Posamezna številka 20 stotink
Slav. 116 _____________________________
l2lUija _ u.vzci«>i ponedeljek — vsak dm zjutraj. — Uredništvo : ulica sv. Fra»čišk* Asibks^'1 štev. 2*>, 1. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankir.Hia plsir.a s« nc sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — IrdajateJj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij I?sta £d«uosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaSa na mesec L 6.—, pol Je'a L 3?.— in celo leto L 60.-. — Telefon ure d uštva In uprave štev. 11-57.
V Trsiu, v nadelo 16. m sla 1920
Posamezna številka 20 stotink
Lshilk 3iiir
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v glrokosti ene koione (72 mm). — Oglasi trgovcev in obr'nlkov mm po 40 -tot.; osmrtnice, zahvale, poslanico in vabila po €0 stot o^la^i de namili zavodov mm po L X Mali oglasi po 20 siot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglase sprejema inseratni rddelak Edinosti. Naročnin:) Ju reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. yprava in inseratini oddelek se nahajata v Trstu. ul. sv. Frančiška As. 20
Vesslćeva mIom za sestavo mm Hahinela oLela tim? uspeh.
čakujem > listnice kabmeta, v katerega upira oči vsa država radi dobrobiti vseh nas.
BELGRAD. 12. Danes je bila seja radikalnega kkba, na kateri je poročal dr. Vesnić o svojih podajanjih za sestavo koncentracijskega kaibnet-a.
BELGRAD, 12. (SLS). Kot odgovor na vče-laišt-je pis-mo demokratskega kluba dr. Ves-iiču je dr. Vesnić poslal demokratski zaednici pismeno vprašanje, v katerem zahteva, naj tekem 43 ur odgovore, ali se strinjajo s pogoji, ki jih je določ i za delo koncentracijskega kabineta in ali oslepijo v vlado. Danes popoldne ^e je vri'la seja demokratskega kluba, na kateri se je sestaviL odgovor na dr. Vesničevo c'j-I'st'. iić \la'Je \ veljavi, ker bi s a sker po vprašanje.
gazile najjMrinitivnećse zahteve gled* agrarne BELGRAD. 12. -Prc^ress; piše: Danes dopoldne sta imela demokratska in parlamentarna zaednica seji, na katerih so razpravljali- o
Davidović o političnem položaju.
BELGRAD. 11. {JĐS). Davidović je podal c!op:sniku Prav de sledečo izjavo o političnem položi Cela situacija se doslej še ni premaknila z mrtve točke, čeprav je storila demokratska zarjednica vre. da r.c položaj Č:mprej razbistri Ln da pride do čimprejšnje sestave -koncentracijske vlade. Imajoč ta cilj pred očmi, je demokratska žaednica sprejela brez vsake otre';', t ve program dr. Vesniča, čeprav je rsje-i©v program preobširen in bi moralo naredno »re^s'rr "ništvo izvesti le nove voHtve. Demo-
kratska zaedaica ostro obvoza Proličevo zahtev o-po sprememb' ?-jr?rns reforme in zahteva, da ostanejo naredbe prednic demokratsko so-
reiccme. Ce i c naredbe prejšnje vlade ni spremenila sedanja ^lada, ima prihodnja koncentrati cka vladi !cj tn-.nj pra kc ukiniti in spreminjati že v veljavi stoječe naredbe*
Ministrski svet.
BELGRAD, 11. l-JDS). Danes dopoldne se je
vršil ministrski svet, na katerem se je razpravljalo o vprašanju agrarne reforme in o stališču demokratke zaednice ki nikakor ne pripušča, da bi r.o\a koaHcijska vlada izpreme-nila ali aiki.rla naredbe prejšnje vlade glede agrarue-refo.me. Seda a vlada namerava izvršiti iz-tpremembe še pred svojim oos-tepoan. — Demokratska zaednica stoji pr-ej ko slej trdno na svojem stališču '*lede agrarne reforme in zeli. da pride čimprej -do močne končentractyske -vlade. Jutri ima plenum demokratske za-ednice sejo, na kateri se odloči gleda demokratske zaednice v tem vprašanju. Ko se <je izvedelo v krogih denv >krats»ke stranke za sklepe današnjega min""trškega/ svet* glede fapremembe a^arne reforme, o čemer se je sicer varovala • stre li v?a !e stroga tajnost, je zavladalo veliko razburjene ter je prevladovalo merjenje, <ia s-tori sede '.iada v s j, da zavlačuje podajanja in da ji ni nič ležeče na tem. da bi se čintprej sestavila mečna koncentracijska vlada.
POGAJANJA MED STRANKAMI.
ZAGREB, 11. Narodna Politika« poroča iz Bel^rada, da zahteva parlamentarna zaednica kot najmočnejša parlamentarna skupinn zase <) mir'.-irskih mest, demokrati in dr. Smodla-kova skt .^i-na pa hi dobile 8 ministrskih mest. V primeru, Ja S.« -Jfaka ne b; sel v novi kabinet, bi pripadel njegov mandat parlamentarci zaednici. Pri razdelitvi listale ne bi prišli •»ol^ t epa v poŠte v mesti vojnega in zunanjega Ministra. Od demokratovi« prevzel nvn's trst*. o pvosvete Svetczar Pi bičevič, agrarno reformo Henrik Krizman, notranje ministrstