SR Slovenije v merilu 1 : 400.000 (med temi so avto-turistične in geografske karte).
2 načrta Ljubljane v merilu 1 ; 10,000 m
2 načrta Maribora v merilu 1: 10.000,
Za pretežno število navedenih kart vodimo poleg registra tudi posebne pregledne sheme, ki omogočajo lažjo orientacijo v prostoru.
V	tem letu smo nabavili tudi kopirni okvir s priključki in garnituro gravurnih nožev, gravurne folije pa imamo tudi že naročene.
Kartografski zavod sodeluje z Zavodom za statistiko SRS v Ljubljani pri izdelavi karte SR Slovenije v merilu 1 : 200.000, ki bo vsebovala podatke statističnih okolišev in naselij,
Načrt dela za leto 1972
Delovni program Kartografskega zavoda za le (o 1972 obsega:
f. izdelaio metodologije kartografske upodobitve elementov pri študiji poplavnih področij na karti SR Slovenije in njihovo aplikacijo na primeru Pšale;
2.	dokončno izdelavo geomorfološke karte porečja Kokre v merilu 1 : 25,000 za XIV. knjigo Geografskega zbornika (prispevek dr. D. Mezeta);
3.	izdelavo večjega števila ustreznih kart. kartogrnmov in grafikonov k članku Vinogradništvo v Spodnji Savinjski dolini v XIV. knjigi Geografskega zbornika (prispevek \1. Na tka):
4.	karto kvartarnih teras v Dravinjskih goricah in izdelavo ustreznih grafikonov za XIV. knjigo Geografskega zbornika (prispevek dr. M. Sifrerja);
5.	karte in kartograme k članku Razvoj kulturne pokrajine v Bohinju v XIV, knjigi Geografskega zbornika (prispevek dr. M, Vojvoda);
t. registriranje in vodenje evidence nad posameznimi listi (sekcijami) osnovne državne karte SR Slovenije v merilih 1 : 5000 in 1 ; 10.000, ki nam jih po posebnem sporazumu brezplačno pošilja Geodetska uprava SRS v Ljubljani;
7.	sodelovanje z Zavodom za statistiko SRS v Ljubljani v zvezi z izdelavo ustrezne metodologije za upodobitev krajev, oziroma ploskovnih enot naselij na osnovi statističnih okolišev na karti Slovenije v merilih i : 100.000 in 1 : 200.000;
8.	sodelovanje z drugimi kartografskimi in geografskimi institucijami z ara cl i strokovnega izpopolnjevanja in reševanja določene konkretne problematike, na primer: izdelava metodologije za upodobitev posameznih elementov fizičnega in družbenega značaja, na kartah v merilu 1 : 400.000 in drugih manjših merilih; te kaTtc bodo sestavljale nacionalni atlas SR Slovenije.
INSTITUT ZA BIOLOGIJO
Poročilo o delu t letu 1971
I. Splošne ugotovitve
Število iednih znanstvenih delavcev (8) je že dolgo let nespremenjeno, pridružil pa se jim je en honorarni sodelavec. 14. 12. 197J je umrl naš strokovni sodelavec Srečko GRO.\f. hriolog-nmater; z njim smo izgubili marljivega in požrtvovalnega sodelavca.
II- Inštitutskp knjižnica
Inštitutska knjižnica je V preteklem letu pridobila 510 novih knjig in 1200 zvezkov raznih revij. Iludo prostorsko stisko v knjižnici smo začasno rešili z adaptacijo in vključitvijo vhodne veže in dohodnega hodnika v inštiiufske prostore.
III. Terenska delo
Malakolog J. Bole je v sodelovanju z inštitutom za biologijo univerze v Ljubljani raziskoval malakološke razmere v mraziščih na Ravniku pri Rakeku, na Kočevskem in v Snežniškem pogorju. Malakološkim raziskovanjem so bile namenjene ekskurzije na osameli kras na Kozjanskem in v Širši okolici, v okolico Preddvora. na Jezersko in v Savinjsko dolino. Zaradi izredne suše jeseni je obiskal tudi nekaj vodnih jam in veliko izvirov pod Gorjanci med Sanioborom in Kostanjevico. Na dinarskem krasu je bil dvakrat in je prelskal v maju h jam, in veliko izvirov na Ravnih kotarih pri Zadru, poleti pa je obiskal Gorski Kotar, Liko in Vclebit ter nabiral predvsem vodne polže v izvirih.
Lepidopterolog J. ( arnelutii je napravil več krajših ekskurzij na Gorenjsko, predvsem v Julijske Alpe, v Karavanke in Kamniške planine, na Notranjsko v okolico Logatca, Cerknico, Postojne in Žiro v. ^ Primorju in v Istri je nabiral okoli Nove Gorice, Hrpclj. Črnega kala in ob Rižani. na Dolenjskem pa pri Ivanini gorici. Novem mestu, Kostanjevici in Krškem, v Prek-
murju pri Dubrovniku in Murski Soboti. Napravil je še veliko krajših zasebnik ekskurzij, tri so ga vodile v Benečijo in na Goriško v Italiji, okoli 20 pa po Sloveniji. Od 4, do 20. julija je vodil entomološko ekskurzijo z mednarodno udeležbo na Durlnitor in v kanjon Tare. Ekskurzijo je priredila eniomološka sekcija »Štefana Micbielijac, udeležilo pa se je je 30 Članov. Vodil je tudi dvodnevni eutomološki tečaj na Lubuikn, ki ga je pripravila sekcija za entomologe srednjih šol. Le in i dopust je izkoristil za favn i stična raziskovanja ob znhodui obali i stre in v črnogorskem Primorju ter v okolici iitograda.
Algologinja L Munda je raziskovala podmorsko bentonsko vegetacijo v L iraškem zalivu pri Rovinju v pomladanskem in poletnem času ter dodatno v oktobru. Preučevala je ekološke razmere alg na ekvidistantnih nahajališčih ob obali 1,iraškega zaliva. Poleti je raziskovala do globin 10 m, spomladi pa do 3 in. Opnzovala je vertikalno in horizontalno razporeditev bentonskib alg. ki je odvisna od slanosti, temperature, ekspozic.ije in podlage. V oktobru je ponovno pregledala bentoilsko vegetacijo v okolici llovinja ter ugutovila močno degradacijo naselij bentonskili alg zaradi naraščajoče organske polueije. Sladkovodne alge je preučevala v stoječih in tekočih vodah v okolici Ljubljane, na. Jezerskem in Ohirskcm.
Ceobotaničiia skupina (M. Prešeren. L Pttncef, M. Zupančič in \ . Žagar) je bila 1971 na terenu od 9. junija do 17. novembra in delala IGO dni, Največ časa (46 dni) je porabilo za kartiranje Vegetacije za temo Vegetacijska karta Jugoslavije. Skartirala je tri četrtine lista Novo mesto 2 v merilu 1 : 50,000 in napolnila sekcijo. Pri kartirahju gozdne vegetacije za GG Kočevje SO porabili geobotaniki 34 dni. kartirali pa so področje Poljanske in del doline ob Kolpi v merila 1 : 10.000 in i : 25.000. Začeli so tudi delati za nalogo Vegetacija Slovenije iti pri tem prebili na terenu II dni. Preučevanje je zajelo del Dolenjske ter visoki kras na Kočevskem in v Trnovskem gozdu. \ pozni jeseni sta 1. Puli-cer in M, Zupančič 8 dni preučevala vegetacijo v Savinjski dolini za GLIN Nazarje.
M. Wraber je pregledal po naročilu Zavoda za spomeniško varstvo SRS in v spremstvu terenskega osebja dubovo-gabrov gozd (Robori-Carpinetum) v Cigonci pri Slov. Bistrici (ok. 150 hal, ki naj se kot naravna znamenitost ohrani kot gozdni rezervat. V sodelovanju z istim zavodom je pregledal nekatere dele Ljubljanskega barja, ki naj se izločijo kot naravni rezervati. Z geobotanično skupino je obhodil območje doline Čabranke in Kolpe, predvideno za kartiranje po naročilu GG Kočevje. 2. 6.
je vodil na Nanos ekskurzijo italijanskih botanikov (Società botanica Italiuuu). V dveh p tes Le rl kili po en teden je preučeval v juliju floro in vegetacijo Cerkniške doline za projekt ¡Naravoslovne raziskave Cerkniškega jezera in njegove okolice. — Od 21. do 25. 5. je vodil po Sloveniji (Gor, P osa v je. Posočje, Kras. Pokljuka, Kočevsko, dolina Kike) prof. dr. F, K. llartmamia (Güttingen) in njegovega spremljevalca zaradi spoznavanja gozdne vegetacije. Od 4, do T, 8. je z enakim namenom in s približno istim programom vodil prof. dr. J. L. Rich arda (Neii-châtel v Švici) in njegove spremljevalce. — Po naroči hi GLIN Nazarje je preučeval teden dni v septembru gozdno vegetacijo ti a območju Mozirskih planin.
T. W raber je preučeval visokogorsko floro in vegetacijo v Julijskih in Kamniških Alpah (okrog 15 dni).
IV. Kabinetno in laboratorijsko delo
l pravnik inštituta akademik Jovan I fadži je sistematično obdeloval suhe južine ter pripravil obsežno revizijo sistema in Opise novih vrst. Sočasno je pripravljal tudi gradivo za katalog opilionOv Jugoslavije,
]. Bole jc urejal in konzerviral na terenu zbrani material ter za to delo porabil veliko Časa. Nadaljeval je z anatomskimi in primerjalnimi raziskovanji podzemeljskih mehkužcev. Podrobno je anatomsko in konhiološko raziskal rod Sadleriana in pripravil temeljito revizijo tega rodu.
J. Carnehitii je sam opravljal vsa laboratorijska in tehnična dela, predvsem piepariranjc in konzerviranje, za to delo je porabil kar devet desetin časa, v sezoni pa je prepariral tudi v prostem času. študijski dopust v marcu je porabil za tehnično pripravo disertacijske teme.
1, Mund a je urejala in določevala bentonske alge iz severnega Jadrana in z obal Island a. Določevala je sladkovodne alge iz okolice Ljubljane in z Jezerskega ter jih gojila v različnih razmerah glede na stalnost in trdoto vode. Predvsem je preskušala rezistentnost zelenih alg iz rodov Vaucheria, I ribonema in Cla-dophora. Kemično jc analizirala bentonske alge iz jadrana in Ailantskegu oceana, določevala protéine, masti, mani toi. algi-uate in pepel. Nadaljevala je z raziskovanjem aminokisliuske sesiave bentonskih alg ter prebavljivosti in hranilne vrednosti nekaterih vrst.
Geohotanična skupina: M. Prešeren in V. Žagar sta bila ves čas zaposlena s kartografskimi deli za potrebe geobotanične skupine instituta, I. Puncer je reševal predvsem organizacijsko-
tehnične probleme v zvezi z ve geta e i js ko kartografijo. M. Zupančič je v glavnem tabcliral fitoccnološkc popise posameznih vegetacijskih enot in ugotavljal njihovo sistematsko pripadnost. I. Puncer ir M. Zupančič sta skupaj z M. Wraberjem preučevala vegetacijske enote kar ti rani h objektov in bila zaposlena v največji meri pri sestavljanju strokovno-znanstvenih elaboratov. M. Wraher |e kot vodja geohotanične skupine vodil in usmerjal raziskovalno delo ter skrbel za koordinacijo dela in za povezavo z zunanjimi sodelavci. V največji meri je bil zaposlen z vodstvenim in programskim delom inštituta, čezmerno ga je obreaie-n je v al o tudi organizacijsko in strokov no-znan s t veno sodelovanje z mnogimi ustanovami, organizacijami in društvi.
V. Sodelovanje z znanstvenimi ustanovami in strokovnimi organizacijami
Tudi 1971 je bila večina inštitutski h sodelavcev zelo zaposlena z izpopolnjevanjem nalog, ki so vezane na sodelovanje z drugimi institucijami in strokovnimi organizacijami doma in v tujini. Večina stikov je slonela na osebnih strokovno-znanstvenih /vezali, ki pa so se uveljavljale pod naslovi organizacij in ustanov. Doma je bilo sodelovanje izredno mnogostransko. Najpomembnejše ustanove, s katerimi imamo stalne delovne stike, so: Inštitut za biologijo univerze v Ljubljani, Inštitut za nauk o tleh in prehrano rasi I in. Inštitut za gojenje gozdov. Gozdarski oddelek biotehniške fakultete, Inštitut. Jožef Štefan, Društvo biologov Slovenije, Slovensko geološko društvo, Jamarska zveza Slovenije. ,| ugoslovansko društvo za preučevanje tal. Jugoslovansko entomološko društvo, Prirodoslovno društvo Slovenije, Zavod za spomeniško varstvo SRS, Sklad Borisa Kidriča, gozdnogospodarske organizacije, GG Kočevje, GLIN Nazarje, Biro za gozdnogospodarsko načrtovanje. Skupnost za varstvo okolja v Sloveniji. Komisija za krajinsko varstvo. V mnogih organizacijah zavzemajo inštitutski sodclavci odgovorna inesta, združena z delovnimi obveznostmi. Obveznosti v obliki takšnega sodelovanja naraščajo iz leta v leto in že skoraj presegajo moje delovne zmogljivosti, spričo vse bolj zahtevnega sodelovanja in kompleksnosti dela pa se jim ni moč izogniti.
V tej zvezi bodi omenjeno, da so nekateri inštitutski sodelavci (J. Bole, M. Wraber) precej obremenjeni z redakcijskim in recenzijskim delom v okviru SAZU in zunaj nje. Mnogo skrbi in dela je dala zlasti priprava dokumentarne publikacije Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji, v kateri je J. Bole uredil poglavje Živalstvo, M. Wraber pa poglavje Rastlinstvo. M. \Vra-
ber je sestavil idejni program za Skupnost za varstvo okolja v Sloveniji, ki ga je upravni odbor sprejel z manjšimi dopolnili in spremembami.
Zelo razširjeni so tudi stiki z institucijami v tujini in z mednarodnimi organizacijami, ki nalagajo vedno več odgovornega dela. saj je takšno sodelovanje zaželeno in potrebno ter se vsestransko pospešuje in priporoča. Imena tujih ustanov in organizacij, s katerimi vzdržujemo stike, .so navedena v prejšnjih Letopisih S AZU, novi pa so nekateri osebni stiki.
VI, Študijski sestanki, posneti, seminarji, pot od an j a
lnštiiutski sodelavci so se udeležili, večinoma aktivno, raznih strokovnih prireditev doma in v tujini. Žal so bile možnosti za potovanja v tujino omejena zaradi skromnih sredstev, čeprav je bilo v tem pogledu veliko vabil in zanimanja.
J. Bole se je udeležil V. zborovanjn slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa, ki je bilo H. in 15. maja v Domžalah. Imel je referat Podzemeljski polži no osamelem krasu Slovenije.
J. Carnelutti se je udeležil II, letne skupščine in simpozija Jugoslovanskega entomološkega društva od 2. do 6. oktobra v Sarajevu.
I. Munda seje udeležila V L mednarodnega morsko-biološkega simpozija v Rovinju v septembru. Na lastne stroške je preučevala primerjalni material v Rijksherbarium v Lei dnu na Nizozemskem in redakcijsko pripravila za tisk večje delo. Obiskala je tudi Hydrobiologisk Inslituut nizozemske akademije znanosti v Yerseke ter sodelovala z nekaterimi specialisti-algologi.
M. Wraber, I, Funcer in M, Zupančič so se udeležili XII. simpozija Vzhoduoalpsko-diuarskega društva za preučevanje vegetacije v Trentu (Italija) v času od 27. 6. do f, 7-
M, Wraber se je udeležil XV. simpozija Mednarodne zveze za Iitosociologijo (t iiion internationale de Phytosociologie} v mestu Rinteln/Weser v Zvezni republiki Nemčiji v času od 5. do 8. 4. ier imel referat z naslovom Die Zersiedlnng der Bergwelt als vegetations- und landsehaf tskund 1 tches Problem. V času od 19. do 25. 9. sc je udeležil mednarodnega simpozija Interpraevent 1971 v Beljaku, kjer so se obravnavale znanstvene osnove za borbo proti eroziji in poplavam. Za simpozij je pripravil referat Das Flyschgebiet im slowenischen Istri en — ein Schauplatz der Frosions — und Wildbachtätigkeit. Po naročilu organizacijskega odbora je pripravil (v sodelovanju s prof, dr. A. Hofmannoin, Torino), pregledno poročilo za 12 referatov, napisanih za IV. tematski krog tega simpozija (vloga vegetacije in tal v obrambi
zoper erozijo in poplave) ter vodil na simpoziju diskusijo o tej problematiki- — Od 3, do 7. 10, se je udeležil kot vodja jugoslovanske delegacije posvetovanju Mednarodne komisije za varstvo alpskih pokrajin (CIPRA) v Magadinu ob L ago Maggiore (Švica), podal pismeno in ustno poročilo o problemih varstva narave v Sloveniji v letih 1970 in 1971, imel referat o nameravani gradnji hidroeenirule pri Kobaridu ob Soči ter pripravil v tej zadevi spomenico za vladne organe SR Slovenije, ki jo je plenum komisije soglasno odobril kot svoj predlog.
VII. Obiski in gostovanja
Razen domačih gostov so obiskali inštitut tudi gostje iz drugih republik in iz zamejstva. Takšni so bili: biospeleologa dr, li. in Ch. Declemen in malakologa I.. ]. M. Rulot. ter E. Giiten-berger, vsi iz Nizozemske, entomnlogi dr. M. Schmidt (Dunaj), akad. dr. Z. Lorkovič, dr. Z. Kovačevič, L. Mladinova in inž. Brit-vee (vsi iz Zagreba), mgr. Savkovič (Zadar), dr. Mikšičeva (Sarajevo), algolog A. van den Werff (Nizozemska), prof. dr. S. M. Welters (Cambridge), prof. dr. M. Bukovač (Michigan, ZDA), prof. dr. E. Aichinger (Celovec), prof, dr. A. ilofiuann (lorino. ponovno), prof. dr, F. K. Ilartmann [Cottingen). prof. dr. J. L. Richard (Neuchatel, Švica), prof. dr. R. kinder (Lille, Francija).
VIII. Znanstvena in strokovna dela
a) F tisku objavljene znanstvene razprave
!. Bole. J,. 1971: O anatomiji in taksoaomiji rodu f.ilthabitella Boeters, 1970 (Gastropoda, Hydrobiidae), — Razprave IV. razreda SAZU, 14 (3): 77—91. Ljubljana.
2.	Munda, I.. 1971: General features of tke algal zo nation around tbe Islandic const, — Acia naturalia Island! ca.
3.	M u n d a . I.. 1071: A I lote on the Densities of Hemhic Algae along a Littoral Rock v Slope in FaxuMoi. Sooth west leelaod. — Nova Iled-wigia 1970, 19 (3/4): 533—530, Lelire,
4.	I' oncer, T. in M. Zupančič. 1970: Prašuma Rajhenavski Rog na Kočevskem. — Ros, izd. Akad. nauka i urnjet. Bili, 13: 103 do 109. Sarajevo.
3, Zupančič, M„ 1971: Vegetacijski profil Snežniškega pogorja, — Življenje in delo ljudske tehnike Slovenije, Mladinski raziskovalni tabori 1970: (iti -91, Ljubljana.
(i. \\ rabil, M,. 1970: Topografski, ekološki in sociološki podatki o slovenskih pragozdovih. — ros. izd. Akad. nauka i utnjet. Bili, 13: 91—102, So raje vo^
7. Wraber. M.. 1971: Die Pflanzensoziologie a Is ffelferin iru Kaaipfe gegen Erosion und lioehwasser. — Schriftenreihe fiir Raimi-forsehung und Iva um plaining. 11 : 124—128, Klagcnfurt
ÜL W raber, M., 1971; Das Flysnheebiet im slowenischen Istrien
—	ein Schauplaiz der Erostons- und W il dbacMätigkeit. — Inter-praevent 1971: Grenzen und Möglichkeiten der Vorbeugung vor Unwetter katastrophen im alpinen Raum: 345 -357, Klafrenfurt.
Wraber, K 1971: Flora in vegetacija kočevske občine, — Kraj, Ieks. Slovenije, H (197t): 206-208, Ljubljana.
10.	Wraber, T., 1970: Zur Kenntnis der Gesellschaften der Klasse Thlaspeetea rotundifolii in den Südostlichen Kalkalpen, Pos. izd. Akad. nauka i umjet. Rill, 15: 293—301, Sarajevo.
11.	Wraber, T., 1 y: O flori in vegetaciji botaničnega rezervata na Notranjskem Snežniku. Življenje in delo ljudske tehnike Slovenije, Mladinski raziskovalni tabori 1970: 93—110, Ljubljana.
b) V Utk predlo/ena znanstvena dela, neobjavljeni referati, recenzije ipd.
1.	Bole, J.: ZoogeograTski pomen novejših ma!akolo£kih raziskovanj v Jugoslaviji, — Biološki vostnik 19 (12 tipkop. strani).
2.	Hole, J.: Podzemeljski polži na osamelem krasu Slovenije.
—	Našo jame 13 (10 tipkop, strani).
3.	C a r h e 1 u l i i, J.: IV. prispevek k lepidopierski favni Slovenije. — Biološki veiiinik 19 (16 tipkop, strani).
4.	Mund a, i.: Fkmstic limits m. the Icelandic coastal vvatcrs (20 tipkop. strani).
5.	Pnncer, L: Vode in ribe Slovenije. — Slovenski gozd. Poslovno združ, gozdnogosp. organizacij (10 tipkop. strani).
6- Wraber, M.: Generalbericht zum Themenkreis IV für In-terpraevent 1971 (skupaj x A. Hofmannom) (25 lipkop. strani). — Zbornik Interpraevent 1971.
c) V tisku objavljena strokovna in poljüifiioznanilDerca dela, članki, poročila
1, Wraber, M., 1971: zborovanje vzhodnoalpskih in dinarskih fitosociologov (Oberau rgl-Innsbrutk 1970). — Biološki vest-nik 19. Ljubljana,
S. Wraber, M,. 1971: Največja tri najslarejSa vinska trta nn Krosu, — Proteus, 33/1: 33—35, Ljubljana,
3.	Wraber, M„ 1971: Umrl je ljudski zdravnik-samouk Ivan Mozetič. — Proteus. 33/2: 73—75, Ljubljana.
4.	Wraber, M„ 1971: Uvodna in sklepna beseda k poglavju Rastlinstvo v Zeleni knjigi o ogroženosti okolja v Sloveniji,
e) Elaborati in druga deia namenjena javnosti, recenzije itd.
1.	M u a d a , L, 1971: Bioprodukeija v naseljih bentonskih alg severnega Jadrana, Zbirni elaborat za sklad Borisa Kidriča.
2.	M and a, L. 1971: Asociacijc morskih bentonskih alg v severnem Jadranu, Elaborat za sklad Ho risa Kidriča.
3.	Mund■ L, 1971: (koavtorji D. in N. Zavodnit, M. Brenko, Z, Stevčič, J. Senešj; Distribucija organske materije bentosa. — Elaborat za inštitut Rud je r Boš kovic.
4.	Pnncer, I., 1971: Mnenje o tovarni ¡vernih plošč v Na-zarjili. I'o naročilu republiškega sekretariata za urbanizem (4 tipkop. strani).
5.	Pnncer. L, M. Zupančič. 19"!: Vegetacijska iu rastišč-nu au a I iz a za. območje podjetja Snežnik. — Elaborat Inštituta za biologi i o SAZU (hO tipkop. strani).
6.	Wraber, M.. I. Piincei ia M. Zupančič, Í971 : Vegetacijska in rast¡kíriti analiza za gospodarsko enoto Rog. — Elaborat Instituta za biologijo SAZU (175 tipkop, strani).
7.	Wraber. M., J. Puncer in M. Zupančič, 1971 : Vegetacijska in rastiščna analiza za gospodarsko i;nuto Stara cerkev I, — Elaborat Inštituta za biologijo SAZU (170 tipkop. strani).
či. W r a b e r, M., I. Ptt ncir in M. Zupančič, 1971 : Vegetacijska in rastiščna analiza za gospodarsko enoto Sta™ cerkev II. — Elaborat Inštituta za biologijo SAZU (165 tipkop. stTani).
Načrt dela za leto 1972
V glavnem se bo nadaljevalo raziskovalno delo po dolgoročnih nalogah ter se bo v nekaterih smereh razširilo in poglobilo. Izdelal se bo idejni, organizacijski in delovni načrt za temo o znanstvenih osnovah za varstvo okolja, ki je predvidena v perspektivnem programu inštituta. Posamezni inšti-tutski sodelavci so si postavili delovni program, kakor sledi, njegova izvedba pa bo odvisna v veliki meri od denarnih sredstev.
A kad. J. Hadži bo nadaljeval s toksonomskimi raziskovanji suhih južin in pasčipaleev. Pripruvil bo obsežno revizijo suhih južin Jugoslavije. Sočasno bo izdelal tudi katalog op il ion ulov Jugoslavije.
J. Bole bo zajel v splošno malakološko preučevanje vzhodno Slovenijo, nadrobneje pa bo raziskal Cerkniško jezero z okolico, Posočje in Kolpsko dolino. V načrtu ima daljšo ekskurzijo na dinarski kras. \ laboratoriju bo nadaljeval anatomske in konbiološke preiskave podzemeljskih in izvirskiit polžev ter pripravil za tisk revizije posameznih rodov.
J. Carneluiti bo posvetil svoj študij favnistiki, zoogeogra-fiji in ekologiji lepidopterov Slovenije in Jugoslavije. Pripravljal bo ključ za družino Noctuidae 1er končal favn ¡stično obdelavo lepidopterov Črne gore in Makedonije.
i. Munda bo nadaljevala raziskave v dosedanjih smereh: populacijska dinamika bentonskih alg v severnem Jadranu in posebej njegovem slovenskem delit, sezonska in prostorska razporeditev bentonskih algovnih združb, gradient bentonskih alg v Limskem fjordu, es tu ariji; študij ekologije sladkovodnih alg z rezistenčnimi poskusi in vitro; kemizem bentonskih alg in razširitev na bioaktivne snovi, prebavnost in amiuokislinska sestava alg; bioprodukcija bentonskih alg v Jadranu in scv. Atlantiku. Predvideva udeležbo na več mednarodnih simpozijih in študijsko bivanje v Islandiji.
Geobotanična skupina bo nadaljevala programsko začrtano delo za nalog! Vegetacijska karta Jugoslavije hi Vegetacija Slovenije. \ okvira druge teme lio M, Wraber preučeval aa-drobnejšo f i to geografsko razčlenitev suh mediteranskega območja, L PunCer in M. Zupančič pa bosta v mejall te naloge poglobila raziskave določeni!] gozdnih združb za doktorsko tezo. M, Wraber bo nadaljeval preučevanje flore in vegetacije za projekt Naravoslovne raziskave Cerkniškega jezera in okolice. Po pogodbi Z GG Kočevje bo geobotanična skupina preučevala in kar tirala gozdno vegetacijo vzdolž Čahranske in Kolpske doline. — Laboratorijsko delo geobotanične skupine bo obsegalo obdelavo na terena zbranega gradiva, izdelavo vegetacijskih kart in elaboratov, pisanje ustreznih razprav ipd. M. Wraher, !. Puncer in M. Zupančič predvidevajo udeležbo pii i3. simpoziju vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije v Švici (julija); M. Wraber pa še sodelovanju pri simpoziju Mednarodne zveze za filosociulogijo t Zvezni republiki Nemčiji (aprila) ter udeležbo pri posvetu Mednarodne komisije za varstvo alpskih pokrajin v Italiji (ok tobra).

ODBOR ZA RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO SLOVENIJE
Poročilo o delu v ] e I ¡1 I 9 7 J
Dogovor o organizaciji in vodstvu projekta Rastlinstvo in živalstvo Slovenije, dosežen dne 9. 12. 1970 med IV, razredom SAZU in Inštitutom za biologijo ljubljanske univerze, obsežen v 11 točkah (glej Letopis SAZU, 21: 198—202). je imel značaj neobveznih sklepov, dokler jih ne sprejmeta in potrdita samoupravna organa obeli pogodbenikov.
Člani IV. razreda SAZU so iiu seji dne 25. L 1971 skrbno pretehtali pogodbene sklepe in jih v celoti odobrili, tudi predsedstvo SAZU jih je potrdilo na seji dne 1. 2. 1971. Inštitut za biologijo univerze je sporočil v dopisu z dne 25. L 1971 svoje načelne pomisleke in konkretne zahteve, kar je ogrožalo doseženi sporazum. Vendar je pod pritiskom upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča, ki je zahteval dogovorjen ustaljen delovni program za projekt Rastlinstvo in živalstvo Slovenije (RŽS), če se naj le-ta sprejme v financiranje, končno le bil podpisan sporazum, ki ga je poslala SAZU upravnemu odboru Sklada Borisa Kidriča dne 26. 3. 1971. Za dosego sporazuma je predstavnik Inštituta za biologijo univerze popustil v svojih posebnih zahtevah, nekatere določbe prvotnega sporazuma pa so bile nekoliko spremenjene in jasneje formulirane. Glavne spremembe so tele-.
a)	Projekt RZS je sicer sestavni del nacionalnega znanstveno-raziskovalnega programa SAZU, toda SAZU in Inštitut za biologijo univerze nastopata V njem kot enakovredna nosilca in sodelavca.
b)	Obe ustanovi bosta sporazumno imenovali poseben koordinacijski odbor, paritetno sestavljen iz predstavnikov obeh ustanov, z nalogo, da po potrebi usklaja delovne programe in znanstvcno-raziskovalno delo posameznih nalog, ki sestavljajo projekt RZS.
c)	Za vsako orl treh nalog projekta RZS sc sestavlja samostojen delovni program in finančni načrt, tako da se vsaka teli nalog tudi ločeno financira. Za nalogo Živalstvo Slovenije, ki
je skupna obema ustanovama, se sestavi sicer ločen. vendar usklajen delovni program in finančni načrt. Od finančnih sredstev, odobrenih za to nalogo, liuj se nakaže na vsako ustanovo polovica.
Pri sestanku 6, 5, 1971, ki ga je sklical odbor za prirodo-slovne in matematične vede pri Skladu Borisa Kidriča, so bila sporazumno med predstavniki posameznih nalog določena denarna sredstva tudi za vse tri naloge projekta RZS, tako da je lahko steklo raziskovalno delo v vseh treh smereh.
Omeniti je še to, da je nakazal Sklad Borisa Kidriča denarna sredstva, namenjena za nalogo Živalstvo Slovenije, v celoti na Inštitut zn biologijo univerze; ta pa do konca leta 1971 še ni nakazal dolgovane polovice denarja Institutu za biologijo
SAZU.
Ker je izgubil Odbor za floro, favno in gejo Slovenije po temeljiti oblikovni in vsebinski reorganizaciji svojo obstojno upravičenost, se je s sklepom IV. razreda SAZU z dne 19. 4. 1971 preimenoval v Odbor za rastlinstvo in živalstvo Slovenije, ki mora dobiti seveda še svoj pravilnik o organizaciji, delovanju in nalogah.
MED AKADEMIJSKI ODBOR ZA FLORO IN FAVNO JUGOSLAVIJE
Poročilo o delu T le tu 1 9 7 f
Projekt Flora in lavna Jugoslavije je v letu 1971 prešel v finančno skrb Sveta akademij znanosti in nmcinosti SFRJ, ker sta se ob koucu leta 1970 razlormirala Zvezni svet za koordinacijo znanstvene dejavnosti in Zvezni sklad za financiranje znanstvene dejavnosti. Med akademijski odbor za floro in favno Jugoslavije je v zvezi z novim nučinoui financiranja predloženega projekta predložil Skladu Borisa Kidriča vso potrebno dokumentacijo in zabtevo za finančna sredstva, predvsem za terjatve do Zveznega sklada. Zaradi nejasnega finančnega položaja je tlelo Med akademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije zastalo. Sredi leta 1971 pa je Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ odobril 100.000 din in nakazal prvi in drugi obrok 81.880 din za leto 1971. Tako jc odbor lahko nadaljeval s tiskanjem katalogov, za katere je že prejel rokopise. Zal pa dosedaj prejeta sredstva ne zadoščajo za sklepanje novib pogodb.
V letu t971 sta bila natisnjena dva zvezka iz seriju Catalogus faunae Jugoslaviae;
K. Strasser. Diplopoda (43 str.I
V. R- Georiev. Coleoptera (Hvdrocanthares, Palpieornia) [45 str.)
V tisku je katalog: S. G1 u m a c . Sjrphoidea (7(i ti p kop. str.)
Za tisk se pripravljajo katalogi:
F. M a t T e j e v, V. Vasic, Aves (173 tipkop. Str.) F. Nikolič, Aranea (310 tipkop. str.)
Avtorji pripravljajo še 7 zvezkov katalogov; deloma so žc sklenjene pogodbe:
J. Hod ž i, Opilionidea
J. Hadži. 1'scudoscorpionidea
J. Bole, Mollusca
S. Brelih, Reptilia
E, Pretner, Coleoptera (Carabidae)
B. Rosicky, Aphaniptera
Ui LETOPIS
ODBOR ZA NARAVOSLOVNE RAZISKAVE CERKNIŠKEGA JEZERA Z OKOLICO
Poročilo o delo t letu 1971
Naravoslovne raziskave Cerkniškega jezera z okolico se ne izvajajo v celoti po prvotnem programu, ki ga je pripravil odbor z nosilci nalog in ki ga je SAZU predložila lela 1969 v financiranje SBK. V prvi fazi raziskav Teta 1969 je bilo odobrenih le 100,000 din ali komaj četrtina s programom predvidenih sredstev. Za leto 1970 SBK ni dodelil nobenih sredstev za te raziskave, šele za leto 1971 je bila sklenjena med SAZU in SBK. nova pogodba za 100.000 din, kar je le polovica potrebnih sredstev za že skrčene programe.
\ prvi fazi so začeli z raziskavami in jih v rok si končali klimatologi, hidrobiologi, ihtiologi in speleologi, le hidrologi so predložili najprej delno poročilo in nato 12. 11. 1971 končno poročilo.
V	drugi fazi raziskav, ki jih financira SBK za leto t971 nadaljujejo začeto delo zaradi omejenih sredstev le klimatologi, ihtiologi, hidrobiologi in speleologi. Botanične raziskave so v tej fazi financirane iz sredstev SBK za vegetacijsko karto Slovenije.
V	času, ko bi po prvotnem programu morali žc tiskati monografijo o Cerkniškem jezeru, obsegajo tekoče raziskave le 4 ali 5 strok od predvidenih 13, Na Cerkniškem jezeru pa so že izvedli drugo fazo zajezitve požiralnikov. Večina strok tedaj ne bo mogla več ugotoviti stanja pred ojezeritvijo.
Koordinacijski odbor se je v letu 1971 dvakrat sestal. Sredi junija je obravnaval program raziskav na podlagi odobrenih Sredstev za leto 1971. Oktobra pa so nosilci tem poročali o tekočem delu in predložili programe za linanciranje V letu 1972. Začetne botanične in vegetacijske raziskave kažejo na pestre razmere na jezerskem območju in se bodo v prihodnje razširile ter poglobile. Opazovanje vremenskih razmer bo po treh letih dalo prvo primerljivo podobo. 1 lidrobiološke raziskave so zajele Karlovico in Zelške jame; ko bo letošnji program končan,
pa bi te raziskave za dve leti prekinili, nato pa ponovno izvedli podrobno hi d robiološko analizo jezera. S p ideološke raziskave so zajele že skoraj celotno obrobje jezera, opazovane so tudi spremembe v jezerskih ponikvali in v jamah na odtočni strani jezera; v prihodnjem letu bi lahko pripravili speleološko študijo za tisk. Zoološke raziskave pa se bodo šele prav začele in liodo trajale 4 do 5 let. Ihtiološke raziskave naj bi še nadalje spremljale razmere po ojezeritvi. Posebej je problematično financiranje hidroloških raziskav; njih osnovni namen je spremljava poskusa in ugotavljanje učinkovitosti zajezitve. Finančni načrt za tretjo fazo raziskav predvideva za 288.000 din stroškov. od tega naj hi SI1K prispeval 166,000 din.
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA MOLEKULARNE VEDE
Poročilo za leto 1971
Koordinacijski odbor za molekularne vede (v tekstu KOM V) je v letu 1971 priredil:
1.	kolokvij o računskih metodah v kvantni kemiji (Zagreb. 18,—19. januarja);
2.	kolokvij o analizi po normalnih koordinatah (Ljubljana, 2.—3. februarja);
3.	mednarodno letno šolo združenja AMPERE o problematiki Magnetna in optična pulzna resonanca (KOM\r kot so-pokrovitelj, Buško polje, 2.—i3. septembra);
4.	sestanek o regionalnem sodelovanju v molekularnih vedah (Bled, i. oktobra);
5.	sejo odbora (Ljubljana, 22. oktobra);
6.	sestanek organizatorjev projektov o regionalnem znanstvenem sodelovanju (Ljubljana, 17. decembra),
Ad 1. in 2. Kolokvije smo priredili z namenom, da koordiniramo razvoj računskih programov med raziskovalnimi centri v Ljubljani in Zagrebu ter v sorodnih centrih sosednjih držav, zlasti Italije in Madžarske ter seznanimo ju hi j še raziskovalce z najnovejšimi dosežki v svet ti. Zato smo povabili tudi ugledne predavatelje iz tujine (profesorji Veillurd. Dicrcksen, Pol lav. Torok, Zerbi). Poleg raziskovalcev iz Beograda, Zagreba in Ljubljane so bili na kolokvijih tudi raziskovalci z univerze v Trstu.
Ad 5. Organizacijo mednarodne šole je vodil član odbora prof. Robert Blinc. d op. član SAZLi. Poleg KOM V so bili pokrovitelji združenje AMPERE in evropsko društvo fizikov. Na programu so bila predavanja in seminarji 0 eksperimentalnih tehnikah v pulz ni jedrski magnetni resonanci in elekironski paramagnetni resonanci, novosti v razvoju dvojne resonance, jedrska magnetna resonanca visoke ločljivosti v trdni snovi, spektroskopija s 1'ourierjevnn obratom, ptdzna optična resonanca ill izbrani primeri uporabe pulznih metod v fiziki trdne snovi, kemiji in biologiji. Sodehivaio je 16 predavateljev, ude-
Iczcncev pa jo bilo 130 od lega 95 tujcev» Predavanja bodo tiskana v obliki zbornika,
Dejavnost odbora sc je v drugi polovici leta močno usmerila v organizacijo regionalnega sodelovanja v molekularnih vedah. Sodobni razvoj fizikalnih in bioloških ved z ah Leva vse večja vlaganja v opremo i a specializacijo v metodah, obenem pa povezavo med vedami pri interdisciplinarnih raziskovalnih projektih, -Narodi Z majhno finančno zmogljivostjo in majhnim številom raziskovalcev, ki pa morajo žc zaradi pedagoških nalog pokrivati širok spekter ved, temu razvoju nc morejo sicdili, Če SO omejeni na lastna sredstva. Edini izhod je odpiranje navzven in medsebojno povezovanje v večji raziskovalni prostor. To zahteva informiranost o tekoči raziskovalni dejavuosti v tem prostoru, koordinacijo in specializacijo v opremljanju in delitev dela ter možnost skupnega izkoriščanja drage opreme in izdelanih posebnih metod.
A d i. in 6. Zamisel regionalnega sodelovanja v znanosti se je rodila prvotno v zvezi z nabavo večjega pospeševalnika za jedrske raziskave (prof, G. Alaga in prof. M, Osredka]) in sc razširila na fiziko velikih energij, molekularne vede, računalništvo, oceanografijo in seizmologi jo. Dogovor o možnostih za sodelovanje v molekularnih vedah, ki vključujejo tudi fiziku trdne snovi iu tekočin ter biofiziko, je bil na Bledu 1. oktobra. Udeležili so se ga raziskovalci teh področij iz Avstrije, Italije, Madžarske m Jugoslavije. Pripravili smo predlog projekta o sodelovanju. To naj bi se razvijalo v obliki pnblieiranja tekočih informacij o delu, skrbi za izmenjavo raziskovalcev, koordinacije raziskovalnih projektov in nabave opreme, prirejanja seminarjev, letnih šol in podobnih dejavnosti.
Za organizacijski center je bil določen koordinacijski odbor za molekularne vede pri SAZU, O predlogu smo obvestili še večje število možnih interesentov in doslej se je prijavilo okrog 50 raziskovalnih skupin, prijave pa še prihajajo. Razen raziskovalcev iz zgoraj omenjenih držav se javljajo tudi Cehi, Poljaki iu Romuni.
Za razvoj regionalnega sodelovanja je treba pridobiti tudi privolitev iu podporo oblasti in mednarodnih agencij (UNESCO, iAEA). Te so že bile obveščene, na sestanek 17. decembra v Ljubljani pa so bili vabljeni tudi zastopniki omenjenih agencij in vlad. Ta sestanek jc imel namen koordinirati delo pri posameznih projektih in pripraviti odnos na ravni držav in mednarodnih agencij. Prisotni zastopniki pokrajinske vlade Julijske Benečije (dr. Cian in dr. Gergolet), izvršnega sveta SRS (dr.
Petrič) in SRH {dr, AfFazi) so podprli principe regionalnega sodelovanja, prav tako tudi zastopnik UNESCO dr, Maciotti. Pripravljeni so bili tudi nadaljnji ukrepi,
A d 5, Na seji koordinacijskega odbora je bil sprejet predlog za člane in sekretarja odbora (dr. Milan Scliara, TJS}, kar mora odobriti Svet Akademij SFRJ. Člani odbora so bili seznanjenj z delom koordinacijskega odbora, zlasti v zvezi z regionalnim sodelovanjem. Dogovorili so se tudi o načinu koordinacije svojih raziskav, kar je še posebej pomembno v sedanjem položaju, ki je nastal s prenehanjem dela zveznih organov za znanost.
Načrt dela za leto 1972
S sprejetjem obveznosti za organizacijo regionalnega sodelovanja v molekularnih vedah je dejavnost odbora dobila nove dimenzije in bo treba ustrezno urediti ustroj odbora. Veliko obremenitev pomeni zbiranje gradiva, redakcija in izdajanje obvestil za regionalno skupnost. Zato je odbor tudi zaprosil za posebna sredstva pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. V zvezi z regionalnim sodelovanjem je predvidenih več sestankov, na katerih bodo obravnavani organizacijski problemi in koordinacija raziskovalnih programov.
Poleg dejavnosti v zvezi z regionalnim sodelovanjem bo koordinacijski odbor priredil vsaj dva kolokvija z udeležbo iz sosednjih držav. Dogovori O temah s O V teku. Odbor bo tudi sodeloval pri kongresu jugoslovnnskih biofizikov, ki bo v Ljubljani septembra 1972.
TERMINOLOŠKA KOMISIJA
Pravna sekcija
Poročilo o delu v letu 19?!
Sekcija je imela 26 sej, v katerih jc pretresala gradivo za končno redakcijo slovenske pravne terminologije. Dokončno je redigirala termine črke O ter prve tretjine Črke P (do gesla »poplaviti«), Gradivo teh dveh črk — kakor tudi vseh prejšnjih — pa je treba še tehnično urediti.
Sekcija je tudi v letu 1971 odgovarjala na dodatna vprašanja, ki jih je pošdjalo uredništvo slovarja slovenskega knjižnega jezika v zvezi z obdelanimi pravnimi in drugimi gesli.
En honorarni eksCerptor je nadaljeval izpisovanje pravnih virov in pravnega slovstva iz zadnjega Časa. Konec leta 1971 je obsegala sckeijska kartoteka 262.422 izpisanih listkov.
Osebne spremembe
Leta 1971 je sekcija izgubila dva dolgoletna zaslužna člana: dne 30. junija je umrl univ. prof. v pok. dr. Leouid Pitamic, dne 26. novembra pa univ. prof. v pok, dr. Avgust Munda, oba v 86. letu starosti. Imenovana sta kljub visoki starosti do zadnjega z veliko prizadevnostjo uspešno sodelovala pri sekcijskem delu. Sekcija ju bo ohranila v trajnem častnem spominu.
Načrt dela za leto 1972
Sekcija bo nadaljevala izpisovanje najnovejših pravnih virov in pravnega slovstva, V sejah bo dokončala končno redakcijo zelo obsežue črke P ter končno redigirala Črko R.
Tehniška sekcija
Poročilo o delu v letu 1971
Težišče dela in osrednje prizadevanje sodelavcev v sekciji v letu t971 je biio nalaganje, zbiranje in urejanje novega kartotečnega fonda, iz katerega bo mogoče preiti na pripravo roko-
pisa za drugo, na novo pregledano in zelo izpopolnjeno gradivo iz oheh knjig Splošnega tehniškega slovarja (iz let 1%2 in 1%4). Da hi pri tem zajeli čim širše strokovno področje, ki pred 10 leti iz raznih razlogov ni moglo biti dovolj upoštevano, vrh tega pa je v tem desetletju prav tehniko dobesedno zasula gora čisto novega izrazja iz najmlajših sodobnih panog, smo se za strokovno pomoč in konkretne prispevke v obliki prospektov, cenikov in drugih ustrezajočih podatkov obrnili na številna pod-jeija pO Sloveniji. Akcija je prinesla zadovoljive sadove in obogatila kartotečno zbirko za obilico Specialnih terminov iz raznih panog, ne glede na to. da je ponekod očitno tudi poživila zanimanje in potrebo po pravilni tehniški besedi in dala pohudo za žive stike med sestav J jalci slovarja in operativo v priliodaje. Zlasti zahtevna in vezana na za zdaj šc redkejše strokovnjake s področja informatike in ekonomike (po njenih tehničnih detajlih) je obdelava tega čisto novega terminološkega fonda, o katerem pa so zdaj tudi že na vpogled in za aporabo prvi natisnjeni viri. Spričo omejenih kadrovskih zmogljivosti je morda zanesljiva samo napoved, da bomo v le i a 1972 začeli pripravljati dokončni rokopis za omenjeno drugo izdajo Splošnega tehniškega slovarja, Kartotečni fond je medtem naraste! na kakih 40.000 listkov,
Stik med sestavljalci SSK J in terminologi se je po izidu 1. knjige slovarja zelo poživil, tembolj zategadelj, ker so je izkazalo, da sn prvi s strokovnim izrazjem, kolikor smo ga prispevali tehniški terminologi, ravnali precej samosvoje in prezrli tudi nekatera bistvena opozorila o pomenu, rabi in potrebi posameznih terminov. Terminologi so na dveh posvetili v zacciku leta z uredniškim kadrom SSK J pretresli vso perečo problematiko in se ij a to zedinili o vlogi, deležu in obliki terminologij v SSK J v 12 konkretnih točkah, ki ustvarjajo solidno osnovo za n adalj-nje sodelovanje in boljše rezultate. Takratni sklepi o potrebi več sestankov med terminologi in uredniki, o posebnem posvetu o terminologiji kot sistemu in zlasti šc o izdajanju terminološkega biltena pod okriljem SAZU so ostali doslej žal brez odmeva.
Precejšen penzum dela je bil naložen sekciji tudi z lektor-stvom raznih tehniških besedil za objave in naliske, s pregledovanjem nekaterih večjezičnih slovarskih elaboratov za zunanje interesente; poleg tega pa je sekcija dajala itidi številna pojasnila in nasvete o konkretnih vprašanjih.
Po tej plati zasluži posebno omembo priznanje sekciji, saj prejema pozive za sodelovanje pri večjezičnih mednarodnih slo-
varjih. Prav nazadnje se je lotila dela za slovar o jeklenih konstrukcijah, ki naj bi izšel v Parizu in v katerem bi bili slovenski izrazi priključeni k osmim svetovnim jezikom. Po V ril tega je — za zdaj se neuradno iz Perma (ZSSR) — napovedan predlog za sestavo rusko-slovenskega (ozir. obratno) tehniškega slovarja, ni pa še izdelan način za priprave in sestavo.
Z mednarodnimi terminološkimi institucijami, predvsem z ISO {International Organizafion ÍOr Standardizaron) so Stiki samo pismeni, ker udeležba zaradi pomanjkanja sredstev na kongresih ni mogoča. Res pa je, da smo pred leii prav pri tem mednarodnem telesu povzeli osnovno zamisel, da je za majhne, tehnično že dovolj zrele narode vsekakor potrebna enojezična tehniška terminologija, da bi bila mogoča logična nadgradnja.
Na ožjem domačem področju je zanimanje za pravilno strokovno besedo razen pri že omenjenih industrijskih podjetjih doseglo npr. Gasilsko zvezo Slovenije; iz doslej komaj upoštevane rudarske stroke pa je uspelo pridobiti v zapuščini pok, inž, Jožeta deležnika obsežen koncept rudarsko-metalurške terminologije,
Razen s sodelavci Slovarja slovenskega knjižnega jezika je sekcija najtesneje povezana s Perm i no loško komisijo pri Zvezi inženirjev in tehnikov; s slednjo se po kadrovski sestavi precej pokrivatn, tako da poteka njuno delo pravzaprav vzporedno.
Sekcija je imela leta 1971 15 sej oh vsakokrat zadovoljivi udeležbi članov in jezikovnega svetovalca.
Načrt dela za leto 1972
1.	Dokončno končati zbiranje kartotečnega fonda za razširjeno in (delno) popravljeno TI. izdajo Splošnega tehniškega slovarja (iz 1. 196i> in 1964);
2.	sodelovati s sestavljale! SSKJ pri Tnštitulu za slovenski jezik pri odbiranju in razlaganju tehniških gesel za uvrstitev V SSKJ;
3.	pomagati z jezikovnimi oz. terminološkimi pregledi ali nasveti v periodičnem tehniškem tisku in morebitnih drugih na-tiskih (na zunanjo pobudo);
4.	spremljati novo terminološko gradivo iz najsodobnejših panog;
5.	po možnosti izpopolniti sodelujoči kader z mlajšimi močmi (strojništvo, metalurgija, rudarstvo itd.).
Mcdicinska sekcija
Poročilo o delo t letu 1971
Mcdicinska sekcija Terminološke komisije SAZU je delala t letu (971 v naslednji sesiavi: načelnik prof, dr. Sluiiko Banič in člani: prof. dr. Janez Batis, primarij dr. Mirko Karlin, dr. Janko Kostnapfel, prof. dr. Lino Legiša. prof. dr. Ivan Lenart, dr. Fran j o Smerdu.
Sekcija se je sestajala enkrat tedensko po dve uri, razen med poletnimi počitnicami.
V	letu 1971 je sekcija nadaljevala s končno redakcijo gradiva za poskusni snopič Medicinskega terminološkega slovarja, ki bo zajel črko A, Obdelala je približno polovico terminov, ki se začenjajo s črko A.
Tudi v letu 1971 je sekcija sodelovala pri delu za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Pripravljala je odgovore ua pismena vprašanja Inštituta za slovenski jezik, ki je želel dopolnilna pojasnila k nekaterim razlagam medicinskih terminov.
Sekcija je še nadalje sodelovala pri jezikovnem kotičku Zdravstvenega vestnika in sicer tako. da je odgovarjala na vprašanja, ki jih je sekciji poslalo uredništvo časopisa.
V	okviru medicinske sekcije Terminološke komisije je delovala v letu 1971 tudi veterinarska podsekcija. ki je delala v naslednji sestavi: načelnik prof. dr. Janez Batis in člani prof. dr. Janez Baiiič, prof, dr. Vlado Gregorovič, prof, dr. l.co Riglcr,
Veterinarska podsekcija jc imela redne delovne seje tedensko po dve uri, Obravnavala je izpisane termine iz veterinarstva in pripravljala gradivo za Jugoslovanski veterinarski slovar. V letu 1971 je oddala približno 3000 gesel {prevodov iz srbohrvaščine v slovenščino) veterinarski terminološki komisiji v Zagrebu. Inštitutu za slovenski jezik je podsekcija dajala dodatno pojasnila k razlagam gesel za Slovar slovenskega knjižnega jezi ka.
Načrt dela za leto 1972
V	letu 1972 bo medicinska sekcija še naprej sodelovala z Inštitutom za slovenski jezik tako. da bo dajala na zahtevo Inštituta dodatna pojasnila k razlagani nekaterih medicinskih terminov.
V	načrtu sekcije jc, da bo v letu 1972 dokončala redakcijo gradiva za poskusni snopič Medicinskega terminološkega slovarja.
Veterinarska p o d sekcija bo pripravljala gradivo za Slovenski veterinarski slovar in nadaljevala z izpisovanjem Terminov iz veterin arske 1 i te ra tu r e.
Naravoslovna sekcija
Uprava naravoslovne sekcije
Načelnik sekcije: Franc Kapus, gimn. profesor v pok.
Pomočnik načelnika; Ivan Kiečič, profesor Šolskega zdravstvenega eenira (od 1. XI. dnije).
Sodelavci: univerzitetni profesorji: dr. Rajko Jamnik, dr. NUeo Prijatcij, Oton Sajovic. dr. Alojzij Vadnal, dr. Lvan Vidav, profesor dr. Roman Savnik, višji znanstveni sodelavec SAZl v p.. Antie Julij, prof. pedagoške gimnazije in LJršie Stanko, inšpektor za srednje šole.
Poročilo o delu v letu 197 1
V leta 1971 je začel spi sova t i osnutek terminološkega slovarja iz geografije dr, Roman Savnik in je doslej dovršil 4 avtorske pole. Ta osnutek je šesti od osnutkov, ki jih je pripravila naravoslovne sekcijo do sedaj, Osnutek iz opisne geometrije je sestavil Oton Sajovic. izgotovil in pregledal pa dr. Ivan Vidav. Napravljen je bil tudi seznam že izpisanih terminov iz zoologije in biologije. Ekscerpirane so bile knjige: Polenoc — Detela, Biologija za višje razrede gimnazij, Stanovnik — Tišler, Organske reakcije (1970) in Strnad. Kvantna fizika (1969).
Delovni načrt za letn 1972
V letu 1972 bo opravila končno redakcijo osnulka terminološkega slovarja iz matematike posebna komisija štirih univ. profesorjev, ki lani niso mogli nadaljevati s tem delom; opravljena bo tudi končna redakcija osnutka iz opisne geometrije po pripombah ocenjevalca. Končano bo po možnosti spisovanjc osnutka iz geografije, začelo pa se bo sestavljanje osnutka iz zoologije po končanem ekscerpiranju še nekaterih novejših del. Izpisovali se bodo termini iz botanike, biokemije, jedrske fizike in atomistike, meteorologije, blagoznanstva, gradiva za slovar slov. knjižnega jezika i, dr.
Umetnostna sekcija
Poročilo o (leln v letu 19 71
V letu 1971 se je delo umetnostne sekcije nadaljevalo na vseli področjih, kjer je bilo začeto že prej, na novo pa se je začelo na nekaterih novih področjih. Sekcija se je večkrat sestala; k razpravljanju je pritegnila tudi zunanje sodelavce, kadar se je za to pokazala potreba. Razpravljanja so bila obsežna, temeljita in so dala dobre rezultate.
Za to fazo dela, kakor se kaže sedaj (i97J). so bile priprave razmeroma dolgotrajne, ker ni bilo prostorov, ne pomožne administrativne moči in ne potrebnih finančnih sredstev. Prostor in pomožna moč ostajata še vedno problem, ki ga je treba čimprej rešiti, če naj se uresničijo zamišljeni načrti. Finančna sredstva so bila za leto 1971 višja kot prej in so bolj stregla osnovnim potrebam sekcije.
Ne glede na ovire, ki je nanje naletelo delo sekcije tudi leta 1971, je bil vendar storjen precejšen korak naprej. Zlasti je treba omeniti, da se je krog sodelavcev razširil. Posamezna področja vodijo poslej za to določeni člani. Ti so si glede na razgovore v sekciji zagotovili zanesljive sodelavce.
Posebno važno se zdi dejstvo, da so se leta 1971 na sestankih sekcije utrdili kriteriji, po katerih naj se ravna struktura posameznih projektiranih slovarjev, m način dela, Kar se tiče strukture slovarjev, je bilo sporazumno odločeno, naj bodo ti sodobno pojmovni in ne enciklopedični, kot je bilo sprva mišljeno. Pripraviti je treha za vsako področje izbor strokovnih publikacij, ki pridejo vpoštev za ekscerpiranje; časovna meja navzdol je nekje okrog 1880. Precizirana je bila tudi sistema-tika. kolikor gre za formiranje seznama terminov. Poizvedbo v tej smeri oz. razprave, če bi bile potrebne, se hodo šc opravile. ^ endur ne kaže. da bi bile aktualne, ker je bilo delo s te strani v glavnem opravljeno. Izoblikovala .se je tudi jasna predstava o tem. kakšno naj bo cksccrpiranje. Za izhodišče in osnovo so po tej strani služile dosedanje izkušnje drugih sekcij I K SAZU. Razen tega pa so bile posebej upoštevane specifičnosti, ki so bistvene za posamezna umetnostna področja in njim ustrezajoeo terminologijo. Rezultat vsega razpravljanja v tej smeri so Navodila za ckscerpiranjc, s katerimi razpolagajo poslej vsi člani sekcije in sodelavci nasploh. Če v dosedanjem delu v celoti šc niso mogla biti uporabljena, jih je treba upoštevati naknadne in doslej opravljeno delo prilagoditi njihovim kriterijem.
Potemtakem je bila leta 1971 sisteninuka dela jasno določena in je delo končno zares steklo.
Sekcija se bo v prihodnje lahko že posvečala problemom koordinacije in redakcijskih poslov oh storitvah na posameznih področjih, ki jih zajema na svojem torišču dela. To pa poleg ekseerpiranja spada v delovni načrt za leto 1972.
ZNANSTVENA PISARNA
Poročilo o delu v letu 1971
\ letu 1971 so se zgodile bistvene spremembe glede na organiziranje in financiranje znanstveno-raziskovalncga dela. To novo stanje, označeno z ustanovitvijo Raziskovalne skupnosti Slovenije, s spremenjenimi osnovami koordinacije dela. z novim zakonom o SAZU je naložilo tudi Znanstveni pisarni nov slog delovanja.
—	Zelo intenzivno jc bilo njeno sodelovanje pri pripravljanju osnutka in predloga zakona o SAZU (v SAZU, v skupščinski proceduri, v informacijah).
—	Opravljen je bil osnovni pregled raziskovalnega delu enot SAZU (tri ankete oz. statistični pregledi).
- Začele so izhajati Informacije Znanstvene pisarne SAZU, ki so pozneje prerasle v informativni bilten RAZISKOVALEC. Upravnik Znanstvene pisarne mu je glavni urednik.
—	Vse intenzivnejše postaja sodelovanje z Raziskovalno skupnostjo in drugimi ustanovami (Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, nekateri univerzitetni inštituti, 1JŠ).
—	Pripravljena je podlaga za poglavja statuta SAZU, ki urejajo uresničevanje temeljnih nalog SAZU, predvsem znanstvenoraziskovalno dejavnost, pnložaj znanstvenih delavcev in enot SAZU, opredelitev nalog in sistematizacijo enot SAZU.
—	'Znanstvena pisarna je sodelovala pri pripravah Za izdelavo in v prizadevanjih za uveljavitev takšnega finančnega načrta SAZU, ki bi omogočil rešitev osnovnih vprašanj pri financiranju delovanja SAZU.
Organiziranih je bilo pet predavanj v SAZU, med njimi je eno imel upravnik.
—	Pod vodstvom podpredsednika SAZU je bilo prirejeno posvetovanje predstavnikov razredov, inštitutov in sekcij O odprtih perečih vprašanjih v SAZU (7, 12, 1971).
—	Znanstvena pisarna je dala nekaj pobud za program delovanja SAZU (monografija Slovenije, Komisija za preučevanje okolja), Za javnost {objava v RAZISKOVALCU) je pripravila pregled o njenem delovanju in delovanju njenih enot,
—	Znanstvena pisarna je prevzela priprave za Letopis SAZU in za zbornik o SAZU, Pripravila je tudi besedilo za prospekt o SAZU, ki naj bi se, natisnjen v svetovnih jezikih, rabil za informiranje naših gostov ah služil našim sodelavcem, ki potujejo v tujino kot informacijsko gradivo.
—	Sodelovali smo pri pripravah republiškega sekretariata za pregled znastvenih institucij v SRS.
—	Vse tekoče naloge so bile sproti opravljene.
—	Znanstvena pisarna v 1. 1971 še ni mogla doseči, da bi bila javnost zadovoljivo seznanjena s publikacijami SAZU in ni mogla prirediti nobene razstave, pač pu je o delu SAZU bil objavljen članek v Naših razgledih.
V Znanstveni pisarni delata:
upravnik dr. Avguštin Lah, ki je bil novembra 1971 izvoljen za znanstvenega svetnika SAZU, vendar svojo prvenstveno družbeno in uradno dolžnost še vedno opravlja zunaj SAZU kot predsednik prosvetno-ku It urnega zboTa zvezne skupščine, V letu i971 je kot vodja univerzitetne delegacije SFRJ obiskal osem lutinskoumeriških držav, sodeloval kot vodja dela projekta o sodelovanju Jugoslavije z državumi v razvoju (znanstveno, tehnično in kulturno sodelovanje), se udeležil raznih posvetovanj (referat na mednarodni konferenci Znanost in družba) in napisal več razprav in člankov.
Strokovni sodelavec mag. Jolanta Groo-Kozak, ki je opravljala vsa tekoča dela, vključno administrativno poslovanje, ti o poletja 1971 pa je bila na neplačanem dopustu.
BIBLIOTEKA
Poročilo o delu v letu 1971
Ko se je biblioteka konec leta 1970 deloma preselila v prostore na Novem trgu 5, smo upali, tla bo v kratkem sledila dokončna preselitev vsega knjižničnega osebja in knjižnega fonda, a to se ni uresničilo. Vse, kar je bilo mogoče storiti, je bilo. da je tajnica dobila svojo delovno sobo.
Inštitut za slovenski jezik s svojim strokovnim materialom še vedno zaseda enega naših prostorov. Nadalje niso postavljene niti stene, ki bi po načrtu ločile čitalnico in druge prostore od hodnika; ni polic, ki bi mogle sprejeti knjižni fond. s katerim gostujemo po neštetih tujih prostorih akademijskih stavb. Najhujše je seveda, da ni opreme za čitalnico, ki zato ne more rabiti svojemu namenu. Ko bo vse urejeno, bo naše delo res steklo tako, kot je potrebno, vendar pa se že pojavlja novo vprašanje, to je vprašanje nadaljnjega razvoja, Delo biblioteke se je v zadnjih letih toliko ustalilo, da moremo z gotovostjo sklepati, kakšen bo njen razvoj v bližnji prihodnosti. Prav to dejstvo pa že danes postavlja probleme, na katere se bo treba slej ko prej pripraviti, jih analizirati in skušati rešiti, preden bi nas postavili v brezupen položaj. Biblioteka SAZU se je v zadnjih letih kljub mnogim težavam izredno hitro razvijala. Ce naj bo ta razvoj tudi nadalje uspešen in pozitiven ter v skladu z vsesplošnim razvojem bibliotckarstva. z njegovo modernizacijo, z novimi delovnimi načini in postopki, je treba sproti odpravljati pomanjkljivosti» Te pomanjkljivosti se bodo iz leta v leto večale, vse teže bo zapolniti tako nastale vrzeli, vedno teže ho ujeti korak s časom, če že zdaj ne bomo tega jemali v misel.
Treba se je zavedati, da je naša biblioteka v razmeroma krat' kem času zrasla iz majhne in skromne knjižnice v eno največjih slovenskih bibliotek. Odslej je njena rast zgrajena na tako trdnih temeljih, da smemo z njo računati tudi v bodoče. Pomembnost naše biblioteke v slovenskem kulturnem svetu še povečuje posebna in edinstvena značilnost njenega knjižnega fonda. Če upoštevamo vsa ta dejstva in upremo pogled v prihodnost, sc nam
pokaže grozljiva slika razmer, ki se bo v njih znašla naša biblioteka, če ne bomo že danes začeli skrbeti za njen bodoči položaj. K.aj nam bo tedaj potrebno? Rešitev je jasna: biblioteka bo potrebovala primerno veliko stavbo, kjer bo morala imeti ugodne delovne prostore za svoje osebje. To ho moralo biti tako številno, da bo mogoče vse tekoče delo brez zasiankov opraviti. Potrebovali bomo veliko splošno in majhno posebno čitalnico, zlasti pa bo treba misliti na dovolj velika skladišča za knjižni fond in se pri tem zavedati njegovega hitrega naraščanja. Odveč je pripominjati, da bodo morali hiti vsi prostori Sodobno opremljeni z vsemi potrebnimi tehničnimi pripomočki, ki jih biblioteka take velikosti potrebuje. In se en dejavnik bi bilo treba imeti preti očmi: to je perspektiva za dobo na juta ti j 50 let; že doslej smo namreč bridko izkusili, kako neučinkovite so razne začasne adaptacije, selitve in premeščanja, ki ne zahtevajo samo vel i k ili stroškov, temveč je škoda tudi naših moči, našega časa in nazadnje naših živcev, Vso to bi i a h ko koristneje izrabili pri strokovnem delu in tako razvojni polet biblioteke krepkeje podpirali,
V zadnjem času se je v naši biblioteki pričel pojavljati ŠC drug problem; ta zadeva naše inštitotske biblioteke, Ob ustanovitvi akademijskih inštitutov so bile to prav majhne knjižnice, z leti pa se je. zlasti v nekaterih, nabral knjižni fond več tisoč knjig. V skladu s pravili našega poslovnika smo namreč dodeljevali inštitutom tudi vso ustrezno literaturo, ki jo prejemamo v zameno. Te knjižnice tako počasi preraščajo svoj prvotni namen inštitutskih priročnih zbirk, čeprav glede organizacije ni pomanjkljivosti. Tudi naše inštitute ture velika prostorska stiska in pomanjkanje strokovnega bi liotekarskega osebja. Nekateri izmed nji It imajo kn jižničarja-strokovnjaka, a ta mora opravljati različne posle, ki jih nalagajo potrebe inštituta. Zato se vedno močneje pojavlja težnja, da bi se fondi in št itn takih bibliotek razbremenili, da bi vanje prišlo samo to, kar je resnično potrebno za priročni značaj knjižnice, vse drugo pa bi ostalo v central it i biblioteki. Tak način poslovanja pa zaradi pomanjkanja naših skladišč in primerno velike čitalnice za zdaj še ni možen.
Delna reorganizacija našega notranjega poslovanja, ki smo jo izpeljali po preselitvi v nove delovne prostore, je lepo stekla in vse tekoče delo smo v redu opravili. Izdelali smo pravila za vlaganje kartotečnih listkov v abecedni imenski katalog in tako omogočili enotnost katalogov Centralne biblioteke in inštitutskih knjižnic. L:spelo natn je dokončno urediti zbirko Dela članov
akademije ier končati prepis abecednega imenskega kataloga za uporabo v naši čitalnici. Pričeli smo tudi že urejevati rokopisni oddelek ter katalogizirati knjižno zapuščino arh. Jobna Jagra. Prav tako je v teku postavitev čitalniškega kataloga.
Da bi se spravila v promet ohsežna zaloga akademijskih publikacij, je biblioteka po odobritvi predsedstva organizirala v decembru prodajo teb knjig z znatnim popustom. Po tako znižanih cenah smo prodajali akademijske publikacije starejšega datuma, katerih zaloga je še presegala izvodov. V to razprodajo je prišlo približno 100 publikacij. Uspeh akcije je presegel vsa pričakovanja; prodali smo 2550 knjig, kar presega sicer našo poprečno celoletno prodajo.
Bibliotekarskega kongresa na Bledu sta se udeležila dva delavca centralne biblioteke, oktobrskega posvetovanja v Novi Gorici pa Štirje.
Poročilo o tekočem delit smo razvrstili po posameznih sektorjih naše dejavnosti; poleg statističnih podatkov navajamo tudi morebitne pripombe ali pojasnila:
Akceaija: Prirastek knjižnega fonda je razviden iz naslednje tabele:
Zamena Darilo Nakup Skupaj
knjige........	6.280	9S6	1.745	9.009
mikrofilmi.......	t	—	—	1
rokopisi........	—	1		t
geografske karte ....	39	169	20	228
gramofonske plošče . . .	—	3	6	9
fotografije in reprodukcije	—	466	—	466
Skupaj........	6.320	1,625	1.769	9.714
Pri akcesiji daril je treba omeniti obsežnejša darila predsednika SAZU Josipa Vidmarja. Razen iega nam je v preteklem letu akademik prof. dr. France S tele podari) obširno korespondenco svojih dopisnikov in rokopisno gradivo Zore.
Dublefni fond: Sezname dvojnic, ki so se nam nabrale med letom, smo poslali v izbiro 107 ustanovam, od tega 35 v tujini, in uspešno zamenjali 407 dvojnic.
Celotni knjižni fond: Ob koncu leta 1971 je imela biblioteka SAZU 172,832 inventarnib številk, in sicer:
knjig in letnikov revij ...... 167.263
mikrofilmov ..,..,,.. 671
II LETOPIS
161
rokopisov . . . . geografskih kart . . . gramofonskih plošč . reprodukcij in fotografij
69 1.589 67 3, (73
Katalogi: Kazen zapuščine arh. J. Jagra je ves knjižni fond kataloško obdelan v matičnem katalogu. Ta je hkrati tudi naš abecedni imenski katalog. V sistematičnem katalogu po mednarodni decimalni klasifikaciji je obdelan ves knjižni fond, ki je prispel po letu 1951,
ftedno izdelujemo tudi kataloške listke za knjige in revije, ki so deponirane v posameznih inštitutskih bibliotekah akademije.
7-a katalog inozemskih knjig pri jugoslovanskem bibliografskem inštitutu, kakor tudi za centralni katalog SH Slovenije pri Narodni in univerzitetni knjižnici, redno izdelujemo iu pošiljamo ustrezne kataloške listke,
Sproti izdelujemo še kataloške listke za abecedni imenski katalog, ki bo na razpolago v naši bodoči čitalnici.
Krediti: Odobreni kredit za nabavo znanstvenih in strokovnih knjig ter revij je znašal 100.000 din, čeprav je bil naš predlog znatno višji; 220.000 din, S predlaganim zneskom bi mogli zadostiti najbolj nujnim potrebam naših inštitutskili bibliotek-Predlog ni bil Utemeljen s poglavitnim argumentom, t, j. z razvojem inštitiitov (čeprav bi moralo biti že to dovolj tehtno), temveč z zviševanjem cen in spremembami pri obračunavanju valut. Zaradi tako skopo odmerjenih denarnih sredstev, ko nismo razpolagali niti s polovico predvidene vsote, sin o se znašli pred problemom, ki smo ga mogli rešiti samo v škodo naši biblioteki. Nabaviti nismo mogli niti najpotrebnejših knjig, odpovedati smo morali vrsto periodičnega tiska in kljub temu konee leta ugotovili katastrofalen primanjkljaj. Čeprav smo pri naročilih ukrepali s kar pretiranim varčevanjem, je znašala potrošnja v preteklem letu 172.944,60 din. Le majhen de! dolga bomo lahko poravnali iz aktivnih pozicij nekaterih inštitutov. Ves ostali dolg pa se bo moral prenesti na račun leta 1072.
Posebnih deviz za nakup tuje literature nam niso nakazali, ker opravljamo vsa zadevna naročila preko naših knjigarn.
Zamena: Knjižna zamenjava akademijskih publikacij z znanstvenimi ustanovami je naše najvažnejše, najpomembnejše in najbolj aktivno delovno področje. Nu ta način se steka v našo biblioteko najnovejša znanstvena literatura vseh strok z vsega sveta. To je poglavitni namen naše biblioteke in posebna zna-
cilnost našega knjižnega fonda. Po drugi strani pa s tem seznanjala o svetovno znanstveno javnost z izsledki našill najbolj priznanih Strokovnjakov. Zato je skoro odveč poudariti, kako važno je, da akademijske publikacije redno izhajajo, saj je to gotovo jjrvi pogoj za uspešno poslovanje.
Z ilašo knjižno zamenjavo Smo lahko zadovoljni. Vzpostavili smo redne zveze z vsemi najvažnejšimi ustanovami, katerih delovna področja Ustrezajo zvrstem naše publikacijske dejavnosti.
Nove z a menjalne stike smo v preteklem letu navezali s 37 ustanovami (od tegu 33 v tujini), redno poslovanje pa smo prekinili s 5 tujimi naslovniki.
Konec lela je bila naša zamenjalna mreža razširjena na 79 držav vsega sveta in je obsegala 1313 naslovov (1094 v tujini in 219 v SFRJ). V tem številu je zajetih 1072 tujih in 218 domačih ustanov ter 22 tujih in 1 domač znanstvenik. Niso pa vštete razne občasne zamenjav» niti zamenjave našega dubletnega fonda.
Recenzija: Akademijske publikacije pošiljamo v oceno na 34 naslovov (od tega 27 tujih). Prejeli smo več ocen, ki so bile objavljene v raznih časopisih.
Ehspediil Skupno smo razposlali 19.465 publikacij, od tega v zameno 10.677, v dar 3614. v prodajo 5174. Razen publikacij SAZU odpošiljamo tudi skupne publikacije naše akademije s Svetom akademij (Catalogus florae Jugoslaviae, Cntulogns Faunae Jugoslaviae in Onomastica jugoslavica), ter izdaje, ki jih je naša akademija prejela v dediščino od nekaterih ustanov.
Stanje zaloge publikacij 31. Sli. 1971 je znašalo 94,661 izvodov v skupni vrednosti 1,257.900,35 din.
Mnogo akademijskih publikacij jc danes že razprodanih; pošle so zlasti starejše akademijske izdaje, letopisi in muzikalije. Tudi zaloga nekaterih publikacij zadnjih let jc prav minimalna.
izposojanje: Knjižni Fond smo večinoma izposojali lla dom, kajti naša čitalnica še vedno ni urejena in prostor, ki je zanjo določen, sploh še ni adaptiran. Zasilni prostor za branje je v enem izmed naših delovnih prostorov. Kljub temu neugodnemu stanju pa jc izposoja knjig v tej čitalnici v primeri S prejšnjimi leti znatno narasla, kar pripisujemo vsaj delni ureditvi naših novih prostorov,
Centralna biblioteka je izposodila v preteki cm letu dela iz svojega knjižnega fonda 269 bralcem. Ti so našo biblioteko obiskal: 3035-krat (1723-krat za izposojo na dom. 1327-krat zn izposojo v čitalnici).
Število izposojenih zvezkov v preteklem leta je bilo:
v čitalnici
2.985
na dom	6.065
institutskim bibliotekam .......... 7,367
inštitutske knjižnice 30 knjižni fond, deponiran pTi njib. same izposojale. Ker je pristop h knjižnemu fondu prost in na voljo le in.štiintskiin uslužbencem, o izposoji v njihovih čitalnicah nimamo statističnih podatkov.
Publikacije t Vsak mesec izdajamo seznam o akecsiji knjig.
Razen iega smo v preteklem letn objavili še poročilo o delu biblioteke v letu 1970, 4 sezname dublei in letni seznam periodik
Vse biblioteške publikacije tiskamo v ciklostilni tehniki ter jih broširamo. Naklada mesečnih seznamov je 150 izvodov, letnega seznama periodik 200, vseh drugih publikacij pa 120 izvodov.
Publikacije biblioteke razpošiljamo članom akademije, akademijskim inštitutom in sekcijam ter raznim ustanovam, knjižnicam in knjigarnam, ki se zanje zanimajo.
Administracija: Dclovodnik biblioteke je obsegal v preteklem letu 2.273 številk.
Publikacije smo prodajali v lokalu ekspedita na Trgu revolucije 7, po 4 ure dnevno, izkupiček za prodane publikacije je bil v preteklem letu 71.218,55 din; ta vsota jc znatno večja kot prejšnja leta. Mnogo je k temu pripomogla decembrska prodnja knjig po zelo znižanih cenah.
Knjigoveznica; Akademijska knjigoveznica je v letu 1971 zvezala 528 knjig. Poleg tega je broširala biblioteške publikacije, restavrirala nekaj starih tiskov ter opravljala druga dela knjigo veš kega značaja.
Persofiaha: Ob začetku leta so bila razen mesta knjižničarskega nianipularita zasedena vsa sistematizirana mesta v centralni biblioteki, in sicer: upravnik, 1 višji bibliotekar, 1 bibliotekar pripravnik, 2 višja knjižničarja, t višji knjižničar-priprav-nik, 1 knjižničar-referent, 1 knjižničar, 1 kn jižničar-pripravnik, t tajnica. 1 oskrbnik knjižnega fonda, t snažilka.
30 1
16.446
1971.
Mesto knjižničarskega manipululii.il. je bilo zasedeno šele s i. majem, z 31. oktobrom ponovno izpraznjeno in s 1. novembrom zasedeno z drugim uslužbencem.
Dve uslužbenki sta bili v preteklem letu na porodniškem dopustu. Nadomeščal ju je priložnostni honorarni uslužbenec.
Lani so uspešno opravili strokovni izpit: 2 višja knjižničarja in t knjižničar. Upravniku pa je bila podeljena Čopova diploma.
Ekspedit vodi poseben uslužbenec z nepolnim delovnim časom. Konec julija je potekla delovna pogodba z dosedanjim vodjo ekspedita dr. Ladislavom L.ajovicem. S 1. avgustom je mesto prevzel drug vodja.
Knjigoveške posle je opravljal luojstcr-kiijigovcz; tudi to delovno mesto ima nepolni delovni čas.
Za kurirske posle smo imeli na voljo akademijske pomožne uslužbence.
V akademijskih inštitutih in sekcijah so opravljali knjižničarske posle (vodenje pomožnih kartotek in izposoje vanje) njihovi uslužbenci. Od tega jih je le 7 iz knjižničarske stroke, drugi so administrativni, strokovni ali priložnostni uslužbenci, ki opravljajo potrebne knjižničarske posle poleg drugega dela.
IMENIK BIBLIOTESKIH USLUŽBENCEV OB KONCU LETA 1971:
Primož Ramovš, upravnik
Anika Kohlar-Horetzkv, višji bibliotekar
Marija Stergar, biblio.tekar-pripravnik
Stana Lipovec, višji knjižni čar-referent
Anam arija Valantič, višji knjižničar-referent
Darka Brejc, višji knjižničar
Olga Maleš, knjižničar-referent
Živa Lavrič. knjižničar
Marko Zorko, knjižničar
Malči Anzi, knjižničarski manipulant
Vida Baebler, tajnica
Srečko Jauežič, oskrbnik knjižnega fonda
Ljubo Podpac, vodja ekspedita
Gabrijel Škerl, knjigoveški mojster
Marija Mcdjimoree. snažilka
IMENIK USLUŽBENCEV BIBLIOTEKARSKE STROKE V AKADEMIJSKIH INSTITUTIH:
Vida Urek. bibliotekar v Sekciji za zgodovino umetnosti
Albina Štrubelj. višji knjižničar v Inštitutu za slovensko narodopisje

Julijana Sušteršič, višji knjižničar v Orientnlističnem. inštitutu
Angela Turnšek. višji knjižničar v Inštitutu za literature
Ivana Hafner, višji knjižničar-pri pravnik v Inštitutu za slovenski jezik
Alenka Kranjc, višji knjižničar-pripravnik v Inštitutu za raziskovnnje kmsa
Inge Kalan, knjižničar-referent v Inštitutu za biologijo.
Načrt dela za leto 1972
Naša poglavitna nalogu v letu 1972 Lo ta, da bomo vso tekoče delo sproti, brez z a s tankov opravili.
Obenem nameravamo dokončati nekaj začetib del, to je predvsem postavitev eitalniškega kataloga in ureditev rokopisne zbirke.
Katalogizirali bomo tudi del knjižne zapuščine arb. Johna Jagra.
Upamo, da Lo leta 1972 dograjena in opremljena naša čitalnica: v tem primeru nas čaka še ureditev njenega poslovanja, Ko bodo postavljene nove knjižne police, bomo lahko preselili preostali del knjižnega fonda iz raznih začasnih prostorov v drugih stavbah akademije.
V mesecu decembru nameravamo ponovno organizirati prodajo akademijskih publikacij z znatnim popustom.
Kot je razvidno, bo naš delovni načrt za leto 1972 v marsičem odvisen od ureditve prostorov in opreme; to pa seveda ni odvisno od nas, temveč od dodeljenih investicijskih sredstev in izvršenih obrtniških del. Ko bo vse to dokončano in vse postavljeno v novih prostorih, bomo mogli šele dokončno urediti poslovanje. Da bi se to vendarle izvršilo v letu 1972, je iskrena želja nas vseh.
PUBLIKACIJE IN ZAMENJATA PUBLIKACIJ
PUBLIKACIJE Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 19F1
SPLOŠNE IZDAJE
Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 21. knjiga 1970.
V Ljubljani 1971. 2H6 + (H) str. Se. 3000 izv. 24— din. Slovenski biografski leksikon. Enajsti zvezek. Stele — Svikaršič Uredil Alfonz Gspan s sodelovanjem uredniškega odbora. Ljubljana 1971. Str. 463—743. 4«. 1300 izv. 115,—din.
IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
Razprave V1I/I, Ivan P u š : Zarnojrobiščrja nckropola na dvorišču SAZL v Ljubljani, Izkopavanja t letih ¡964—1%5, Str. 5 do 10S + 61 tab. + 2 pril. 1300 izv. 40— din,
IZDAJE RAZREDA ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VEDE Razprave Vili, Ljubljana 1971. (V) + 147 str. S». 800 izv. 25—din. Vsebina:
Rojun top: Imlogormanica m i nora, I. Snr les langucs ana-tolieunes. Zu den anatolischen Sprachen. K anatolskim jezikom. Dela 23. Inštitut za slovenski jezik 11. Fran Ramovš : Zbraao delo. Prva knjiga. (Uredila Tine Logar in 1 a k o b Bigler.) Ljubljana 1971. 372 + (1) str, 8". 1000 izv, 110—din. Dela 25. Inštitut za literature 4. Vladi m i t M o š t n : Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov in Zoisov cirilski fragment iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ljubijuna 1971. 112 -i- (I) str, + Vili tab. 8°. 800 izv. 49—din, Korespondence pomembnih Slovencev 4/II. France Rernik: Pisma Frana Lev ca. Druga knjiga. Ljubljana 1971. 322 -f (II) str. 8». ¡000 izv. 53,— din.
IZDAJE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE Razprave. Oddelek za prlrodoslnvne vede. XIV. Ljubljana 1971, g*1.
1.	Boris Sket: Vier neue aberrante Nipliargus-Arten (Am-phipoda. Gammeridae) und einige Bemerkungen zur Taxo nomic der Niphargus-alinüclien Gruppen. 27 Str. + 1 pril. 1000 i zv. 9— din,
2.	Jože Lazar: Prispevek k poznavanju flore alg Slovenije, X. Str. 29—73 4- * tab. 1000 izv. 16.—din,
3.	j o i e Bole: O anatomiji in Laksonomiji rodu Litthabitella Boetcrs, 1970 (Gastropoda, Hydrobiidae), Str, 77—92. 1000 izv, 6,— din.
4.	Christa L ae t i t i a Deeleman-Rcinhold; Beitrag zur Kenntnis liöhlonbewohaender Dysderidae iAraaeidu) aas Jugoslawien. Str, 95—120 + t pri!. lOOG iz v. 10,— din.
5.	Nada Gogala; Vloga rastnih substanc pri mikorizi med glivo Boletus pinicola Vitt, in borom Pinus sylvestris L. Str. 121—202. 1000 iz v. 10,—din.
6.	V a n d a Koehanskv-Devide: Mikrofosili in hiostrati -grafija zgornjega karbona v zahodnih Karavankah, Str. 305 do 211-1-3 lah. 1000 izv. 6.—din.
7.	Katica Drobne,Lukas Hottinger: Brocckinclla uud Saadia (Foraminiferida) atis dem uordwestlichcn Teil Jugoslawiens. Ihre Morphologie und ihre stratigraphische Verbreitung. Str. 213—239 + 4 tab. 11.— din.
8.	Mario Pleničar: Hipuritna lavna iz Stranic pri Konjicah. Str. 239—2b4 + 10 tab. 12.— din.
9.	Alojz Sercelj: Postglacialni razvoj gorskih gozdov v severozahodni Jugoslaviji. Str. 265—294 + (I) + 8 pril. 18,— din.
Geografski zbornik XII. Ljubljana 1971. 318 + (II) str. + iS prit.
8". 1200 izv. 93.— din.
Fspfcina:
1.	Vladimir K o k o 1 e : Centralni kraji v SR Sloveniji. Problemi njihovega omrežja in njihovih gravitacijskih območij. Str. 5—133 + 4 pril. 37.— din.
2.	Vladimir Klemeni ii: Prostorska diferenciacija Slovenije po selitveni mobilnosti prebivalstva. Str. 135- 220 + + J4 pril, 31,— din.
3.	Ivan Gams — Franc Lovrcnčak — Borut Ingolič: Krajna vas. Študija o prirodnih pogojih in agrarnem izkoriščanju Krasa. Str. 221—263. 11.—din,
4.	Darko R udinja: Usad nad Fodrago v Vipavski dolini. Primer porušenega prirodnega ravnotežja v fiišni submedite-r&nski pokrajini. Str, 265—319, 14.—din,
IZDAJE RAZREDA ZA UMETNOSTI
Dela 31. Serija za glasbeno umetnost 31 Lucij an Marija
Skeijanc: Štiri uverture. Partitara. Ljubljana 1971. 195 str.
i". 300 izv. 150.-din.
ZAMENJAVA PUBLIKACIJ — EXCHANGE OF PUBLICATIONS
Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti je V letu 1971 redno pošiljala v zameno akademijske publikacije naslednjim ustanovam:
in 1971 the Library of Slovenian Academy of Sciences and Arts was in continuous exchange of publications with following Institutions:
SFR JUGOSLAVIJA — SFR YUGOSLAVIA
Banja Luka:
Muzej Bosanske Krajine Beograd:
Arheološki institut Srpske akademije nauka i umetnosti Arhitektonski fakultet Univer2iteta Astronomska opservatorija
Balkanološki institut Srpske akademije nauka i umetnosti Botanički zavod i baši a Pri rodno-ma tem atičkog fakulteta Univerzi te ta
Etnografski institut Srpske akademije nauka i umetnosti
Etnografski muzej
Etnološko društvo Jugoslavije
Geografski institut >Jovan Cvijič*
Geografski zavod 1'rirodno-maiematiEkog fakulteta
Gratievinski fakultet
Institut društvenih nauka
InstiLut za ispitivanje materijala
Institut za nuklearne nauke iRoris Kidrič«
Institut za zaštitu bilja
Istorljski muzej Srbije
Jugoslovanski institut za zaštitu spomenika kulture Katedra za matematiku. Elektrotehnički fakultet Komisija za mcdicinsko-naučna istraživanja Mašinski fakultet t] ni ver Ji i teta
Mašinski institut iVladimir Farmakovski« Srpske akademije
nauka i umetnosti Matematički institut Muzej grada Beograda Muzej primenjene umetnosti Muzej šumarstva i lova Narodni muzej
Naučno društvo za istoriju zdravstvene kulture Jugoslavije Prirodnjački muzej
RepubliČki zavod za zaštitu pri rode SR Srbije
Rudarsko-geološki fakultet
Savezni hidrometeorološki zavod
Seminar za istoriju jugoslovenske književnosti
Srpska akademija nauka i umetnosti
Srpsko biološko društvo
Srpsko geografsko društvo
Srpsko geološko društvo
Srpsko hemisko društvo
Srpsko lekarsko društvo
Gumarski fakultet
Univerzitetska biblioteka iSvetozar Mark<ivič< Vojni muzej
Zavod za geološka i geofizička istraživanja
* Ustanove s katerimi smo v letu 1971 vzpostavili zameno, so označene z zvezdico (*).
The institutions with ivhicli the exchange of publications started in 1971 are marked with *.
Biíola:
Društvo za nauka i umetnost Odbor za Hcrakleja Brežice:
Posavski muzej Cetinje:
Zavod za zašiitu spomenika kulture SR Črne Gore Dubrovnik:
Dubrovački muzej. Arheološki od je!
fiistorijski institut J ogosiavenske akademije znanosti i umjetnosti Idrija:
Mestni mtizej Ilidža:
Geološki zavod ti Sarajevu Kamnik:
Muzej Kamnik
Kikmda:
Narodni mtizej Kotor:
Pomorski muzej Kranj:
Gorenjski muzej Kutina:
Muzej Moslaviue
Ljubljana:
Arheološki seminar Univerze Biotehniška fakulteta Društvo meteorologov Slovenije Elektrotehniški vestnik Geološki zavod S H Slovenije Gozdarski vestnik
Hidrometeorološki zavod SR Slovenijo
Inštitut za biologijo Univerze
Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije
Inštitut za javno upravo in delovna razmerja pri Pravni fakultet:
Inštitut za sociologijo in filozofijo pri Uoiver^i
Kmetijski inštitut Slovenije
Mestni arhiv
Narodna galerija
Narodni mii^ej
Nuklearni inštitut >Jožcf Štefan*
Oddelek za muzikologi jo Filozofske fakultete
Planinska zvezr Slovenije
PrSrodoslovno društvo Slovenije
Slovenska Matica
Slovenski etnografski muzej
Slovenski gledališki muzej
Slovenski šolski muzej
Tehniški muzej Slovenije
Urbanistični inštitut SR Slovenije
Zavod SR Slovenije za statistiko
Zavori za raziskavo materiala in konstrukcij SR Slovenije Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije Zavod za zdravstveno in tehniško varnost SR Slovenije Zdravstveni vestnik Zgodovinsko društvo zu Slovenijo Zveza inženirjev in tehnikov SR Slovenije Maribor:
Pokrajinski muzej Mežica.:
Geološka sluiba pri Rudniku svinca in ciuka
Nil:
Katedra geografije. Viša pedagoška škol& Medicinski fakultet Nooi Sad:
Centralna biblioteka Filozofskog fakulteta Matica Srpska
* Pokrajinski zavod za zaštitu spomenika kulture Vojvodanski muzej Nor/o mesto:
študijska knjižnica Mirana Jarea Ohrid:
HidrobioloSki zavod Naroden muzej Osijek:
Historijski arhiv u Osijeku Muzej Slavonije Peč:
Viša ckonomsko-komcrcijalna škola Zavod za Sumaratvo Pirati:
Pomorski muzej jSergcj Moierat Portorož;
Morska biološka postaja. Inštitut' za biologijo Univerze v bjub Ijani Priština:
Katedra za štptarski jezik i književnost Muzej Kosova i Me t oh i je Pravno-ekonomski fakultet Pri/ren:
Zavod za vinogradarstvo i vinarstvo Pitia;
Arheološki muzej Istre Društvo za književnost i umjetnost Rijeka *
Historijski arhiv Medicinski fakultet Pomorski i povijesni muzej Rovi-nj;
Centar za istraživanje mora Sarajevo:
Akademija nauka i iimjetn¡wli Bosne i Hercegovine Arhiv Qosne i Hercegovine
Biološki instila t Univerziteta Društvo isto rita ra Bosne i Hercegovine Ekonomski institut Univerzi teta Geografsko društvo Bosne i Hercegovine
Institut za 1 ligi jenu i Jocijalnu medicinu. Medicinski fakultet Institut za šuma rs t vo
Katedra jugoslovenste književnosti. Filozofski fakultet
Medicinski fakultet Univerzitcta
Pnljoprivredni fakultet Univerziteta
Pravni fakultet Univerzitcta
gumarski fakultet Univerziteta
Zavod za zastitu spomenika kulture i prirodnih rijetkosti SR Bosne
i Hcreegovinc Zemaljski muzej Skopje;
Ekonomski institut na Univerzitetot Etnološki muzej
Geografski instiint. Prirodno-matematički fakultet
Geografsko društvo na SR Makedonija
Geološki zavod
Institut za folklor
Institut za makedonski jazik
Institut za matematika na Univerzitetni
Institut za nacionalna istorija
Katedra za jusoslovenska kniževnost. Filozofski Fakultet Makedonska akademija na naukite i umetnostne Medicinski fakultet
Miuejsko-konzervaiorsko društvo na SR Makedonija Prirodonaučen muzej
Repah, zavod za zaiti ta na spomenici te na kultnrata Seminar za istorija na star vek i arheologija. FilozoTski fakultet Seminar za klasična filologija. Filozofski fakultet Seminar za makedonski jazik. Filozofski fakultet Sumarski institut na SR Makedonija Zavod za ril>a rs t vo na SR Makedonija Zemjodclsko-šumarski fakultet na Univerziteta t Zoolo&i zavod. Pri rodno-matematički fakultet SUaxmaki Brod:
Historijski institut Slavonije Smederepo:
Narodni muzej Split:
Arheološki muzej Državna galerija ümjetnina Etnografski muzej
H id rog ra f ski institut Ju gosi O venske ratne mornarice
Historijski arhiv u Splitu
Institut za naeionalun arheologi ju
Institut za oceanografiju i ribarstvo
Muzej grada Splita
Naučna biblioteka
Pedagoška akademija
Regionalni zavod za zaštiiu spomenika kulture Vojaopomorskt muzej Ratne mornarice
SremsLi Karlovci:
Istorijski arhiv SAP Vojvodine Skofja Loka:
Loški muzej Siip:
Naroden muzej Tito grad:
Biološki zavod Geološki zavod Črne Gore Istorijski institut Črne Gore Repuh lički zavod za zas ti tu pri rodo Tuzla:
Muzej istoene Bosne franje:
ÎSarodni muzej Vršac:
Narodni muzej Vuk-ooar:
Gradski muzej
Zadar:
Arheološki muzej ITistorijski arhiv
Institut JugosI a venske akademije znanosti i umjetnosti Institut za hiaiorijske nauke Filozofsko^ fakulteta Sveučilišta
n Zagrebu Narodni muzej Zagreb :
Arheološki muzej Arhiv SR Hrvatske
5,1 Biblioteka Pravnog fakulteta Sveučilišta B oí «ni Ct i zavod tJrirodoslovoog fakulteta Sveučilišta Društvo maternaara i fizičara
Društvo mtizejsko-konzervalorskih radnika SR Hrvatske Etnografski mujtej Geofizifki institut Sveučilišta Geografsko društvo Hrvatske
Geološko-paleontoloSka zbirka i laboratorij za krš Jugoslaven-
ske akademije znanosti i umjetnosti Historijski insthn! J ngosla venske akademije znanosti i umjetnosti
Hrvatsko prirodoslovno društvo Trnu no loški zavod Institut Français
Institut za bis torij u radničkog pokrota
Institut za rt a rodnu umjeinost
Ju gos la venska akademija znanosti i umjetnosti
Muzej grada Zagreba
Muzej za umjetnost i obrt
Muzikološki zavod Muzičke akademije n Zagrebu »Naučna misao« — Društvo za unap redi van je i širen je nauke Odjel za ornitologi ju Instituta za biologi ju Sveučilišta Odsjek za arheologiji!. Filozofski fakultet Sveučilišta
Odsjek za povijest umjeinosti. Filozofski fakultet Sveučilišta Poljoprivredna znanstvena smotra. Agronomski fakultet Sveučilišta
Povijesno društvo Hrvatske
Speleološki odsjek Planinarskog druStva iželjezničart Staroslavcnski institut
Studijski kabinet za arheologiju Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti Zavod v.a geološka istraživanja
Zavod za sluvensku filologiju. Filozofski fakultet Sveučilišta Znanstveni bilten Zenica ;
* Muzej grada Zenice
EVROPA - EUROPE
Aarau (Switzerland):
Aargauische Naturforschende Gesellschaft Aarhus ¡Denmark) : Geologisk Institut Staatsbibliotekct Aberdeen (Great Britain): University Library
Aberystwyth (Great Britain):
National Library of Wales A cacias- G enèue (Sw i t zer I a nd) ;
Institut d'Anthropologie de l'Université Acireute (Italy):
Bibliotcca Zelaiitea Alba-Iutîa (Rumania):
Muzeul Regional Amersfoort (Netherlands):
Rijksdienst voor bet Oudheidktmdig Bodemondaraoek A m sterda m ( Neti I cri a II ds) ;
Koninklijkc Nederlandse Akademie van Wetenschappen Koninklijk Instituui voor de Tropen Koninklijk Öndheidkundig Genootscbap Rijkstnuseum Ncdcrlands Gcnootschap voor Anthropologie Nederlandsche Entomologische Vereeui ging Zoologisch Museum. Universite i t van Amsterdam
Antwerpen (Belgium):
Koninklijke Maatsehappij voor Dierkunde van Antwerpen Aquileia (Italy):
Assoc i aü ione Nazionale per Aipiileia Arezzo (Italy):
Accademia > Petrarca« di Lette re, A rti e Scien/e .dffieiidi (Greece):
Akadëmia Athenen
British School of Archaeology at Athens
Comité Notional Hellénique de l'Association Internationale de» Kindes du Sud-Est Européen
Davis Library. American Schoo? oF Classical Stüdies Deutsches Archacologisches Institut École Française d'Archéologie
Laboratoire de Geologie et de Paléontologie de l'Université Rédaction de la revue Laografía Société Archéologique d'Athènes Société Spéléolosiquc de Grèce Aven ches (S wï tze ri and) :
Musée Romain Bacou (Rumania); Muzeul de Istorie Muzeul de Stiintele Naturii
Bad Godesberg (Federal Republie of Germany) : Dca t sc he Forsch a n gsge m ei n sch a H Deutscher Forschu ngsdien st Friedrich-Ebert-Stiftung. Bibliothek Instiiut für Raumordnung Barcelona (Spam):
Instituto Químico de Sarria Museo Arqueológico Cari (Italy) :
Áccadcmia Pugliese delle Science FacoltA di Lette re c Filosofía e di M a pistero
tfase! (Swítzerland) :
Geographisch-ethnologische Gesellschaft Historische und antiquarische Gesellschaft N a t il r f o rseh c nde G esell s eh a f t
Schweizerische Gesellschaft für Ur- und Frühgeschichte Schweizerisches Institut für Volkskunde Bautzen (German Democratic Republie) :
Institut für sorbische Volksforscliung der Deutschen Akademie
der Wissenschaften zu Berlin Stadt muséum. Naturwissenschaftliche Abteilung Beifort (France):
Société Bclfortaine d'Émulation ßcriamo (ltaly) :
Biblioteca Civjca A. Mai Bergen (Norway):
Un i ve rsitetsbiblinteket Bertin (German Dcmoeratic Republie) ;
Deutsche Akademie der Wissenschaften
Institut für deutsche Volkskunde der Deutschen Akademie der Wissen s ehalten
Institut für LIt- und Frühgeschichte der Humboldt-Uni vor siiät Institut für Vor- und Frühgeschichte der Deutschen Akademie
der Wissenschaften IJnivcrsitats-Bibliothek
Zentralstelle für die philosophische information und Dokumentation
Berlin-Charlotienburg (Federal Republie of Germany): Museum für Vor- und Frühgeschichte
tz LETOPis	177
Bern (Switzerland):
Bernisches historisches Museum Geographische Gesellschaft Naturforächende Gesellschaft Stadl- und Universitätsbibliothek Besançon (France) :
Institut d'Archéologie de la Faculté des Lettres institut de Geographie de la Faculté des Lettres Université de Besançon Biahmieia (Poland) :
Zsiklad Badaiiia Ssakôw Folskiej Akademii Nauk
BUlusiok (Poland) :
Muzeum w Bialymstoku Bilbao (Spain):
*	Grupo Espeleologico Vizcaino Birmingham (Great Britain):
Birmingham Natural History Society BÜnderrc — Oilo (Norway):
Det Norske Geografiske Seiskab Det Norske McteoTologiske Institntt Bochum — Querenburg (Federal Republic of Germany) : Geographisches lostitut der Ruhr-Universität Bochum
Bologna (Italy):
Accadcmia dclle Scienze deil'Istituto di Bologna Griippo Speleologieo Bolognese latituto di Geologia e Paleontologia dell'Universiia Museo Civico
Unione Speleologica Bolognese Bohaneb-Getiüva (Italy):
Club Alpino Italiano — Groppo Spclcologico Bandy (France) :
Office de la Recherche Scientifique et Technique Outre-Mer Bonn (Federal Republic of Germany):
Geographisches Institut der Universität Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Naturhistorischer Verein der Rheinlaude und Westfalens U n i ve rsitä t s- B i b lioth ek
Verein von Alterinrosfreunden im Rheinlande
*	Zoologisches Institut der Universität. Hydrobiologische Arbeits-
gruppe
Bordigkers (Italy):
Istituto Internazionale di Studi Liguri
Borofc (USSR);
Institut biologii vnutrennih vod Akademii nauk SSSH Brasoo (Rumania):
Muzetil Judetan Brasov
Bratislava (Czechoslovakia) :
Filozofieka fakulta Univerzity Komcnskcho -- Ijstrcdnâ kniznica Geofrufickä kuiZaica Prirodovedeckej fakulty Univerzitv Komcnskcho
Geograficky ústav Slovenskej akadémie vied Geoiogieky ústav Dionyza St lira
* Kabinet etnologie. Fdozofická fakulta Umvcrzity Komenského Prírodovcdccká fakulta L'niverzity Komenského — Üstredná
kniínica Rcdakcia »Och ran a fanny* Slovenská akadcmla vied — Üstrcdisá kniznica Slovenská technická kniznica Slovcii.skc národné múzeuni Sockdogioky ústav Slovenskej akadémie vied Univerzitná kniznica
Üstav svetovej litcratury a jazykov Slovenskej akadémie vied Üstav y spoloíenskyeh vieil Slovenskej akadémie vied Bremen (Fédérai Republic of Germany):
Übers ce-Ma s em ßreída (Italy):
Ateneo di Brescia Brno (Czechoslovakia) :
Archeologicky lisiav Ceskqslovenské akaiîemie veil ÎAaografieky ústav Morarského mu sea Filosofická fakulta, Sbornik prací
" Krajské stredisko slátní památkové péíe a oclirany prirody Krasová sckee. Geograficky ústav teskoslovenské akadémie vfd Matice Moravska
Moravské museum, Prehistoricke oddeíení Moraraké museum. Üstav Anth ropos Pedagogicky instituí
Pïiiodovédecfeà fakulta University J. E. Purkyné Speleologicky klub Univcrsitni Kaihovna
Üstav pro ethnografii a foIkloTistikfi Ceskoslovenské akademie vëd
Cstrední knihovua lékafské fakulty University J. E. Purkyné Üstrednl knihovna Veterinär ni fakulty V y soke Skoly zemëdëlské
Brugg (Switzerland):
Gesellschaft Pro Vindonissa B ru:veil es (Belgium) :
Académie Royale des Sciences, des Lettres et des Beaux-Arts de Relgique
Fédération Spéléologique de Belgique
institut Royal ties Sciences Naturelle1) de Belgique
Koninklijkc Ylaamse Academic voor Wetenscnappen, Letteren en
Schone Künsten van Bclgic >Latomus<
Les Musées Royaux d'Art et d'Histoire Revue Helge de Philologie et d'Histoire Service de Physique Nucléaire Service National des Fouilles
Société Royale Bel ¡se d'Anthropologie et de Préhistoire Société Royale Zoologique de Belgique Spëlëo-Cluh de Belgique
Bu cu r est í (Rumania) :
Asociatiu Slavistilor din República Socialista Romania
rsibliotcca Academiei Republicii Socialiste Romania Biblioleca Centrali de Stat al Repnbhcii Socialiste Romania Biblioteca Centrala Univers it ara
Centrnl de ltiformare ¡ji Document are în Stiintele Sociale Politice
*	Institutul Agronomic Balcescu*. Facultatea de Medicina
Veterinara
Institutul do Arheologie al Academiei Republicii Socialiste Romania
Institutu! de Cerccthri si proiccltiri Piscicole Institutul de Géologie ¡¡i Geogrnfie al Academiei Republicii Socialiste Romania
Institatul de Istoria Artei at Academiei Republicii Socialiste Ro-mânia
Institutul de Maiematici al Academiei Republicii Socialiste llo-nmnia
Institutul de Spool ogi e i Emil G. Racovitâi ai Academiei Republicii
Socialiste Romania Institutul Geologic
Revue des Études Sud-Est Européennes
Socictaica de Stiinte Biologice din Rcpublica Socialista Romania
Bad;> pest (Hungary):
Budapesti Toricncti Miizcum Fold raj zi Tanszi'tkek Kijnvvtara Iparmiivészeti Museum
*	Irodalomtudomânyi Intézetc Magyar Âllami Fold t an i luté zet Magyar Fiildrajzi Tarsasag Konyvtara Magyar Karszt-és Barlangkutatô Târsulat Magyar Nemzeti Galcria
Magyar Nemzeti Miizeum, KSzponti Hégeszeti KOnyvtâr Magyar Tudomanyos Akadcmia Foldrajztudoinânyi Kutaiointézel
Konyv» és Térképtâra Magyar Tudomiinyos Akadcmia KonyYtnra + Magyar Tudomanyos Akadcmia. Nëpraizi Xutatô Csoport Magyar Tudorruanyos Akadémia Nyelytudomânyi Intézetének Magyar Tudomanyos Akadcmia. Régcszeti Inlézcl Magyar Tudomiinyos Akudemia. Torténcttudomanyi Tntézctc Néprajzi Mnzeum Konyvtâra Orszâgos Mtlemléki Felugyeloség Szépmiiviszeti Mnzeum Termcszettudomânyi Muzcuni Kbnyvtara Cambridge (Great Britain):
Cambridge Philosophical Society University Library Canterbury (Great Britain):
The University — The Library Capo d i Ponte (Italy):
Centro Camuno di Studi Preistorici Cardiff (Great Britain):
National Museum of Wales. Department of Archaeology Castellana-Grotte (Italy):
Is t i tu to Italians d i Speleologia
Caíania (Italy};
Accüdemia Gioenia di Scienze Natu rali Facoltä. dt Lcttcre e Filosofía Istituto di Geología dell'Uni versita Chur (Switzerland):
Kantonábibliothek Graubiínden Clermont-Ferrand (France):
Institut de Geographie. Faculté des Lettres Cluj [Rumania):
Academia Republic)] Socialiste Romania — Filíala Cluj Mttzeul de Isioric Cluj Mu zeal Fmografic al T ran si Iva niel Coimbra (Portugal):
Instituto <1^ Artjueologia. Faculdade de Letras Masen Zoológico da Universidade de Coimbra Sociedade Brolertana Como (Italy);
liaüsegna. Speleologica Italiana Societá Arcaeolof iea Com en se Comíanla (Rumania):
Mtizeul de Arhcologie Cra iooa (R u m a n ia):
* Ccnlrul de Stlinte Sociale al Aeademiei de Stiinie Sociale Politice a República Socialista Romania Cremona (Italy);
Biblioteca Statule di Cremona Deb recen í H i¡ n ga ry): Déri Múzenm Egyetemí Konyvtár Egyetemi Néprajrf In tézet
Klasszika Filológiai Intézcte Kossuth La jos Tudomúnyegyetem Delft (Netherlands):
Ethnog ra fisch Museum Dijon (France):
Bibliotécjnc de l'Académie de Dijon et de la Commission d
Antjquités Spelco-Club di1 Dijon Dresden (German Democratic Republic): Bibliothek der Technischen Universität L&ndesmuseum für Vorgeschichte Sächsischc Landesbihliothek
Staatliches Museum für Mineralogie und Geologie Staatliches Museum für Tierkunde Dubim [Republic of Ireland): Royal Dublin Society Royal Irish Academy Royal Society of Antiquaries of Ireland Durham (Great Britain):
University Library Ebenmalde (German Democratic Republic): Deutsches Entornologiscites Institut
Edinburgh (Great Britain] : Royal Society of Edinburgh
School o F Scottish Studies. University of Edinburgh fisen si ad i (Austria) ;
Burgeulandisches Landesmuseum Erlangen (Federal Republic of Germany):
Deutsches Institut fiir merowingisch-karolingische Kunstforschung Seminar für slawische Philologie der Friedrich-Alexander-Uni-vcrsität Faenza (Italy):
Società Torricclliana di Scíejize e Letters Ferrara [Italy) :
Aceadcmia del le Scienze di Ferrara Ist iluto Ferrare se di Paleontología Umana Firenze [Italy):
Accadetnia délia Cm sen Accadcmia Toscnna di Seienzc e Lciterc Rivista di Scienze Preistoriche F fêm a lie-Il au í e (Bel gj um) :
Société Royale Btdge d'Études Géologiques et Archéologiques >Les Chercheurs de ¡a Wallonie« Fosfanii (Italy):
Biblioteca Cívica Frankfurt a. M. (Federal Republic of Germany):
Deutsches Archäologisches Institut. Rümisch-Gcrmanische Kommission
Sen ckenberjpsche Natu rf o redieode Ges el I scha f t Freiburg í. Br. (Federal Republic of Germany): Deutsches Volksliedarehiv Geo graph is eh es Institut 1 der Universität Geologisches Landesamt
Institut fiir Ur- und Frühgeschichte der Universität Un i versi tä ts- B i b I i othet GdsiwJt (Poland) :
Biblioteka Gdaiiska Polskicj Akademü Nauk Gdansk i e Towarzystwo Naukowe Insty tut Morski Genève (Switzerland):
Bibliothèque d'Art et d'Archéologie Bibliothèque Publique et Universitaire Institut de Géologie de l'Université M usé uni d'Histoire Naturelle Société de Géographie de Genève Société de Physique et d'Histoire Naturelle Société d'Histoire et d'Archéologie de Genève Société En tomo logique de Genève Genova (Italy) :
Accademia Ligure di Scienze e Le tiare
lstituto di Filología Classica dell'Università
lstituto di Geografia dell'Università
lstituto di Geología dell'Università
Musco Ci vico di Storía Naturale iGiacomo Dorias
Genona-Rioarolo (Italy):
*	Gruppo liicorehe Spe leolog ¡che Genf (Belgium):
Konintlijte Vlaamse Academic voor Taal- en Letterkunde Scminarie voor Archaeologie. Faculteit der WiJsbcgecrtc cn Letteren
Gietten (Federal Republic of Germany):
Geographisches Institut der Justus Licbig-Universitnt Un iver s i tül s- B i b 1 i o th ek Glasgom (Great Britain):
The Geological Society of Glasgow, The University Library Gorma (Italy):
Biblioteca Stat ale Isontina Goriäka. Mohorjeva druzba Göteborg (Sweden):
Göteborgs Llniversiietsbibliotek Güttingen (Federal Republic of Germany): Akademie der Wissen Schäften Geographisches Institut der Universität Seminar für IJr- und Frühgeschichte der Universität Slawisches Seminar der Universität Systemaiisch-Geobotanisches Institut der Universität Graz (Austria):
*	Historisches Institut der Universität
Institut Für allgemeine und vergleichende Sprachwissenschaft Institut für Mineralogie und technische Geologie. Technische
Hochschule Institut für Slavistik an der Universität
Museum für Vor- und Frühgeschichte and Münzensammlung am
Steiermärkischcn Landesmuscuni Joannenm Naturwissenschaftlicher Verein für Steiermark Steiermärkische Landesbibliothek am Joanneum Steiermark sehe» Landesarehiv Steirischer BiiT^en verein Steirisches Volkskundemuseam LTniversitätsbibliothek Greifsmaid (German Democratic Republic):
E rnst -Mor i t z- A nid t -Uni vers i t ä t Grenoble (France):
Soeiete Scientifique du Dauphine Groningen (Netherlands):
)iiotogiseh-Archaeologiseh lnstituut der itijksuni versite it Gyor (Hungary):
Sali ins Jänos Museum Haarlem (Netherlands}:
Teyler's Stich ting Bibliothcck
Halle a, d. Saale (German Democratic Republic): Landesmuseum fur Vorgeschichte Universitäts- und Landesbibliothek Sachsen-Anhalt ffalisfafi (Austria):
Museum in TIallstatt
Hamburg (Federal Republic of Germany): Geographische Gesellschaft in Hamburg Gcologi s ch -P a I äon t ol o gi s ches I ns ti tu t Museum für Hamburgs che Geschichte Museum für Völkerkunde und Vorgeschichte Naturwissenschaftlicher Verein in Hamburg Staats- und Universitätsbibliothek
Hannover [Federal Republic of Germany): Deutsche Quartarvereinigung Natu rliislorisclie Gesel Ischaft
tfannrJDer-Buciiftoiz (Federal Republic of Germany): * Bundesanstalt für Boden forschung
Heidelberg (Federal Republic of Germany): Slavischcs Institut der Universität Universitätsbibliothek
Ueilbronn a. Neckar [Federal Republic of Germany): Historisches Museum
Helsinki (Finland):
College of Veterinary Medicine
Heisingin Yliopiston kirjaston Slaavilainen osasto
Helsingin Yliopiston Maantieteen laitos
Soeietas biologica fennica iVanamos
Socielas pro fauna et flora fennica
Suomalainen Tiedeakatemia
Suomcn Hyöntcistietcellinen Seura
Suornen Maantieteel linen Seura
Suomcn Muinaismuistoyhdistys
Snomen Tiedeseura
Valtion Riistantutkimuslaitos
Bradec Kralone [Czechoslovakia): Stutni vCdcekii kaihovna
/asi (Rumania):
Acadentia Republicii Soeialisic Romania — Filial a la fi Institutul de istorie ji Arheologie >A. D, XenopoL Instituiul I'olitehnic Muzeul dc Istorie Naturalä
/nnsfjraci; (Austria):
Forstliche Bundcsversnchsanstalt Österreichische humanistische Gesellschaft
Istanbul (Turkey):
Ayasofvn Miizesi Miidiirliigiinc Istanbul Arkeoloji Müzeleri Müdütlügä
Kaisersiaufcp-n (Federal Republic of Germany); 1' fälzisclie Landes gewerbe anstatt
Karlsruhe (Federal Rcpuhlic of Germany):
Lehrstuhl für Geologie II. Technische Hochschule Natu rw isscnscha ftl icher Verei n
Katomic e (Poland):
Bibliotckü Tanstwowej Wyzszcj Szkoly Muzyczncj Sluski Instytut Naukowy
Kiel [Federal Republic of Germany):
Bibliothek dos Instituts für Weitwirtschaft On der Universität Geographisches Institut der Universität Institut für Ur- und Frühgeschichte- der Universität Universitäis-Bibliothek Kiep {USSR h
Cen tra Inn ja natičnaja biblioteka Akademij rsiuk Ukrainskoj RSR
Deržavna ord. TKZ respuhlikans'ka biblioteka Ukrainskoj RSR im. K PRS
Institat zoolopii Akndcmii nauk Ukrainskoj RSR Klagenfurt (Austria):
Laadesmuecum Kebenhaon (Denmark):
Bolanisk Centralhibliotek Danmarks Gcolo^iske Uudersogclsc
Damn ark k Institut for International Udvcksling of Viden skabeli go
Puhlikationer Dansk Geologisk Foren ing1 Dansk Natu rhi stori sk Forening Dei Kongelige ] intake Geografiske Selskah Det Kongclige Danske Videuskabernes Sclskab Det K on ge lige Nor diske Oldskriltselskab Entomologisk Forening Mineralogisk Museum Köln (Federal Republic of Germany):
Geographisches Institut der Universität K tir ni k (Poland):
Biblioteka Kiirnieka k*oš ice (Cz cchosl ova k i a): Stat ni vedeekü knižnica V y ch odo s I ov e nsk e m ü zeu m Kraköm (Poland):
Instytut Bolaniki Polskiej Akademii Ntnik
Ins! v tal Historii Kultury Materialne j Polskiej Akademij NTauk,
R ed a k cj a S p ra woz dan Arch eol ogiezn veh Instytut Historii Knltury Mttterialnej Polskiej Akademii Nauk.
Zakfad Einografii Katedra Etno^rafii Slovviau. Uniwersytet JagiellolSski Mu/coni A rchcologicznc Muze um Etnograficzne Polska Akademia Nauk rookie Towarzystwo Gcologiezne Slownik Laciuy Sredniowiecznej w 1'olsce Towarzystwo Mitoinikow Historii i Zabytkäw Krakows Towarzystwo Miionnikow Jt;zyka Polskicgo Zaklad Öchrony Przyrody Pohkicj Akademii Nauk Zaklad Zoologii Sistema: iezne j Polskiej Akademii Nauk
Krefeld (Federal Republic of Germany):
Geologisches Loudesüint Nordrhein-Westfalen
Krstno ti/ iVistoku (Poland): M uze um
IS5
Laichingen (Federal Republic of Germany):
Höhlenforschungsabteilung des HHV Lai eh i gen e, V. Lausanne (Switzerland) :
Société V au dois e d'Histoire et d'Archéologie Société Vaudoise des Sciences Naturelles ï.eeumarden (Nellierlaiids);
Fryskfi Akademy Leiden (Netherlands):
Bibliotheek van Iiet Kamerlingh Onnes Laboratorium Instituât voor Preliistorie der Rijksuniversiteit Koninklijke Nederlandschc Botanische Yerceniging Rijksmuseum van Natnurlijke Historie Rijksmusenm van Oudheden Leipzig (German Démocratie Republic]:
Geographische Gesellschaft der Deutschen Demokratischen Republik
Geographisches Institut der Deutschen Akademie der Wissenschaften zu Berlin SSchaiiche Akademie der Wissenschaften U n tversi tä t sbi b 1 i othek Leningrad (USSB) :
Biblioteka Akadcmii nauk SS.SR
Nauen» ju biblioteka im. M, Gor'kogo pri Leningradskum GosU-
darstvennoni universitete Vsesojuznaja geologifeskaja biblioteka Libérée [Ciechoslovakía) :
Severoéeskc muséum Liège (Belgium):
Université de Liège Linz (Austria):
Christliche' Kunstblätter
Institut für Landeskunde von Obcrosterreich Oberös Ierre ichischcs Lan des m use um Stadt m us eu m Lipíovsky Mihtléè (Czechudovakia) :
Múzcum Slovcnskcho krasu Lisboa (Portugal) :
Academia das Ciencias de Lisboa Centro de Lstudos de Antropología Cultural Centro de Es tu dos Geográficos. Encuídade de Letras Musen e L abo ra torio Mineralógico e Geológico. Facilidad« de Ciencias
Mu sea e Lalio ra torio Zoológico e Antropológico. Faculdade de
Ciéncias Serviços Geológicos de Portugal Sociadade de Geografía de Lisboa Sociedado Portuguesa de Ciencias Naturais fcódí (Poland):
biblioteka Uniiversytccka
Instytut Geograficzny Uniwersytetu Lód/kiego Museum Aren Sologiezne i Etnograficzne Polskie Towarzystwo Ludoznawcze
Zaklad Archcoloeii Polski lusty tutu Historii Kullury Materialnej Polskiej Akademii Natik London (Great Britain);
British Museum. Department of Printed Books British Museum. Natural History. General Library Geologists' Association
Institute of Archaeology, University of London
Joint Library of the Hellenic and Roman Societies
Li tine an Society of London
Loudon and Middlessex Archaeological Society
Ministry of Technology
National Central Library
Royal Anthropological Institute
Royal Geographical Society
Boyal Society
School of Slavonic and Bast European Studies Victoria & Albert Museum Louoain [Belgium}:
Centre International de Dialectologie Générale Institut de Géographie Lublin (Poland):
Biblioteka Uníwersyteeka K. LT, L, Uniwersytet Marii Cnrie-Sklodoivskicj Lu Ti d (Sweden) :
Slayiska Institutionen vid Lunds Universität Un ive rs i tet sb ibî! o teket Luxembourg (Luxembourg) : Bibliothèque Nationale Société des Naturalistes Luxem bourgeois L'dod (USSR):
Biblioteka L'vivs'kogo gcologicncgn tovarystva lustytnt suspil'nyli nauk LDU, Viadil arheologii Natten aja biblioteka L'vovskogo gosudarstvennogo «niversilcta im. Iv. Franku
Lyon (Fraitce):
Institut de Géographie. Faculté des Lettres et Sciences Humaines Société Lïnnéenne de Lyon
*	Société Préhistorique de l'Ardèche Madrid (Spain):
Centro de Estudios Hidrográficos
Consejo Superior de Investigaciones Científicas
Deutsches archäologisches Institut
*	Instituto Español de Prehistorin
Real Academia de Ciencias Exactas, Físicas y Naturales Real Academia Española Seminario de Historia Primitiva
AíagdeÍJttrc (German Democratic Republic) : Kulturhistorisches Museum
Mainz (Federal Republic of Germany):
Akademie der Wissenschaften und der Literatur Römisch-germ a ni aches Zentralmuseum Staatliches Amt für Vor- und Frühgeschichte
Manchester (Great Britain) :
Manchester Geographical Society
Marburg/Lahn (Federal lit-public of Germany) : Institut fiir mittelen ropa i sehe Volksforschung Staatsbibliothek der Stiftung Preussischer Kulturbesitz U n i ve rs i täts- Bibliothek Vorgeschichtliches Seminar der Universität
Marseille (France)t
Bibliothèque fie l'Université d'Aix-Marseille Muséum d'Histoire Naturelle
Martin (Czechoslovakia): Matica Slovenska Slovenske národné múzeum
Slovenski*' n;i rod né múzeum — Národopisny odbor Marionoásár (Hungary):
Manyar Ttidományofi Akadémia Mezo ga zda sági K n tato Intézete
lÍPísiUfl (ital^):
Universíta degli Studi
Metz (France) :
Académie Nationale de Metz
Afirmo (Italy):
Centro Studi Terzo Mondo
lstituto di Scienzn e Técnica delle Costmzioni. Politécnico lstituto Lombardo. Accadcmia di Scienze e Le t te re Museo Cívico di Storia Naturale Università Caitolica del Sacro Cuore Univcrsità degli Studi
Minsk (USSR):
Fundamental'naja biblijateka imja Jakuba Kolasa Akademii navuk BSSR
Instituí teplo- i massoobmena Ákarleinii navuk BSSR Miskolc (Hungary) :
Herman O t té Mázeom M od ena (Italy);
Museo Cívico Aicheologicö MonX (Belgium);
Cercle Archéologique de Möns Montpellier (France):
* Laboratoire de Zoologie. Université des Sciences et Techniques du Languedoc
Moskva (USSR):
l'u il dam en tal'n aja biblioteka obščestvenuvh nauk im. V, P. Volgina
Akademii nauk SSSR Cosudarstvennaja biblioteka SSSR imeni V, I, Lenina Gosudarstvennaja publičnaja istoričeskaja biblioteka RSFSR Gosudarstvennaja publičnaja naučno-tehniceskaja biblioteka SSSR Institut istorii eslestvoznanija i tehniki Akademii nauk SSSR Institut rtaučnoj informacii Akademii nauk SSSR Mikrofaunistifcskaja laboratorija. GeologiSeskij institut Akademii nauk SSSR
Naucnaja biblioteka im. A. M. Gor'kogo Moskovskngo gosudar-
stvcnnogo nniversileta Vsesojuznuju gosu d« rstren n a ja biblioteka inostrannoj lîteralwy München (Federal Republic of Germany): Bayerische Akademie der Wissenschaften Bayerische biologische Versuchsanstalt
Bayerische Staaissamlung für Paläontologie und historische Geologie
Bayerisches geologisches Landcsnnit
Institut Für Volkskunde der Kommission für Bayerische Landcs-geschichtii hei der Bayerischen Akademie der Wissenschaften Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Institut zur Erforschung der UdSSR
* Kommission für alte Geschichte und Epigraphik des Deutschen
Archäologischen Instituts Seminar für baltische und slariaähe Philologie der l'niversitäl S ii d os tei i ropagc sei Is eh a f t Südost-Institut
Zentral institut für Kunstgeschichte Zoologische Stnntssammlung
Münster i. Westfalen (Fcdcm! Republic of Germany): Landes museum für Naturkunde Seminnr für Vor- und Frühgeschichte
Nancy (France):
Academic de Stanislas
Nantes (France):
Société des Sciences Naturelles de l'Ouest de lu France
Napoli (Italy):
Istitato di Filologia Slava. Islituto Universitario Orientale Tstituto di PaJeontologU dell'Universilä Società Nationale di Scienze, Lettere ed Arti Neuchâfel (Switzerland) :
Société Neuchâteloise des Sciences Naturelles Société Suisse de Spéléologie
Newcastle upon T y ne (Great Britain); The University Library
Nice (France):
Association des Naturalistes de Nice cl des Alpes Maritimes
Nifmegen (Netherlands) : Uni v n r s i tei tsh tb 1 iotheek _
Nitra-Hrad (Czechoslovakia) :
Archeologicky lista v Slorenské akadémie vi cd
Nottingham (Great Britain):
Department of Geology, The University
Nürnberg (Federal Republic of Germany) : Germanische s Na t ion al- M use u m
Wirtschnfts- und Sozinlgeographisches Institut der FriedrichAlex a n der-U niv c rs i la t Nyieregyhâza (Hungary) : Jôsa Andras Mnzeaai
Oeiras (Portugal) :
Cent ru de Estados de Etnologia Peninsular Estadio Agronómica Nacional Offenbach (Federal Republic of Germany);
Bibliothek des Deutschcu Wet t erdienstes Olomouc (Czechoslovakia) :
Knihovni stïedisko filosofické Fakultv University Palackeho * Pedagogická f akni ta University Palackého Stáini védecká kruhovna
t'isifedni knihovna pïirodovédecké fakuliy University Palackého Vlastivédny ústav Otsztyn (Poland):
Milieu m Maíurskie w Olsztynie Opona (Czechoslovakia): Slczské museum
Slezalcf ústáv — Ceskoslovenská akademie ved Oracfea (Rumania);
Isti tu tul Pedagogic Oslo (Norway):
M i ne r alo pr i sk -ge ol ogi sk Mu seu m Norsk Fol ke mu seu m iraiversitetéis Oldsaksamling Oniversitetsbibliteket i Oslo Ooiedo (Spain) :
Instituto de Geología Aplicarla. Facultad de Ciencias Oxford (Great Britain) : Ashmoleaîi Museum Bodleian Library Taylor institution Padova (Italy):
Accademia Patavina di Seienze, Leitere cd Arti Isti tu to di Antropología Istituto di Filología Slava Istituto di Geografía dell'Università Istituto di G co log i a dell'Univcrsità Tradition! Palermo (Italy):
Accademia di Seienze. Letiere etl Arti Fouda/ionc ïlgnuzio Morinino-s del Banco d i Sicilia Pamplona. (Spain) :
Museo de Navarra Pardubice (Czechoslovakia):
Yyehodoéeské museum Paris (France):
Académie des Inscriptions et Belles-Lettres Académie des Sciences
Annales de l'Université de Paris à la Sorbonne Association de Géographes Français Bibliothèque Nationale
Centre de Documentation sur P U.R.S.S. et les Pays Slaves Centre d'Études Archéologiques do lu Méditerranée Occidentale.
Institut d'Art et d'Archéologie île l'Université de Paris
Centre d'Études Pré et l'rotoliisioriques, École des Hautes Études Centre NationaL de la Recherche Scientifique. Centre de Documentation
Centre National de la Recherche Scientifique. Centre de Documentation — Sciences Humaines Comité National Français de Géodésie et de Géophysique Fédération Française de Spéléologie Institut d'Études Slaves Institut de Géographie Laboratoire de Géologie de la Sorbonne Musée Nationale îles Arts et Traditions Populaires Muséum National d'Histoire Naturelle Société Géologique de France H: Société Nationale des Antiquaires de France Société Préhistorique Française Union Géodesique et Géophysique Internationale ¡'arma (Italy) :
Biblioteca Genérale délia Facoltñ de Medicina c Chirurgia deUTJniversità Pau (France) :
Société Nationale des l'étroles d'Aquitaine Paoia ITtaly): Athenaeuui
Istituio di Geoloffia deirUniversità Socictà Pavese di Storia Patria Pécu (Hungaryl :
Dunántúli Tucíományos Intézct KonyvtáTa Janns Pannonins Múaeum Plaira Neami (Rutitania): * Muzeul A rhéologie Pian (Italy):
Istituto di Antropología e ¡Paleontología Umnna dell'Università Società Toseana di Seicnzc Naturali Studi Classiei e Oriental!. Université di î'isa Ploodin (Bulgaria):
Na rodea arheologiËeski muzej
Yiss pedagogiceski institut po prirodomatcmaticeskite nauki Pontevedra (Spaín) :
Museo de Pontevedra Pôrio (Portugal) :
Faculdade de Ciénelas Potsdam-Babclsberg (Gcromii Démocratie Republic) :
Muséum fur Ur- und l'rUhgeschichte Pozitañ (Fol and) :
Biblíoteka Glówna Uniwersytelu im. Adama Mickiewicza Instytut Zaehodni
Katedra Archeotogit Pradziejowej i WczesùolTedjûowiecine|.
I niwersytet i ni. Adama Mickiew icza Katedra Etnografii Uniwcrsytetu Adama Miekiewieza Muzeum Archeologicme Poznaûskie Towarzystwo Przyjaciól Nauk Przeglqd Antropologiczny. Uniwcrsytet
>Przyroda Polabi Zaehodnieji »Studia Logi cat
Praha (Czechoslovakia):
Archeologicky ustav Ceskosh>veuské akademie ved Ce s kosilo vcD ska spolcčnost entomologie k ti Československfi akademie vëd Ce s k os loven skû spoleonost zemëpisns
Department of History. Pedagogical Faculty. Charles University Filosofieké fàkultà University Karlovy Ceofysikâliii ustav Ceskoslovenské akademie véd Historicky ustav Ceskoslovenské akadcniic ved Kabinet pro studia reckâ. rimska a latinska Ceskoslovenské akademie vid
Katedra chcmie u zkotišeni potravin vysoké školy chemicko-tech-nologické
Katedra ekonom ické a regionalni geograf i e na pri rodu vedeeké
fakultč Universitv Karlnvy K r asovi sekce P fi rod o ve dečke h o sboru Společnosti mri nilio musea
Laboratory of Hydrobiology — Department oi Water Technology Matematjcky ûstav Ceskoslovenské a k «demie vëd Narodni muSWum
NuTodni museum - Entomologické oddëîeni Panâtnik narodnilio pisemnietvi tta Strahove
*	Prehistoricky ¿stav University Karlov v
Publikačni komise, PïirodovëdeekS fakulta University Karlovv —
biologie Slovanska knihovna
Spofa — spojené podniky pro zdravotnickou v y robu Universitm kïn'hovna
lis ta v dčjin socialist ickych zemi Ceskoslovenské a kade mie ved lîstav jezyku a literatur Ceskoslovenské akademie vëd ïjstav pro éeskou literaturu Ceskoslovenské akademie ved lîstav pro jazyk éesky
Ostav pro theorii a déjiny umëni Ceskoslovenské akademie vëd Ustav l'uskébo jazyka a literatnry. Univcrsita Karlova il s tiédi védeckyh, technickyh a ekonom jcky h informaci Ostfedni arcliiv Ceskoslovenské akademie véd tfstîedni listav geologicky
Zakladni knibovna Ceskoslovenské akademie vëd Prt>.sop (Czechoslovakia) ;
*	Kabinet pre vyskunt krajiny Prùhonice a Prahy (Czechoslovakia):
Botanicky listav Ceskoslovenské akademie véd Rennes (France):
OGAM — Tradition Celtique Société Scientifique de Bretagne
Reykjavik (Iceland):
Hidh islenzka fonde ifafjelag Yisindaféiag islcndinga
Riga (USSfl):
Latvijas PSR Zinâtnu Akademija
Roma (11 a ly ) :
Accademia Nazionale dei Lincei Belgisch Historisch Instiiuut tc Rome Biblioteca di Archeolngía e Storia deil'Arte British School at Home Circolo Speleologico Romano
Consiglio Nationale del le B ¡cerche jLa Riccrca Scicntifica^
École Française de Rome
íusiitutum Roman Li m Finiandiae
fstit.uto di Archeoiogia (leil Università
Istituto di Filología Sluva dcll'Universitá
1sttinto di Geología e l'alconiologia dellUniversita
Istita to d¡ Studi Romani
îstilato Superiors di Sanità
Museo Nazionale Preistorico ed Etnográfico »Luigt Pigorinii Scrvizin Geológico d'ltalia .Società GcograFica Italiana Soeietà Geologica Italiana
Roma. (Y a ti can City State) :
Pontificia Accademia Romana di Archeologia
Rostock (German Democratic Republic) : Universitätsbibliothek
Rooereto (Italy):
Accademia dcgli Agiuti di Scienzc, Lcttcrc ed Arti
Saalburg-Kasteli (Federal Republic of Germany): Saalburgmusoum
Saarbrücken (Federal Republic of Germany):
Geographisches Institut df*r Universität des Saarlandes Institut fiir Vor- und Frühgeschichte der Universität des Snar-landcs
Universität des Saar landes
L^aiamanca (Spain):
( n¡Tersidad de Salamanca
Salzburg (Austria) :
* Botanisches Institut der Universität
San Minia to (Italy):
Aecudeniin dcgli Eutelcti
Sa reelles (Kran ee) :
Société Scientifique Sevëenko
Satu Mare (Rumania): Muzeul de Istoric
Saoignano ml Rubicone (Italy!:
Rubiconia Accademia dei Filopatridi
Schaff hau sen (Switzerland);
Naturio rsch e n de Gesc 11 se h af t
Schleswig (Federal Republic of Germany):
Schleswig-Holsteinischcs Landesmuseum für Vor- und Ftülige schichte
Schwab i ¡reft Halt (Federal Republic of Germany):
Historischer Verein für Württembergisch Franken
13 LETQPIS	J93
Schwerin (German Démocratie Repnblic):
Museum für Ur- und Frühgeschichte Secfrau i ei Knittelfeld (Austria) : Abtei
Bettle (Greut B ritain) :
British Spéléologie a 1 Association Sevilla (Spahi):
Museo Arqueológico Provinci al Sibiu iliumntiia);
Milzen 1 Brukenthal Sieheldín gen (Federal Republíc of German y ) : Vi ti s
Siena (Italy):
Accademia Musicale Chigiana Sini- Nilin as-Waat {Belginm) :
Ou d hei d kun di ge Kring van Waasland Sir acusa (llaly):
Società Si raen sana di S loria Patria Sofija (Bulgaria):
Akademija na Fcrskostopanskite nauki Biílgarska akademija na nauk i le Bülgarsko istoričesko druíestvo
Centralna biblioteka pri Visšite tchniČcski instituti Narodna biblioteka »Ki ril i Met odi j« Sofijski universitet. Bibliotekata Visi ikonomifeski institut iKarl Markst Sopot (Poland]:
Biblioteka Gfâwna Unhversytetu G danski ego Sopron (Hungary):
Liszt Ferene Múzeum Spej/cr a. Rh. (Federal Repuhlic of Germany):
Pfälzische Landesbiblioíhek Sptséká nonii oes (Czechoslovakia) :
Mincralia S lov acá Staoanger (Norway) :
Stavanger Museum Stockholm (Sweden) :
Department of Physical Geography. Uuiversity of Stockholm
Kungliga Biblioteke t
Kungl. Votenskapsakademiens Bibliotek
KungL VitterhetB Historie och Antikvitetsakademiens Bibliotek Slaviska Institutionen Strasbourg (France) :
Centre de Géographie Appliquée. Université Stuttgart (Federal Republic of Germany): Institut für Auslandsbeziehan¡¡ten Staatliches Museum für Naturkunde Verein für vaterländische Naturkunde in "Württemberg W ür 11 c nt b erg t s ch es La n des muse u m Stuttgart-Hohenheim (Federal Repuhlic of Germany): Gesellschaft fur Agrargeschichte
Suceaoa (Kuni o ni a):
*	Muzeul Suceava Szczecin (Poland):
Muzeum Poniorza Zachodniego Szeged. (Hungary) :
j ór se f Attila Tudomsnyegyetem Fold raj zi Intézet Mora Ferene Muzeum Szé kesfehérnár [ Hu n gary) ;
István Király Muzeum Szombathely (Hungary);
*	Sa varia Múzeum Vas Mogyei Muzcumok
Talence (France) :
institut de Géologie du Bassin d'Aquitaine. Faculté des Sciences Tallinn (USSR):
Ecsti NSV Tcadustc Akadcemia KeskraamatukogTi Tarascon-sur-Ariège (Francc) :
Société Préhistorique de l'Ariège Tarragona (Spain):
Real Sociedad Arqueológica Tarraconense Tairanská Lomnica (Czechoslovakia):
Sprava Tatranského národného parku Texel (Netherlands):
Nederlnnds Instituât voor Onderzoek der Zee Thíísaíoníkc (Greece) :
A ris t ótele ion P one p i stem ion Thessalonikës Ti/lan y (Hungary):
Magyar 'I udomúnyos Akadémia Biológiai Kutatóintézeíe 7imiïûara (Rumania):
Academia Republic] i Socialiste Romania — Baza de Ce r cet ari Stiiniilice Universitaiea ditl Timijoara Tirana (Albania):
Biblioteka e Universiletit Torino (Italy) :
*	Biblioteca Cívica TórshaDn (Denmark) :
Foroya Fródhskaparfeiag Toruti (Poland):
Biblioteka G Ï ówna Uniwersytetu Mikoïaja Kopernika Múzeum Llnograficzne Muzeurn Okrçgowe w Toruniu
Polskie Towarzysrwo Filozoficzne. Zaklad Logiki, Uniwersytot Towarzystwo Naukowe
*	Zespól Katedr Geograîii Uniwersytetü Mikutaja Kopernika Toulon (France):
Académie du Var T ou touse ( F r a n ce) :
Bibliothèque Universitaire
Revue Géographique des Pyrénées et du Sud-Ouest Société d'Histoire Naturelle de Toulouse Trento (Italy):
Museo T rid en tin o di Scienze Naturali
Trier ¡ Federal Repu Lilie of Germany):
Rhein i sebe s Landesmuseum Trieste (1 taly):
Civici Musei dl Sterin ed Arte Gruppo Grotte >Carlo Pebeljakt Ist ¡tuto di Geografía dell'Universitä Istituto di Geología dell'Universitä Istiiuto ed Orto Botánico dell'Universitä Museo Civico di Storía Naturale Soeieta Adriatica di Seienze Societü Alpina delle Gialie »Trieste*
UnÍTcrsita dcgli Stndi di Trieste Trom se (Norway):
Trotnsa Museum Tran dh e im íNo t way):
Del Kongelige Ñorske Videnskabej-3 Selskabs Bibliotek et Tübingen (Federal Repuhlic of Germany):
Internationale Zeitschriftcnscbau für Bibelswissenschaft und
Grenzgebiete * Universitätsbibliothek Turku ÍFinland):
Abo Akademis Bibliotek Ttmin Tliopiston Kansaiictccn laitos Tu run Yliopiston kirjasto Turn od (Czechoslovakia):
V yzkumny ústav monokrvstala Tutzing bei München [Federal R ep ubi i c of Germany):
Museum Ceorg Frey Vdiñe (Tlaly);
Acoademia diScienze, Lctiere ed A rti Gircol o Spc leo log ico ccl Idrologico Fri ulano Deputazíone di Storia Patria per il Friuli sMatajurt
Musco Friulano di Storia Naiurale Societó Alpina Friulana Soeieta Filológica Friulana »G, L Ascolk Ume A (Sweden);
U n i v c rsl ietsb i bl ío teket U p psa h [ S w cd en):
Universilelsbiilíoteket Vaduz (Liechtenstein):
11isiorischer Verein für das Fürstentum Liechtenstein Valencia (Spain):
Servicio ríe Investigación Prehistórica Várese (Italy):
Centro di Stadi Preistoriei e. Archeologici
Varna (Bulgaria):
Naroden arheologičeski muzej Veliko Türrumo (Bulgaria):
Visä pedagogiCe ski institut »Brat ja Ki ril i Melodij«
«
Venezia (Italy):
Biblioteca Qiierinj Stainpalia Isti tu to Veneto di Science, T.ettere ed Arli Musco Civico d i Storia Naturale Verona (Italy):
Accadcmia d i Agricoltura, Scicnze c Lctterc Museo Civico d i Sioria Naturale Veszprem (Hungary):
Veszprčm Megye Museum i lgav.gaiosiga Vicenza (Italy);
Centro Internazionale di Studi di Architettura »Andrea Palladien ViUach (Austria):
Museum der Stadt Yillach Vilnius (USSR):
Lictuvos TSR Mosklu Akademia
Warazsnw (Poland):
Biblioteka Uahversytccka
Instytut Badafl Literachich Polskiej Akademii Nauk Instytut Biologi! Doswiadczalncj im. M. Nentkiejfö Polskiej Akademii Nauk Instytut Chemii Fizycznej Polskiej Akademii Instytut Filozofi! i S'ocioloprii Polskiej Akademii Nauk Instytut Geografii Polskiej Akadcmii Nauk lusty ta t. I (isiorii Kultury Materialnej Polskiej Akademii Nauk Instytut Histor vczny Uniwersytetu WarszawskieffO Tnstylut Nauk Prawnycli Polskiej Akademii Nnuk Instytut Podstawowych Problenuiw Teclmiki, Politechnika Instytut Zoologiczny Polskiej Akademii Nauk Muzeum Narndowe w Warszawic Miizeam Ziemi Polskiej Akademii Nauk Osrodek Badai) Naitkowych
Osrodek Dohumeiitacji t InTormacji Naukuwej Polskiej Akademii Nauk
Paristwowe Muzeum Archeologicznc Polska Akademia Nauk Polskie Towarzyetwo Archeologiczne Pulskie Towarzystivo Turislyezno-krsjo/nawcze Semiaarium Slawistyczne. UniwerSytof Warszawski Zaklad ITisiorii Stoftunkdw Polsko-Iiad zieckich Polskiej Akademii Nauk
Zaklad Nauk Geologicznyh Polskiej Akademii Nauk Zaklad Paleozoologii Polskiej Akademii Nauk Zaklad P a raz y 10 le i Polskiej Akademii Nauk Zaklad Slow ian ozn awstwa Polskiej Akademii Nauk
Weimar (Gerainn Democratic lie public):
Museum für Ur- und Frühgeschichte Thüringens
Weis (Austria):
Musealverein Weis
IPi'en (Austria!:
Anthropologische Gesellschaft Bundesdcnkmalamt
Geographisches Institut der Hochschule Für Welthandel
Geograph is ch es Institut der Universität Geologische Bundesanstalt
Geologische Gesellschaft. Geologisches Institut der Universität Institut für osteuropäische Gcschichto und Südostforschung der Universität
Institut fur Slawische Philologie der Universität Institut fiir Ur- nnd Frühgeschichte der Universtität Kuas ¿historisches Institut der Universität Museen der Stadt Wien Natu rhetorisches Museum Niederösterrei tli ische Landesbibliothek österreichische Akademie der Wissenschaften Öste r reichis che ge ogr aphis che G e sells ch af t Österreich is che Nationalbibliothek
österreichisches Archäologisches Institut der Universität Österreichisches Museum fiir angewandte Kunst österreichisches Ost- und Südosten ropa-Tnsti tut Verband österreichischer Ilühlen forscher Zoologisch-botanische Gesellschaft Wiesbaden (Federal Republic of Germany):
Hessisches Landesamt für Bodenforsehung Wrocl&TD (Poland):
Ribhoteka Uniwersytecka
Katedra Archeologii Pol ski Uniwersytetu Wroclaw skiego im, Do-
leslawa Bieruta Muzeum A rcheologiezne — Redakcja ^Silesia Antiqua* Muzeum Etnografiezne Polskie Towarzystwo Entomologiczne Polskie Towarzystwo Ludoznawcze Polskie Towa rays two Zoologie zne Wroclawskie Towarzystwo Mitoiniköw Historii IV ro claw ski e Towarzvstwo Naukowe Zaklad Antropologii Polskiej Akademii Nauk Zaklad Archeolofrii Slä&ka. In sty tut Historii Kultury Materiolnej
Polskicj Akademii Nauk Zaktad Narodowy im. Ossotinsk ich Polskie] Akademii Nauk Würzburg (Federal Repoblic of Germany): Geographisches Institut der Universität Uli i vors i ta 1 sb ibli othek Zürich (Switzerland):
Bibliothek der Eidgen ossisehen Technischen Hochschule Geobotanisches Forschungsinstitut Rubel Nnturforschende Gesellschaft Schweizerisches Landes museum
AMERIKA - AMERICA
Albani/ (U.S.A):
New York State Library Albuquerque (U.S.A):
Zimmerman Library. University of New Mexico Amherst (U.S.A.):
University of Massachusetts Library
Ann Arbor (U.S.A.}:
University of Michigan Library Antofagasta (Chile):
Departamento de Arqueología y Museos. Universidad de Chile Universidad del Norte Asunción (ParagUíiv):
Museo Etnográfico * Andrés Barbero? Baltimore (U.S.A.):
Johns Hopkins University Library Barr¿rnquilla {Co 1 ombia):
*	Biblioteca de la Universidad del Norte Baton Rouge (U.S.A.):
Louisiana State University Library Beto Horizonte (Brazil):
Boletim Miniero de Geografía Berkeley {U.S.A.):
University of California General Library
Beth end a. (U.S.A.):
National Library of Medicine Bogotá (Colombia):
Academia Colombiana Academia Colombiana de Historia Academia Colombiana de Investigación y Cultura i Centro de Historie de la Culturar y Biblioteca de la Familia S alazar
Centro de Investigaciones Lingüisticas y Etnográficas de ía Amazonia Colombiana Instituto Colombiano de Antropología Sociedad Geográfica de Colombia Boulder (U.S.A.):
University of Colorado Libraries
Brasilia (Brazil):
Universidadc de Brasilia, Biblioteca Central B u cara manga (Colombia);
Facultad de Ingeniería de petrol eos LTniversidad Industrial de Santander Buenos Aires (Argentina): Musco Etnográfico Sociedad Científica Argentina Buffalo (U.S.A.):
*	Department of Classics. State University ot New York Call (Colombia):
Universidad del Valle. Departamento de Bibliotecas
Cambridge (U.S.A.):
Museum of Comparative Zoology at Harvard College Peabody Museum of Archaeology and Ethnology at Harvard University
Slavic Division — Harvard College Library Caracas (Venezuela):
Academia de Ciencias Matemáticas y Naturales
A&ademia Nacional de la Historia Escuela de Biología
Instituto Venezolano de Investigaciones Científicas Sociedad Venezolana de Ciencias Naturales Sociedad Venezolana de Espeleología Castro Valley (U.S.A.):
Cave Research Associates Chicago (U.S.A.):
Department of Geography. The University of Chicago Field Museum of Natural History John Crerar library University of Chicago Library Cincinnati (U.S.A):
Association of American Geographers Depository. University of
Cincinnati University of Cincinnati Library Ciudad Úntoersitaria (Costa Rica):
Biblioteca tie la Universidad de Costa Rica Ctoster (U.S.A.):
National Speleological Society Columbia (U.S.A.):
University of Missouri Library Coin, mil us (U.S.A.):
Ohio State University Libraries Curitibi, ÍBrazil):
Instituto de Geociéncias. Universidad«! Federal do Parana Uní vers ida de Católica do Parana Denoer (U.S.A.):
United States Geological Survey Detroit [U.S.A.):
Wayne State University General Library East Lansing (U.S.A,!:
Michigan State University Library Habana (Cuba):
Biblioteca Central s^Ruben Martinez Yillena*. Universidad dc La Habana
Biblioteca Nacional sjosé Marti* Biblioteca Técnica »José A. Echevarría« Centro de Investigaciones Pesqueras Dirección Nacional de Zoológicos y Acuarios de Cuba * Escuela de Ciencias Biológicas. Universidad de La Habana Instituto de Biología. Academia de Ciencias de Cuba Ministerio dc Minería. Combustibles y Metalurgia Museo Antropológico Montané. Universidad de La Habana Houston (U.S.A.):
The Fondrcn Library Jadía«apofía (U.S.A.):
Indiana State Library Ithaca (US.A,):
Albert R. Mann Library Cornell University Library
Kansas City (U.S.A.):
Linda Hal! Library, American Academy of Arts and Sciences Kingston (Jamaica):
Geological Survey Department La J olía (U.S. A.):
University of California Library
La Plata (Argentina):
Facilitad de Ingeniería Lara m ic (U.S. A.):
University oí Wyoming Library-La Serena (Chile):
Museo Arqneológico
Lawrence {U.S.A.}:
University of Kansas Libraries
Lexington (U.S.A.):
University of Kentucky Libraries Lima (Peril):
Biblioteca de la Facilitad de Ciencias. Universidad Nacional
Mayor de San Marcos Biblioteca Nacional del Perú Sociedad Geográfica de Lima
Los Angoles (U.S.A.):
Hancock Library of Biology and Oceanography. University of
Southern California Linguistic Society of America. University of California Southwest Museum University Research Library Madison (U.S.A.):
The Slavic and East European Journal. University of Wisconsin
Maracat) (Venezuela):
Instituto ric Antropología e Historia del Estado Aragua
Mendoza (Argentina):
Instituto de Arqueología v Elnologia. Facultad de Filosofía y Letras
Instituto de Geografía, Facultad de Filosofía y Letras líenla Park- (U.S.A.):
United States Geological Survey
México, IX l\ (Mexico):
Comisión de Historia del Instituto Panamericano de Geografía e Historia Montevideo (Uruguay):
Museo Histórico Nacional Museo Nacional de Historia Natural Montreal (Canada):
Canadian Slavic Studies
Morgan!own (U.S.A.):
Southern Appalachian Botanical Club. West Virginia University
Natal (Brazil);
Universidade Federal do Rio Grande do Norte
tie,o Haven (U.S.A.) :
Yale University Library Nem York (U.S.A.):
American Geographical Society American Museum of Natural History Columbia University in the City of New York Department of Slavic Languages, Columbia University The New York Academy of Sciences The New York Public Library Rockfeller Fooodation Studia Slovcnica Ukrainian Museum U V AN O t ta ma [ Canada) :
Geographical Branch. Department of Mines and Technical Surveys National Research Council Philadelphia (U.S.A.):
Academy of Natural Sciences of Philadelphia The Franklin Institute Library University Museum
Van Pelt Library, University of Pennsylvania Pittsburgh (U.S.A.):
Carnegie Museum Library Hill man Library. University of Pittsburgh Port-au-Prince (Haiti):
Institut Français d'Haïti Princeton (U.S.A.):
American Journal of Archeology Pu.ehla (Mexico) :
Universidad de las Americas, Biblioteca Quebec (Canada):
Université Laval Quito (Ecuador):
Biblioteca General de la Universidad Central Museo Etnográfico de la Universidad Central Rapid City (U.S.A.) :
Museum of Geology Resistencia. (Argentina):
Universidad Nacional riel Nordeste. Biblioteca Central Rio fie Janeiro (Brazil):
Academia Brasileira de Ciencias Biblioteca Central da Universidade Federal Biblioteca do Conselho Nacional de Geografía Biblioteca do Servido Florestal Rohnert Park (U.S.A.):
Sonoma State College Sait Lake. City (U.S.A.) :
University of Utah Libraries A1 an Francisco (U.S.A.);
California Academy of Sciences Library San 5aIoacior (El Salvador):
Museo Nacional ïDavid J. Guzman«
iSanfa Barbara (U.S.A.):
Historical Abstracts. American Bibliographical Center Santiago (Chile):
Biblioteca Central de la Universidad de Chile Instituto de Biología »Juan Nocí. Universidad de Chile Instituto de Geografía. Facultad ríe Filosofía y Educación Museo Nacional de Historia Natural Sao Paulo (Brazil);
A asociadlo dos Geógrafos Brasileiros. Se^ao Beg i on al de San Paulo
Departamento do Arquivo do Esfado Musen de Zoología, Universidad® do Sao Paulo Musen Paulista Seattle (U.S.A.):
University of Washington Library St. Andrews (Canada):
Fisheries Research Board of Canada, Biological Station Toronto (Canada): Slovenian School
University of Toronto. Department of Information University of Toronto Library. Serials Department Tu.rtJa Gutiérre/ (Mexico):
Instituto de Ciencias y Artes de Chiapas University (U.S.A.):
Geological Survey of Alabama Urbana (U.S.A.):
University of Illinois 1 ihrary Faneoinner (Canada):
University of British Columbia Library Washington. (U.S.A.):
American Meteorological Society
Library of Congress
National Academy of Sciences. Library
National Bureau of Standards
Slovenian Studies Circlc
Smithsonian Institution
United States Geological Survey
AZIJA — ASIA
Alma-Ata (USSR):
Institut ener^etiki. Kazak SSR Gylym Akademijasy Kazak S&R Gylym Akademijasy Ankara (Turkey):
Ingiliz Arkeoloji Enstitiisii
* Scientific and Technical Research Couacil of Turkey Turk Dil Kuramu Tiirk Tarih Kurumu Asgabat (USSR):
Turkmenistan SSR Ylymlar Akademijasy Baghdad (Iraq);
Faculty of Medicine
Iraq Academy-Iraq Museum Library
Iraq Natural History Museum. University of Baghdad University of Baghdad. Central Library
Bafcn (USSR):
Azarbajcan 5SR LI nil dt Akademijasv Ban galore (India) ;
bid ¡an Academy of Sciences Indian Institute of Science Beirut (Lebanon):
Palestine Liberation Organisation Research Center Calcutta (India): Asiatic Society
National Institute of Sciences of India Zoological Survey of India Dusatibc (USSR) :
Akadcmijai Fan hoi RSS Todzikiston Erevan (USSR):
Gitauthjiounncri Akndemia Frunze (USSR):
Kytgyz SSR llimder Akademijasy Fujisama (Japan): Tensor Society Fukuoka ( J apan) :
Kyushu Daigaku Ri-Gakubu Haifa (Israel):
Israel Institute of Technology Hiroshima (Japan):
Hiroshima Botanical Club, Hiroshima University Htiâ (Viêt-nam):
Laboratoire de Géologie, Faculté des Sciences Irkutsk (USSR) :
Naucnaja biblioteka pri Irkutskom Gosudarstveunom nniversitctc Jerusalem (Israel) :
Department of Antiquities The Historical Society of Israel. University The Jewish National and University Library Karachi (Pakistan): Iqbal Academy Karachi University Library L'asi/fr (Lebanon) :
Université Saint-Esprit Kyoto (Japan):
Ccoiogieal & Mineralogical Institute. Faculty of Science Pli y to geographical Society. Faculty of Science Research Institute for Humanistic Studies Lahore (Pakistan);
Pakistan Association for the Advancement of Science Madras (India);
Academy of Tamil Culture Government Museum
Mosul (Irnq):
College of Medicine Nagoya [japan):
Nanaan University Library Nora (Japan);
Teznkayama University Library Nicosia (Cyprus):
Department of Antiquities Etaireia Kypriakôn Spudôn
Greek Philological Association of Cyprus »Stasinos-i Oiia (Jiipan):
Faculté d'Éducation Faculté des Sciences et des Arts Pilani (India):
Rajasthan Academy of Sciences Pyongyang (Democratic People's Republic of Corca):
* State Central Library Taihent (USSR);
Akademija naak Uzbekskoj SSR Tbilisi (USSR) :
CentraVnaja naufnaja biblioteka Akademiî 11 auk Cruzinskoj SSR Instittii iirikladuoj materna tiki rlbilissko(Tij gosndarstvennogo uni-vcrsiteta
Tbilisskrj niateuiatifenkij institut im. A, M, Razmadze Akadcmii
nnnk Gruzinskoj SSR Yycîslitcl'nyj ccntr Akademiî nauk Gruzinskoj SSR Tokyo (Japan):
Anthropological Society of Nippon. Faculty of Science Chemical Society of Japan Faculty of Science. University of Tokyo Geographical Survey histilute Kobayasi Institute of Physical Research National Science Museum Yokohama (Japan);
Department of Mathematics. Yokohama City University Kanagawa Préfectoral Museum
AFR1KA - AFRICA
Abidjan (Ivory Coast) :
* Bibliothèque do l'Université d'Abidjan Bibliothèque Nationale Accra (Ghana);
Ghana Academy of Sciences Alger (Algeria):
Centre de Recherches Anthropologiques, Préhistoriques et Ethnographiques
Service des Antiquités de l'Algérie •Service Géologique
Société d'Histoire Naturelle de l'Afrique du Nord. Université d'Alger
Bloemfontein (South Africa):
Nationale Museum Bukaou (Zaire):
Institut pour la Recherche Scientifique en Afrique Centrale Cairo (Arabian Republic Egypt) : Egyptian Academy of Sciences National Information and Documentation Centre Constantine (Algeria) :
*	Société Archéologique, Historique et Géographique Dakar (Senegal):
Institut Fondamental d'Afrique Noire Université de Dakar. Faculté des Sciences Durban (South Africa):
Durban Museum and Art Galery Gfiza (Arabian Republic Egypt):
Cairo University Library I bar!an (Nigeria):
Ibadan University Library Jinja (Uganda) :
East African Freshwater Fisheries Research Organization Khartoum (Sudan Arab Republic) : Geological Survey Department Kit ale I Kenya):
The Stoneham Museum and Research Centre Lagos (Nigeria):
•	Nigcriai Magazine Livingstone (Zambia):
Livingstone Museum l.ourenço Marques (Mozambique):
Instituto de Investigaçâo Científica de Mozambique Laboratorio de Botánica dos Estudos Gérais Universitarios de Mozambique Sociedadc de Estudos de Mocambique Nairobi (Kenya) :
East Africa Natural History Society Ouagadougou (Upper Volia) :
Centre Yoltaïque de Recherche Scientifique Porto Novo (Dahomey):
Institut de Recherches Appliquées du Dahomey Pretoria (South Africa):
Die Suid-Afrikaanse Akademie vir Wetenskap eu Kuns Transvaal Museum Habut (Morocco):
Bulletin d'Archéologie Marocaine Faculté des Lettres
Société des Sciences Naturelles et Physiques du Maroc ■S'aini Louis (Senegal):
Centre de Recherches et de Documentation Tananarive (Malagasy Republic Madagascar):
Institut de Recherche Scientifique de Madagascar
Turiis (Tunisia):
Société des Sciences Naturelles de Tunisie Université de Tunis Yaounde (Cameroon):
*	Bibliothèque de l'Université Fédérale du Cameroun
AVSTRALIJÀ, INDONEZTJA IN OCEANIjA -AUSTRALIA, INDONESIA AND OCEANIA
Auckland (New Zealand):
University of Auckland Baguin City (Philippines):
Saint Louis University Library Brisbane (Australia):
Royal Society of Queensland University of Queensland Broadroay (Australia):
Australian Speleological Federation Sydney Speleological Society Brunei (Brunei) :
Muzium Brunei Clayton (Australia):
Monash University Library Hob art (Australia):
Royal Society of Tasmania Honolulu (U.SA.):
University of Hawaii Library Kuching (Sarawak) ;
Sarawak Museum Lake Tekapo (New Zealand) :
Mount John University Observatory Melbourne (Australia):
Commonwealth Scientific and Industrial Research Organization Royal Society of Victoria Ned! and s (Australia) :
University of Western Australia Perth (Australia):
The Western Australian Speleological Group Sydney (Australia):
*	Department of Archaeology, University of Sydney
*	The Library. University of SydneySydney University Speleological Society
Wellington (New Zealand):
Royal Society of New Zealand Victoria University of Wellington
SVET DELOVNE SKUPNOSTI
Poročilo o delu v letu 1971
Svetu delovne skupnosti je predsedovat do občnega zbora delovne skupnosti ilr. P. HabiČ, na bO, redni seji sveta delovne skupnosti pa je bil za predsednika izvoljen dr. J, Bole. V letu 1971 je imel svet delovne skupnosti 9 rednih iti eno izredno sejo.
Zbor delovne skupnosti je bil 26. 5. 1971. Na tem zboru so bili sprejeli nekateri sklepi in predlagane dopolnitve k pravilniku O delovnih, razmerjih. Soglasno je bil sprejet sklep o delegatskem načelu za volitve članov sveta delovne skupnosti, novi svet pa je bil zadolžen, da pripravi predlog za spremembo pravilnika. Zbor je nadalje predlagal, da se pripravijo predlogi za sestavo znanstvenih svetov in razrednih skupnosti. Na zhorn je btla sprejeta tudi sprememba začasnega pravilnika o delovnih razmerjih, ki se nanaša na izredne dopuste za pripravljanje disertacij, magistrskih del in strokovnih izpitov.
Na rednih sejah je svet reševal predvsem tekoče zadeve, v drugi polovici leta pa se je intenzivno ukvarjal s spremembami in prilagoditvami pravilnika o ugotavljanju in delitvi dohodka v SAZU in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Oba pravilniku je svet delovne skupnosti predložil v potrditev sindikatu družbenih dejavnosti in nato verifikaeijski komisiji, ki je pravilnika tudi verificirala. Odbor za informacije je končal z zbiranjem gradiva in pripravil rokopis z biografskimi in bibliografskimi podatki o članih in delavcih SAZU ter z opisi dejavnosti delovnih enot in njihovih uspehov.
SUMMARY
The Members of the Slovene Academy of Sciences and Arts (On 31 December, 15>?1)
H o b o ra r y Members:
B r O z , Jusip — Tito K a r d e 1 j , Edvard.
Section One — Historical and Social Sciences
Regular Members:
Cvetko, Dragotin. Ph. D„ bom in 1911. Professor of History of Slavonic and Modern World Music. Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
K o ro s cc, Viktor. I.L. D., born in 1S99, Professor of Homan Law and of General History of Ancient State and Law, Faculty of Law, University of Ljubljana. Ljubljana.
Kos. Milko, Ph. D.. Dr. honoris causa, born in 1892. Professor of General Mediaeval History and of Auxiliarv Historical Sciences. Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kusej, Gorazd. !,L. D., born in 190", Professor of the Theory of State and Law, and of Comparative Constitutional Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana.
Stele, France, Ph. D., Dr. honoris causa, born in 18%, Professor of the History of Art, Faculty of Arts. University of Ljubljana, retired. Ljubljana,
Sunder!, Makso, LL- D.. born in 1895. Professor of Constitutional Law of the SFR of Yugoslavia. Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
Yavpetic. Lado, LL. D., born in 1902, Professor of Public Administration, and Administrative Procedure, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana.
Ziherl, Boris, born in 1910. Professor of General Sociology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
14 LETOPIS
209
Z witter, Fran, Fh. D., born in 190J, Professor of General Modem History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana,
Corresponding Members:
B art oš, Milan, LL. D,, born in 1901, Professor of Public International Law, Faculty of Law, University of Belgrade, Belgrade.
D j o r d j tt't i Č, Jo van, LL. D., born in 1908, Professor of Political Science and Constitutional Law, Faculty of Law. University of Belgrade, Belgrade.
D j u rd j e v , Branislav. Ph, D., born in 190S, Professor of History of ihc Turkish Era and of Historical Methodology, Faculty of Arts, University of Sarajevo, Sarajevo.
Gerikovii, Leon, LL, IX born in t91(J, Professor of Political Science, Belgrade,
Gorifur, Joie, LL. D., horn in 1907, Professor of Sociology, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana.
G rafenauer, Bogo. Ph. D., born in 1916, Professor of History of the Slovenes, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Kermavner, Dušan. LL. D„ horn in J913, scientific adviser, the National University Library, Ljubljana, retired.
Kostrenčifi, Marko, LL. D.. bom in 1884, Professor of History of State and Law of the Peoples of the SFR of Yugoslavia up to the 19th century. University of Zagreb, retired, Zagreb.
Mole, Vojeslav, Ph. D., born in 1H86, Professor of Mediaeval Art. lagiellon University. Krakow, retired, Oregon, U.S.A.
Nougayrol, Jean, assyriologist, horn in 1900. Professor, Ecole pratique ties Hautes Etudes, Paris, Paris.
Novak, Grga, Ph. D„ born in 1888, Professor of Ancient History, University of Zagreb, retired, Zagreb,
Section two — Philological and Literary Sciences R e g u 1 a r Members:
Be zla j , Francc, Ph, □., born in 1910, Professor of Comparative Slavonic Philology, Faculty oT Arts, University of Ljubljana, Ljuh-Ijana.
Kobla r. Francc, Ph. D., born in !Sfi9, Professor, Academy of I'll eat re. Radio, Film, end Television, Ljubljana, retired. Ljubljana.
O c v i r k, Anton, Ph. D., born in 1907, Professor of History of World Literature and of Theory of Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
S I odri j uk j Anton, Ph, D., Dr. honoris causa, born in ISM, Professor o T Slovene Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Škerlj, Stanko, Ph, D., born in 1891, Professor of Romance Philology, Faculty of Arts. University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
Yidmar, Josip, Dr. honoris causa, bom in 1895, writer, Ljubljana.
Corresponding Members:
Bor kopec, Oton, Ph. D., bora t(J(W>, senior scientific collaborator, The Slavonic institute of (lie Czechoslovak Academy of Sciences, Prague.
Gl i goric, Veli bor, horn in )S99. Literary critic. Belgrade.
Grošelj, Milan. Ph. D., born in 1902, Professor of Classical Philology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Koneski. Blaže, born in 1921. Professor of the Macedonian Language. Faculty of Arts. University of Skopje, Skopje,
La vri ti, Janko, born in 1887, Professor of Modern Russian Literature, University of Nottingham, retired. London.
Section Three —Mathematical, Physical and Technical Sciences Regular Members:
Ku h el j, Anton. D Eng.. Dipl, Ing. Elec. Eng., bom in 1902. Professor of Mechanics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Peteriin, Anton, D. Sc., born in 1908, Director, Camille Dreyfus Laboratory. Resenrch Triangle Institute, Durham, North Carolina. U.S.A.
Vidav, Ivan, Ph. D.. born in 1918, Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Corresponding Members:
B 1 i n c , Robert, D. Phys. Sc., born in i9yi. Professor of Electromagnetic Field and Oplics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Dolar, Davorin, D, Chcm. Sc., Dipl. Ing. Chcm., born in 1921, ProTessor of Physical Chemistry. Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Ljubljana.
Go liar, Peter, D. i'hys. Sc.. born in 1923, Professor of Physics of Solids, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Had Si, Duian, D. Chem. Sc., horn in 1921, Professor of Chemistry ol Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Peklenik, Jancz, D. Eng., Dipl. Ing, Habil, born in 1926, Professor ol Technical Cybernetics and Processing Systems. Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana.
S u k 1 j e . Lujo, D. Eng., Dipl. Ing. Civ. Eng., bom in 1910, Professor of Soil Mechanics and of Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture. Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana,
T tiler, Miha, D. Eng., Dipl. Ing. Chem., Faculty of Natural Scienccs and Technology, Lnivcrsity of Ljubljana, Ljubljana.
Rant, Zoran, D. Eng., Dipl. Ins- Mech.. horn in 1904, Professor of Processing Technics, Technische Hochsehule. Braunschweig,Braunschweig,
Section Four — Natural and Medical Sciences Re gu I a t Members:
Brccclj, Rogdao, M. D., born in 1906, Professor of Orthopaedics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
B ro d a r, SreCko. Ph. D., Dr. honoris causa, born in 1893, Professor of Prehistory of Man. Faculty of Natural Scienccs and Techao-logy, Uoiversiiy of Ljubljana, retired, Ljubljana,
H a d i i, Jo van, Ph. D, Dr. honoris causa, born in 1884, Professor of Zoology, Faculty of Physical Sciences and Mathematics, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Ilesic, Svetozar, Ph. D., bom in 190?, Professor of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Ljubljana.
Kosir, Alija, M- D., Dr, honoris caasa, born in 1891, Professor of Histology and Embryology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Miliinski, Janez, M. D., LL. D., born in 1913, Professor of Forensic Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Ljubljana.
Novak, Franc, D, Sc., M. D., Professor of Obstetrics and Gynaecology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana.
Rakovec, Ivtin, Ph. D., born in 1B99, Professor of Geology and Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana
2u panel e, Andrcj. M. D„ born in £916, Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana.
Corresponding Members:
Bedjanie, Milko, M. D., born in 1904, Professor of Infectious Diseases, Faculty of Mcdicinc, University of Ljubljana, retired. Ljubljana.
Butozan, Vaso, D-V, M,, born in 1902, Professor. Faculty of Veterinary Surgery, University of Sarajevo, retired, Zagreb-
CeteSnik, Franc, M. D.. born in 1911, Professor of Dental Surgery, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana.
Gusic. Branimir. Ph. D., M. D., born in 1901. Professor of Oto-rhinolaryngology. Faculty of Medicine, University of ZagTcb, Zagreb.
joviic. Dimitrije, M. D,. born in 1HH9. Professor of Orthopaedies. Faculty of Medicine, University of Belgrade, retired. Belgrade.
Kogoj , Franjo, M. D., born in 1894, Professor of Dermalo venereology, Faculty of Medicine, University of Zagreb, retired, Zagreb.
K r a t o c h v i 1, Josef, D. Nat. Sc., born in 1909, Professor of Entomology. High School of Agriculture, Brno. Brno.
Stan kov id, Sinisa, Ph. D-, born in 1892, Professor of Zoology. Faculty of Physical Sciences and Mathematics, University of Belgrade, retired, Belgrade.
Tavcar, Alojzij, D. Eng., Dr. honoris causa, Dipl. Ing. A^r., born in 1S93, Professor of Genetics and Plant Refinement, Faculty of Agriculture, University of Zagreb, retired, Zagreb.
Todorov ¡{, Kosta, M. D„ born in 1887, Professor of Infectious Discuses, Head. Clinic of Infectious Diseases University of Belgrade, retired, Belgrade.
Volkov, Mstislav Vasiljcvic, D. of Orthopaedies, born in 1921, Direcior, Central Institute of Traumatology and Orthopaedics, Moscow, Moscow.
W rab e r, Maks, Ph. D., born in 1905, Scientific Adviser, Biological Institute — the Slovene Academy of Sciences and Arts. Ljubljana.
Section Five
— Arts
Regular Members:
Jakac, Božidar, bom in 1899. [tainter, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kalin, Boris, born in 190!?. sculptor, Professor, Aeadciny of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kosmač, Ciril, born in 1910, writer, Portorož.
Kranjec, Miško, born in 1906, writer, Ljubljana,
Kreft, Brnika, Pb. D,, born in 1905, Professor of Modern Russian Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
M i he lie, France, born in (907, painter. Professor of Fainting and Drawing. Academy of Fine Arts, Ljubljana. Ljubljana.
Pavšič, Vladimir — Matej Bor, born in 191 J, writer, Radovljica.
Skcrjanc. Lucijan Marija, born in 1900, composer, I'rofessor of Composition, Academy of Music, Ljubljana, retired, Ljubljana,
Corresponding Members:
And ric, Ivo, Ph, D., born in 1892, writer, Belgrade.
Cilensek, Jane», born in 191'i, composer. Professor, Franz Liszt Ilochschule fiir Musik, Weimar, Weimar.
K rk lec, Gustav, born in 1899. writer, Zagreb-
Krleža, Miroslav, born in 1893, writer, Zagreb.
M a k s i m o v i č . Desank n, born in 1098, poetess, Belg rade.
Mušič, Marjan, Dipl. Ing. Arch,, born in 1904, architect, Professor nf the History of Architecture, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana. Ljubljana.
Ravnikar. Edvard, Dipl, Ing, Arch,, born in 1907, architect, Professor of Public Buildings, Projecting and Arranging Settlements, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana.
The Presidency
President:	Josip Vidmar
Vice-President: Anton Kuhe I j Secrctary-Geiicral: Milko Kos
The members of the Presidency are also the secretaries of the Sections nnd the Head of the Department of Medicine..
Section One — Historical and Social Sciences Secretary: France Stele
1.	Historical Institute Director: Milko tos
(a) Section tor General and National History
Head: Milko Kos (bt Section for History of Art
Head: France Stele (c) Section foT Archaeology Head: Srecko B rodar
2.	lastitute Tyr Oriental Studies Director: Viktor Ko toietl
Section Two — Philological and Literary Sciences Secretary: France Koblar
1,	Institute of the Slovene Language Director; Bratko K r e f t
(a)	Dialectological Section Head: Jakob R i glc r
(b)	Lexicological Seciiou Head: Janko J u rani iC
(c)	EtymologicabOnomastical Section Head: France B c z 1 a j
(d)	Commission for the Slovene Grammar, Philology and Orthography
Chairman: Anton Bajec
2,	institute of Literatures Director: Anton Ocvirk
3,	Institute of the Slovene Ethnography Director: France B e z 1 a j
Section Three— Mathematical, Physical and Technical Scicnces Secretary (Acting): Anton K u h e 1 j
Section Four Natural and Medical Sciences
Secretary: Ivan R a k o v ec Head. Medical Subsection: Janez M i 1 c i n s k i i. Institute of Karsl Research Director; Maks Wtsbet
2. Geographical Institute and Department for Cartography Director: Svetozar Ilešič
"î. Institute of Palaeontology Director: Wan Rakovec
4.	Institute of Biology Director: Jo van H a d ž t
5.	Institute of Medical Sciences Director: not appointed
6.	Committee on the Flora and Fauna of Slovenia Chairman: Maks Wraber
Section Five — Arts
Secretary: Bratko K.reft
Other Units
1.	Terminological Commission Chairman: Albert Struna
2,	Centre of Studies of History of the Slovene Emigration Chairman of the Council: Fran Z w i 11 e r
5, Library
Director: Primož Ramovš
4.	Scientific Office Director: Avguštin Lah
5.	Administration Office Director: Lev B a e b 1 e r
T1IE ACADEMY IN THE YEAR i97f
The Members of the Academy
At the end of the year 1971 there were 2 honorary members. 33 regular members and 43 corresponding members, among them lb from Slovenia, totally 80 members.
At the General Meeting of 5 th February, 1971, there were elected:
Dusan Kermavner, LL, P., corresponding member, section one, and Oion Bcrkopec. Ph, D.. corresponding member, section two.
The AVNOJ Award for the yeaT 1971 was given to Boris Kolin, regular member, and to Grga Novak, corresponding member,
The Levstik Award was given to Academician Jovan Hadzi, for his book, »The Evolutionary Ways of the Animal Kingdom*.
The Preseren Award was given to Prof. Marjan MuSiiS, Eng. Arch., corresponding member.
The Kidric Award was given to the collective of the Lexicological Section of the Slovene Academy of Sciences and Arts, for their concept of the Dictionary of the Slovene Literary Language,
Academician franc Novak was given the honorary diploma by the Hungarian Association of Gynaecologists, and became a member of the international society, »Society of Pelvic Surgeons.*
Academician Blaie Koneski was given the Herder Award for the year 1971.
Academician janei Milcinski was given the honorary diploma and the plaque by the Faculty of Medicine. Sarajevo, on its 25[l1 anniversary.
Prof. Zoran Rant, Eng. D„ corresponding member, was given the Arnold Eucken Medal by the Forschungsgcsellschaft Verfahrtechnik,
Mstislav Volkov, corresponding metaber, was given the Robert Denrsov Award, at the 24,<l' International Congress of Surgeon» in Moscow, for his successful treatment of bone fractures, usins ultrasound,
/fiititutei
The number of the Institutes has not changed, There are 10 institutes belonging to the Academy, some of fhem with sections. In addition, there are within it; the Committee on Classifying Fauna and Flora, the Department for Cartography (within the Geographical Institute}, the Centre id Studies of History of the Slovene Emigration, and the Terminological Commission with 5 section*: legal, technical, natural sciences, medical, and arts.
The report on the work of the institutes is published further on.
Publications
In the year 1971 10 publications, contai ning 2272 pages, were published. Among others are being printed: The Toll Books of ihe 16^ and 17ih Centuries, by F. Gestria; The Slovene Latinists, hy P. Simoniti; The Italian Theatre of Ljubljana by S. Skerlj; Fran Levee s Correspondence, Vol. 3, by F. Bcrnik; The Map of Archaeological Finding Places in the Territory of the Socialist Republic of Slovenia: Archaeological Bulletin, Nos. 21—22; Collection of Papers, edited by the Institute for Slovene Ethnography: Book I; The Treatises of the I ft, Snd. ,ind Section.
Lectures
One foreign lcciurcT (Em manual La roc he) and four domcsiic lecturers (G. Kusej, A. I.ah, M. Mihailovic, and B. kreft) lectured at ihe Academy last year.
The Council of the Academies of Sciences and Arts of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia
For the work of the I liter-Academies Committees directed by this Academy, the Academy was allotted out of the federal sources for the year 1971 as follows:
for the Tabula Imperii Roman!......10.000.— dinars
for the Arcliaological Map of Yugoslavia , ,	10.000.— dinara for ihe Flora and Fauna of Yugoslavia . . .	100.000.— dinars for the Co-ordinating Committee for Molecular Sciences ......................20.000,—dinars
The exchange of ihe research workers beiween the Council of the Academies and the National Academy of Sciences, Washington, D. C., was going on regularly. From Slovenio Lecturer Milan Mursi£, Eng. D.. and Lecturer Ljubo Golic, Chem. D„ were in the United States of America.
HISTORICAL INSTITUTE
Section for General ami National Higtory
The main work in ihe year 197t was devoted to carrying out the long-term project of treating ihe economic and social history of the Slovenes from the very beginning up to 194i. As a part of this project the first volume of Agrarian Branches (the economic part) was printed. It contains 651 pages, being well illustrated with maps
and documents, — The Historical-Topographical Lexicon of the Slovene Territory was also dealt with, The single detailed research works related to the examination of colon ¡¡cation were carried out.
la the year 1972 the Section will be prcpariag for publication the second volume of the Agrarian Branches, containing the texts concerning the social relationships within the agrarian production, aloag with the registers (material, personal, local) as well as the summaries for both volumes, The work connected with the Ifistoricol--Topographieal Lexicon and with the colonizatioa will be continued, and the new work of collecting and treating the materials for the history of the Slovenes, mainly for the period from the year 1246 onwTard, will be started.
In the year 1971 the Bibliographic Department of the Section for the Catalogue of foreign historical works kept in the libraries in Slovenia, and for the retrospective Slovene historical bibliography up to 1945. continued checking and incorporating works in the National University Library, and for the Be ¿respective Bibliography also checking articles, published in the domestic and foreign publications.
For the yeaT 1972 a project was made to continue boilt activities mentioned, and in particular, to enlarge the library ol the Section where there is not enough room, by obtaining the vacant next room, as promised.
■Section for History of _4rf
In the year 1971 the Section for History of Art continued the revision of tlie mediaeval monuments of painting and sculpture. The name of the up to the present anonymous renaissance sculptor, »Master Bishop Raubert — Osbalt Kittel Pildsehnitzer, was discovered. — The building research into the oldest stage of the Castle Chapel on the Small Cattle Hill at Kamnii has shown a typological starting-point in the ancient Christian cheroou, of the !'£cs type. -Research work into the century architecture in Slovenia was continued, The Head of the Section, Academician F. Stele, Bit. D., took part in the exhibition The Art in the Territory of Yugoslavia from Prehistoric Era Till Today, in Paris, as General Commissary, and E, Ceve, Fh- D-, us the commissary for the division for the period from 13lli to the 20[l' centuries, — Preparations for the publication of surces for the history of art of Slovenia are being continued. The basic card index of artistic monuments, the ariists' card index, the photothccn. chemerotheca, etc, were completed.
Section for Archaeology
Mitja Brodar, Ph, D., senior scientific collaborator, was excavating at Ciganska jama, in the surroundings of Željne, and discovered a palaeolithic station of the Cravetticn culture, lie took part in ihe international congress of the UISPF in Belgrade, giving a lecture about the lower palaeolithic era in ihe Central Europe, He led die work concerning archaeological topography of Slovenia.
Jaro Sažel, Ph, D„ senior seieulific collaborator, was preparing for publication the 2llt3 volume of die Inseriptiones Latinae quae in Yugoslavia inter annos MCMLK et MCMISI rcpaertae et editae sunt. He participated in Ihe editorial work for the 2nd volume of the fClaustra Alpium Iuliarum«. He visited a number of foreign finding places and museums in connection widi the studies concerning the Roman stage of occupation in the Alps and the Balkans.
Alojz Sercelj. Ph. D„ senior scientific collaborator, analyzed the vegetation remains and charcoal found at archaeological finding places, he collected pollen materials for the study of the pollen morphology of the NriTa in Slovenia, fie participated in researching the pleistocene sediments of the Ljubljana Bassin.
INTER-AC A DEM IES CO MM 1TTEE ON THE ARCHAEOLOGICAL MAP OF YUGOSLAVIA
In the year 1971 the Committee continued the work started in the year 19~Q. The Commissions of the individual republics were compiling the materials for the map. The schedules obtained were registered and arranged at the Central Committee. The project for a five-year work was made, and the work should be completed in the years from 1971 to 1975.
INTER-AC A DEMIES COMMITTEE ON THE TABULA IMPERII BOM ANI
In the year 1971 the Committee continued ihe work from the year 1970. The organization of the Xaissus sheet made progress in all the four maia sectors (Yugoslavia, Albania. Greece, Bulgaria), the remaining two smaller sectors (Boumania, Italy) have been arranged. The meeting of the experts of the Naissus, Philippopoli.s and Aucyra took place in Athens at die end oT the year. The secretary of ihe TIR for Yugoslavia participated it. The directions concerning the drafting of the sheet which had been put forward and agreed upon by the Yugoslav Committee on the IIR. were approved, and ihev are normative also for Ihe future sheets of die Balkans and Anatolia.
CENTRE OF STUDIES FOR Ti IE HISTORY OF SLOVENE EMIGRATION
The work of the Centre of Studies, from its foundation in the year 1963, was to make one statistical report, some reports on the archives of these questions, as well as the bibliography of this theme, which was financed by the Boris Kidrič Fund. Yet the Centre of Studies, in doing its work, did not employ a full-time or an honorary employee; the correspondence and the publications received arc being kept at the Historical institute of the Slovene Academy of Sciences and Arts, the archives collected at the Archives of Slovenija, and the secretarial work was for some time donc, on a volunteer basis, by the assistant of the Institute for the history of workers' movement.
INSTITUTE FOR ORIENTAI, STUDIES
The Institute for Oriental Studies, set up under the ruling by tile General Meeting of the Slovene Academy of Sciences and Arts, on 29til December, 1958 confines itself, for the moment, to study the monuments, especially those of legal cultures (Sumcrinn, Babylonian. Assyrian, Hittite), the sources of which have been preserved in cuneiform characters.
Prof. Viktor Knrošec, LL. D,. Ihc Head of the Institute. gavB two public lectures abroad in the year (Oft, namely, at the 19'^ Rencontre Assyriologique Internationale, Paris, on the t heme rLes rois hittites et la formation du droit (1st luly, 1971), and at the international meeting of the society >Societo internationale Fernand de Visscher pour l'histoire des droits de l'antiquité, Bordeaux, on the theme: ïQuelques observation« sur le fond socio-économique dans le droit hittites (15th September, 1971).
Ai the suggestion of the Institute the hiititologisl Emmanuel Laroche (Strasbourg, Paris, Istanbul) gave lecture on >L'Asie Mineur nu second millénaire« at the Slovene Acadcmy. on bll> October, (571. — At the request made by Prof. G- Schwarzenberger {London) the Institute gave its opinion on a specialized paper on ancient inter-state treaties.
At two periodical specialized meetings of thé Institute the lecturers reported on assyriological novelties from the Mésopotamie area.
Through financial aid given by the Boris Kidrič Fund the Institute started compiling the authors and contents catalogue of the assyriologieal literature and sources in Slovenia, in particular at Ljubljana (according to the universal decimal classification, this work is being done by Marko Urban i ja, graduate archaelogist (having done assyriologieal studies previously).
Administrative and librarian work is done by Julijana Sustersic. senior librarian. The library comprises 737 hook units.
The treatment of international treaties, written in cuneifoTro characters, is projected.
INSTITUTE OF THE SLOVENE LANGUAGE
The Institute of the Slovene Language wiih its three Sections (Lexicological Section, Dialectologieal Section and Etymological Section) and with one Commission (The Commission for the Slovene Grammar, Philology and Orthography) continued the work started some years ago. and in particular the editorial wnrk for the second volume of The Dictionary of the 5lovene Literary Language, the printing corrections of The Etymological Dictionary and the preparation of further volumes. The first book of Ramovs's Collected Works, edited by T. Logar, Ph, D„ and J. Rigler. Ph. D., was published.
Supplementary excerpts for the Dictionary of the Slovene Literary Language and collecting work for the Historical Dictionary (Dalmatin's Bible) were continued, and to a limited extent also for the dialect card index. The work for the both linguistic atlases was a little delayed, owing to the lack of employees of the dialectological section. Preparations for a new orthography were accelerated, for the editorial stafr had not been appointed.
The scientific and technical workers of the Institute published 12 personal articles and papers, gave 22 lectures and Co-ope rated as linguistical advisers or lecturers in a number of activities outside the Institute.
INSTITUTE OF LITERATURES
(a) The Slovene Biographical Lexicon
The j tili volume or the Slovene Biographical Lexicon is being completed for printing. The editorial staff mainly engaged in cor-rectionii Tor this volume. In addition they did the following routine works: maintaining contacts with the collaborators and seeking for new ones: checkig the data: completing keyword subject-register for further volumes: collecting documentary and archives material: information service. Personal contacts with the lexicographical section of the Hungarian Academy of Sciences, Budapest, were established, and those with the editors of the Österreichisches biographisches Lexicon, Vienna, were expanded.
(b) The Section of Literary History
in this year the preparatory work for compiling the Slovene Literary Theoretical Lexicon were mainly brought to an end: the second part of the addenda to the alphabctary was compiled, thus the number of keywords amounts to 3Q32; till the keywords wore chccked and evaluated, 270 main keywords were determined, the work was distributed in individual fields and new collaborators were engaged. — Extracting materials for the card index of the Slovene literary theoretical terms and for the card index of the non-Slovene literary authors, treated in the Slovene periodicals from 1775 up to 1945 was finished (with the exception made for the daily papers from 1927 up to 1945). The materials contained in the literary theoretical curd index were copied, and the keyword pari of this card index was definitely arranged and set- The extracting of the materials Tor the period 19+'>—1970 were started. — Individual questions of the Slovene literary and cultural history (the history of the Dramatic Society, P. Levstik and J. Murnik, Cankars Dramatics) were examined and treated. — The Institutes editions were increased by two volumes (see bibliographical data).
In the year 1972 the work for preparation of the lsl volume of the Literary Lexicon will be continued and card index materials from periodicals, from 194'? up to 197ft, will be extracted,
INSTITUTE OF THE SLOVENE ETHNOGRAPHY
The Institute works in two sections. The First section (Folk literature) has, since November, 1971, a new collaborator, two in all; the second (folk customs and plays) has two collaborators and one part-time typist, library work is done by a librarian. In October, 1971, but actually as from 1"* January, 1972, the until then independent Institute for Musical Folklore was joined to this Institute-
Section 1. — The research into folk tales in Resia was continued (9 visits, 3t> days in all). A scheme for publishing iTbe Slovene Myths and Tales? was made.
Section II. — The inquiry about wedding costumes (H. Lozar--Podlogar) is continued. Two field tripn: The Raba river area and i he northern slope of the Poliorje.
Informants. — A network of 300 informants has been projected, 261) of whom successful, thus there are still lucks. There are difficulties concerning the fees, which should be done by the basic cultural communities.
Documentary materials. — The Archives of folk costumes are being completed with the field materials from the Slovene Ethno-
graphical Museum. At the SEE Congres, Paris, we were acquainted with new methods of keeping archives.
The Library increased by 254 units.
Ethnographic Film. — Only one new film (The Maskers of Dobre-polje) was made in 1971. Otherwise Ihe film activity stagnates.
Folklore protection, — The Institute could not introduce a spccial service for this purpose, because of the lack of personnel and of financial means.
Organization of scientific work, — A draft of ihe Statute was made and the institute participnted in organizing The Research Community. Three projects were presented to the Roris Kidric Fund.
Domestic Congresses and Meetings. — The collaborators of the Institute participated ia the work of the professional society and in the Coagrcss of the Yugoslav Folklorists at Bovec.
Co-operation on the Radio and Television. — The collaborators of the Institute gave lectures on the Ljubljana Radio and Television, as well as on some other broadcasting stations abroad.
Co-operation in social organizations. — All ihe collaborators co--operale in various functions in the professional social organizations.
International Co-operaiion and Congresses Abroad. — The collaborators of the Institute participated in various international manifestations (congress of the SIEE, Paris, etc), they participated also in the review sDemost.
Lectures. — The collaborators of the Institute gave some lectures in specialized circles.
INSTITUTE OF KARST RESEARCH
The field work was done in accordancc with the contract duties aad with the basic programme of the Institute and was directed towards a number of areas. The hydrological and spclcological research comprised the Lake of Ccrknica and its surroundings, the speleological research was directed towards the motor highway projected line Vrhnika — I'ostojna, towards ihe Trnovo Wood area and the Rihnica Yelika gnra. as well as towards the areas comprised by the first stage of the Speleological Map of Slovenia, i.e., the Tol-mia and the Bohinj Alpiae Karst, tlm Interior Carniola valley areas aad the Karst between Grosuplje and Dobrepoljc, Biological excursions to a number of the Yugoslav caves supplied a lot of new speleological material.
Internal work comprised the analysis of numerous samples of cave sediments and water, preparing documentary material and arranging the cadastre of the Karst objects, preparing biologicnl
materials and preparing reports ami studies for customers and for publication.
A number of domestic anil foreign specialists for Karst and caves visited the Institute: biologists, hydro legists, geologists, end geographers as well as oilier specialists from Europe and Troni America. Onr collaborators participated in speleological and biological meetings in Austria and Greece, and they actively co-operated at the meetings in this country.
Iti the middle of June the Head of die Institute of long standing. Academician. Proi. Srečki} Brodar, I'll. D., requested the Presidency of the Slovene Academy of Sciences and Arts to be relieved of his duty, owing to bis illness- Corresponding member. Prof. Maks IVra-ber. Ph. D,. was chosen «s the new head. The archaeologist's post was joined to the Section of Archaeology of the Slovene Academy of Sciences and Arts,
The programme for the year 1CJ72. — Further speleological and hydrological research into the Lake of Ccrkniea and its surroundings, Speleological research into the caves ot the Ljubljanica river area, the second stage of the Speleological Map of Slovenia. Karst ■ research work as necessary for practical purposes, under contractual obligations. Further research into cave fauna and compiling data for the themes »The Fauna of Slovenia* and »The Underground Fauna of Slovenia«. Co-operation in preparations for the International conference on following underground waters, and in organizing the Yugoslav speleological congress at Postojna.
GEOGRAPHICAL INSTITUTE
The project made was mainly carried out. Some more significant works: Completed the long-term theme flic Qnartcnary Sediments and their Utilization in Slovenian, which was prepared, with a two-year suspension from 1959, through the grant given by die Boris Kidrič Fund. I he first preparatory works were carried out for ihc new theme, approved by the Boris Kidrič Fund. »The Geography of the Flood Areas in Slovenia«. Regular observation on die glaciers of Triglav and of Skuia, which are continued from the year 194b On, were made. The technical side concerning the writing of domestic and foreign geographical names was prepared for public consultation. Corrections of toponomastic materials in a number of the sheets <>r the new State Map t : 5000 and I ; 10000- The Geographical Review No. XII. containing four papers, 318 pages, and 115 supplements was published, The Geographical Review No. XIII has been prepared For printing, and the Geographical Review No, XIV is being prepared. The Head of the Institute actively participated in six international
IJ LETOPJH
225
geographical meetings, and the senior scientific collaborator in one of thcin.
The main research activity of the collaborators of the Institute will be concernnted upon preparing »The Methodology of Examining the Geography of Flood Areas in Slovenia s, being mainly based upon the examination of the Psaia riicr area. In addition, the Institute will continue researching the quarteuary pcriglacial phenomena on the quarteuary morphogenesis of (he Sava river area between the Ljubljana Field and the Breiice-KrSko Bass in. At the end oi the melting period observation of the situation of the glaciers on Triglav and Skuta.
It will be continued with the compiling and arranging the materials tn illustrate the genesis of our agrarian region, examining (lit: marginal and boundary Slovene regions and studying regional geographical characteristics of hop-grow i as in the Lower Savinja Valley.
Together v ith the Institute for the Slovene Language and with the Secretariat General of the Slovene Academy of Sciences and Arts will be continued the examining of the toponoinastieal materials for (he Bumc State Map ft : 5000. and 1 : 10000. respectively}. It is also wanted to revive the compilation of the curd index of local names in the Socialist Republic of Slovenia and collecting the toponomasileal materials for tin: map id Slovenia lying beyond die State boundary.
in Italy.
DEPARTMENT FOR CARTOGRAPHY
In the year 1971 there were illustrated 011 6 maps the results of the research made into ipiartenary sediments from the individual areas of Slovenia, for the Borjs Kidrič Fund. Thjs research, lasting Tor It years, was finished in this year.
There were afso prepared 14 maps and graphs for 13"1 and i-i*11 volume .if The Geographical Papers, for the Geographical Bulletin 197f, for ihc Geographical Review XY11L Nos, i—'i. and for the Cttlje Papers 1971-72. The mentioned cartographical illustrations supplement only the papers of geographical themes. In addition, in the year 1971 was introduced a regular supply of the individual sheets (sections) of the basic Slate Map of Slovenia, scales t : 5000 and 1 : 10000, by the Geodetic Board of Slovenia.
In the vcnr 1972 it will be continued illustrating the XlV'k book nf the Geographical Papers and obtaining and keeping a scheme of easy reference Tur the individual sheets oi die basic State Map of Slovenia. Besides, the programme was made for preparing the methodology
of illustrating the elements of the flood areas of Slovenia to be shown in the concrete instance of the Psata river area. The Cartographical institute also took charge of further co-operating with other cartographical and geographical institutions aiming at improving specialization ami at solving definite concrete cartographical problems,
INSTITUTE OE PALAEONTOLOGY
In research made into Cuisian and Lutetian nummulites, acyls and opérelos from 1st ría several new species and subspecies were found. The revisions of the already known forms were also made.
Samples from the neocene flysch layers from Goriska Brda were collected. From these samples microfauna and microflora will be examined. Research into nummu lites from Northern Slovenia were also started. This fauna can be compared with that of Guttaring, north of Klagcnfurt,
The upper Jura coral fauna, compiled ai varios finding places of southern Slovenia, was accurately determined and described, It contains 65 species belonging to 53 gcacra. Thus Slovenia ranges among the richest jura coral finding places in the world.
INSTITUTE OF BIOLOGY
There were f? full-time collaborators, one part-time collaborator and a number :>T external collaborators of the Institute in the past year. The work comprised the following fields: plulogcny of fauna, taxonomy arid systematica of some groups of fauna (Mollusca, Opi-honidea, Pseudoscorpíonidea, LepidopteiaJ, bioupeleology, algolopy, geobotanies, and syntaxonomy, Extensive field research work was made into the mentioned research areas, in particular in Slovenia, and comparable materials were collected also in other parts of the country. The researchers co-operated to a large extent with similar institutions in this country and abroad. J hey took part at three meetings and symposiums in Yugoslavia and at four symposiums abroad, where they mostly gave lectures. In the year 1971 11 scientific papers were published, and 6 scientific works, papers and reviews were prepared for printing.
Another four technical and popular scientific works and reports were published. Eight expensive elaborations were made for the Boris Kitirii Fund and for various economic organizations. The Institute is also ilie republican centre for examining and mapping vegetation and is in charge of the projects; iThe Vegetation Map of Yugoslavia* and of >The fauna and Plora of Slovenia* (of the themes the vege-
talion of Slovenia and for a pari of the theme of the fauna of Slovenia). The theme of the Ecology of the bentunitc algae is also treated by the Institute. The programme for the year 1972 contains in particular ihe continuation of the themes started.
COMMITTEE ON 11 IE FLORA AND FAUNA OF SLOVENIA
At ihe beginning of the year 1971 the Section of the Slovene Academy of Sciences and Arts dealt with the Contractual conclusions agreed upon by the 4tH Section and the Institute of Biology, Universitv of Ljubljana, at the end of the year 1970. Both institutions agreed upon a common work programme concerning the project (The Flora and Fauna of Slovenia}. The project is a part of the national research programme of the Slovene Academy of -Sciences and Arts. The Institute of Biology of the University and the Slovene Academy of Sciences and Arts are, as to this project, equally in charge of it and equal collaborators. Both institutions will, by a mutual agreement, appoint a co-ordination committee, composed of the representatives of the both institutions. With regard to each of the themes of the project (flora, vegetation, and fauna) an independent working and financial scheme is prepared and each theme is financed independently. At the meeting of May, 1971, the means were allotted under a mutual agreement and the research work was started in ihe three directions. As the former Committee on the Flora, Fauna, and Gaea of Slovenia after the reorganization lost the reason for its existence, it changed its name, after and following the conclusion of the ■t"1 Seel ion of the Slovene Academy of Sciences and Arts, to the Committee on the Flora and Fauna of Slovenia,
INTER-ACADEMIES COMMITTEE ON THE FLORA AND FAUNA OF YUGOSLAVIA
The Inter-Academies Committee on the Flora and Fauna of Yugoslavia continued its work in the year 1971 by publishing catalogues of the fauna of Yugoslavia. Two volumes were printed fDiplopoda, by K. Strasser and Coleoptera — Hydroeanthares et Palpicornia, by V. B. Gueorguiev). The editorial work for three volumes of catalogues of the fauna of Yugoslavia, to be printed in the year 1972, was carricd out.
CO-ORDINATING COMMITTEE FOR MOLECULAR SCIENCES
The Coordinating Committee Tor Molecular Sciences organized two colloqnia, namely on calculating methods in quant chemistry (at '¿agreb, ihe 18th—190) January) and on analysis according to nor-
mal coordinates (at Ljubljana, the 2nil—February). Together with AMPERE Association and the European Society of Physicists it whs the patron of the summer school ;> Magnetic and Optical Resonance* (Basko polje,	September).
The committee undertook to organize the regional co-operation in molcctdar sciences, in physics of solids and liquids and in biophysics. In this framework 72 research groups of Austria. Italy, Hungary, Poland, lion mania, and Yugoslavia co-operate at the moment. The first stage in this co-operation is compiling and issuing of information about current research in order to co-ordinate the programmes,
COMMITTEE ON NATURAL SCIENCE RESEARCH OF THE LAKE OE CERKNICA AND OF ITS SURROUNDINGS
The natural science research is not carried out entirely according to the original programme set by the Committee, owing to the reduced financial means. At the first stage the research was started and regularly finished by cliniatologists, hydrologists, ichtyologists, and speleologists, and only hydrologists at first presented only a partial report, and in November only the final one.
At the second stage of the research they continue the work started, owing to the reduced financial means, only climatologists, ichiyo-logists, hydroioglsts, and speleologists. At this stage the botanical research is financed out of the means provided by the Boris Kidrie fund for the vegetation map of Slovenia.
INTER-ACADEMIES COMMITTEE ON THE STUDIES OF THE PRESENT TENDENCIES OF THE SCIENTIFIC WORK IN SOME FIELDS OE HUMANITIES
Having finished the study about the problems mentioned in the title as needed by the I"NESCO. in the year 1971 the Committee directed its activities towards preparing a publication about the same problems for the Yugoslav public. Following the decision made at the session of the Committee the publication should differ from the one prepared for the UNESCO in many aspects. First of all, it is necessary to pay attention to the tendencies arising in each of the republics. Similarly it is necessary lo deal with all the fields in caeh branch (e.g. in the legal branch the field of civil, criminal, international, constitutional, administrative law, and others).
The branches to be treated are as follows: philosophy, law, history, archaeology, linguistics and various fields of artistic crcative-ness and of the scientific work in treating thern
TERMINOLOGICAL COMMISSION
Legal Section
Tiic Legal Section of the Terminological Commission or the Slovene Academy of Sciences and Arts exeerped in the year 1971 legal sources and legal literature of recent period and did (he final editorial work for the loiter O and for the first third ol the letter P. These and also the previous letters, however, have to be technically arranged,
ft helped the Institute for the Slovene Language in interpreting keywords from its field for the Dictionary ol the Slovene Literary Language.
Technical Section
the Section was primarily interested in compiling, collecting and arranging a new card index stock for preparation of the 2nrf revised and completed edition of the General Technical Dictionary, which has amounted to some 40000 cards. The technical terminology has been in pari enriched by selecting special terms from operational activities as well as from a considerable share of the new terms taken from most recent lechnical branches (information science and economics). After the publication of the first book of the Dictionary of the Slovene Literary Language it established even more vivid contacts with its compilers, this co-operation, however, has not yet been satisfactorily co-ordinated, and we also lack the realization of the decisions agreed apon a mutual work in favour of both the parties. The Scction personnel also largely dealt with lectoria! work concerning various publications and printed matters, and when requested also helped customers from their experience. The Section was also considerably engaged in completing vnrious technical dictionary editions in other (also international) fields.
Medical Section
In the year 1971 the Medical Section of the Terminological Commission has prepared the materials foT the trial volume of the Medical Terminological Dictionary, comprising the letter A, and did approximately half of its work.
The Section collaborated also in the linguistical column of the Zdravstveni vestnik (Medical Review) by giving answers io the terminological questions pat by the editors of the periodical.
The Veterinary Subsection dealt, in the year 1971. with the extracted terms in the field of veterinary surgery and prepared the materials for the Yugoslav Veterinary Dictionary. It translated some
3GOO keywords from the Serbo-Croatian into Slovene and sent the translations to the Veterinary Terminological Commission, Zagreb. The Subsection gave additional explanations to the interpretations of the veterinary keywords Tor the Dictionary of the Slovene Literary Language to the Institute of the Slovene Language.
Natural Sciences Section
In the year 1971 Prof. Roman Savnik, Ph. D., senior scientific adviser, retired, started compiling the draft of the Terminological Geographical Dictionary. Until present he compiled some sixty pages. This draft is the sixth among the drafts prepared by the Section of Natural Sciences up to now. The draft on Descriptive Geometry, compiled by Prof. Oton Sajovic. was completed and revised by Prof, Ivan Vidav. The catalogue of the already excerpted terms of zoology and biology was also completed, Fxcerpts were made of the following books; Biology for Upper Classes of secondary schools, hy Polenec--Delela; Organic Reactions, by Stanovriik-Tisler (1970), and Quant Physics, by Strnad (19t>9).
In the year 1972 final editorial work for the draft of the mathematical dictionary will be completed jy a spceial committee, composed of four professors, who were not able to continue this work last year, and ui.so for the draft of descriptive geometry, taking into consideration the remarks made by the reviewer. If possible the draft on geometry will be completed, and compiling the draft for zoology wil l he started when excerpting of some more recent work is finished. Terms will be excerpied from: botanies, biochemistry, nuclear physics and atomics, meteorology, technology of merchandise, materials Tor the Dictionary of the Slovene Literary Language, etc.
Section for Arts
In the year 1971 the work of the Section of Arts was continued in all fields (plastic art, music, theatre, halet, film), The circdr of collaborators was increased and systematized, the members of the Section took over the charge of the individual fields. An important fact is that criteria, according to which the structure of the individual dictionaries of art and the method of work are formed, were precisely fixed. It was also decided that the dictionaries should be up-to-date, dealing with notions and not encyclopaedical ones, as it was originally conceived. For this purpose directions were worked out for excerpting, which have to be considered by all the execrptors. The work that had been done previously should be adapted to the new systematica. The directions mentioned take into consideration experiences made by other Sections of the Termiuulogical Commission
of the Slovene Academy of Sciences and Arts, taking, however, into consideration specialties required by the individual fields of art in the work of this kind. — We can say that the efforts made by the Section for Arts in preparing the materials for the Dictionaries of Art in the above-mentioned fields were in all positive in the year 1971. Systematically conceived they finally started and strengthened their physiognomy so that the basic problems were Solved and in the Future the Section will be abic to tackle other problems, in particular those related to the questions of co-ordinaiiog and to editorial work coocerning the services in the individual fields io the sphere of its activities. And this is, in addition to excerpting, a part of the project for the year 1972.
LIBRARY
The work of the library was started in its new premises. Of course, the real effect of ihc transference will be evident ouly whei\ all the adaptations and equipments arc made and installed.
All the routine work was done in order. Looking at it we con Tind a successful development, laid on solid foundations. The 3tock of books, with an annoal acccssion of 9.714 volumes was increased to 172.832 units. A great part of the accession is doe to exchanging the Slovene Academy of Scicnces and Arts publications (with 1.313 institutions all over the world); thus the contents character of our library stock is formed: scientific publications of all branches from all over the world. The stock is at the disposal to everybody, iofor-maliou about it is available in the alphabetical and in the systematical catalogues, as wet! as in monthly bulletins about accessions.
It is also planed to establish a reading room, catalogue and arrange the collection of manuscripts-
So the hope exists that the adaptation of the new premises will be finished and that all the necessary equipment will he delivered.
When the transference is finished the reading room will be enabled to start working and so the work will go on as necessary.
SCIENTIFIC OFFICE
Scientific Office co-operated in preparing the draft and the proposal of the Slovene Academy of Scicnccs and Arts Act, It also lire-pared the bases for the Slovene Acadcmy of Sciences and Arts Statute, the chapters regulating the performing of the basic tasks of the Academy, in particular lite scientific research activities, the
status of scientific workers and of the units of the Academy, the determination and systématisation of the units of the Slovene Academy of Sciences and Arts. It co-operated in preparing the budget of the Slovene Academy of Sciences and Arts, it carried out the cheeking of the research work done by the units of the Academy. The director of the Scientific QFfice, scientific adviser, Dr. Avgustin Lull, siarted publishing »Scientific Office Information of the Slovene Academy of Sciences and Arts«, later on developing into informational bulletin RAZISKOYALEC (RESEARCHER) (No. one of the RAZISKOYALEC was issued in December 1971). The Scientific Orfiee closcly co-opc-rates with Research Community of Slovenia and with other similar institutions in Slovenia. The Scientific Office organized 5 scientific lectures within the Slovene Academy of Sciences and Arts in the year i97|f its director gave one lectore.
tinder the chairmanship of the Vice-President of the Slovene Academy of Sciences and Arts the director organized a consultation of the Sections, institutes and specialized sections on open topical questions concerning the Academy.
The Scientific Office made some suggestions for the programme of activities (the Monograph y about Slovenia, Commission on Examining Environment). For the public a survey of the activities of the Slovene Academy of Sciences and Arts was prepared and published ia the R A7,1S KO V ALEC hy its chief editor, Dr. A. T.ah, The Office is responsible for preparing THE YEARBOOK of the Slovene Academy of Sciences and Arts and the Collection of Papers about the Slovene Academy of Sciences and Arts, It also prepared a prospectus on the Slovene Academy of Sciences and Arts (in French). The director of the Office cooperated in preparing a survey of scientific institutions in the Socialist Republic «T Slovenia, organized by the Republican Secretariat, Officers or the Scientific Office: director, scientific adviser Dr, A. I.ah, now chairman of the Assembly for Education and Culture of the Federal Assembly, and J. Groo-Kozak, technical collaborator.
WORK COMMUNITY COUNCIL
In the year 1971 the Work Community Council hold 9 regular and one irregular sessions- At the meeting oF the Work Community in May, 1971, some decisions were made and amendments to the Regulations oF working conditions were proposed, A unanimous vote was taken about the delegate system oF electing members of the work community Council, and the new council undertook to prepare the proposal For the amendment of the Regulations, The meeting also proposed
to prepare the proposals for forming scientific councils and section communities. The council intensely dealt with changing and adapting Regulations concerning slating and distributing income within the Slovene Academy of Sciences and Arts and Regulations concerning the distribution of personal income. Moth Régulations were presented for approval to the Trade TJnion for social activities and afterwards to the Verification Commission, which verified both Regulations. Information Committee finished collecting materials and prepared (he manuscript with biographical and bibliographical data on the members and collaborators of ihe Slovene Academy of Sciences and Arts, with the descriptions of the activities performed by work units and with their results.
VSEBINA
I. Organizacija
Skupnim SAZU . . , . .........................7
Predsedstvo SAZU	9
Vodilni delavci ujirave akademije	10
Uprava institutov in komisij . . . . ;........1«
IT. Člani
Častna člana . -..................19
Redni in dopisni člani...............19
Novi Člani ... -................37
Razred za zgodovinske in družbene vede
Dušan Kcriuavner................39
Razred za filološke in literarne \cilc
Oton Berkopec ■................46
Unirii Člani . ...................................53
lil. Poročilo rt de tu akademije
Akademija v letu 1971 ...............	65
Institut ¡¡a zgodovino ...............72
Medakademijski odbor za Arheološko karto Jugoslavije . .	ho
Mrdakaderoijski odbor za Tabli la Imperii Roniiir i.....Ml
Studijski center za zgodovino slovenskega izseljenstva ...	82
Orientalistični institut..... . ........83
Inštitut za slovenski jezik..............86
Inštitut za literature ■...............95
Inštitut za slovensko narodopisje...........102
Medakademijski odbor za študijo o sodobnih tendencah znanstvenega dela nfi nekaterih področjih humanističnih znanosti	110 Inštitut za raziskovanje krasa	113 Inštitut 7,0. paleontologijo , , , . , ....... .	121
Inštitut za geografijo	125
Kartografski zavod	131
Inštitut za biologijo ,.„..,,,-,,.,.,.	134
Odbor za rastlinstvo in živalstvo Slovenije .......	143
Medakadetnijski odbor za floro in favno Ju gos I a rije ....	143
Odbor za naravoslovne raziskave Cerkniškega jezera z okolico	146
Koordinacijski odbor za molekularne vede ■ .......t+8
Terminološka komisija ..............................151
Znanstvena pisarna ...........157
Biblioteka....................119
! V. Publikacije in zamenjava publikacij
Publikacije....................ltt>
Zamenjava publikacij................170
Svel delovne skupnosti...............208
Snmmarv	.....209
Plihlikatija Sleje mod proti v ode ii 7. toikn prvi'ga udatnvka 56. «lena Efekupe o objavi[mjju prpizvodnv iz storitev v prometu (Uradni tlst SFRJ, it. 55-316/72J, zn katere se ne plačuje temeljni davek od prometa prui/.vodov (mnenje P ppubliŠkeRii sekretariata zn prosTetO iu kulturo It.: 421-2/72 od 21- S. 1971).
LETOPIS SLOVENSKA AK UJEMI J F! ZNANOSTI IN UMETNOSTI, 22. KNJIGA Slovenska akademija znanosU in umetnohU v I.jaliijRo; Netisnila tisksrnn Ljudsko pravice v Ljubljeni v ovciiEtu 1972 Nakludu LiUtK) izvodov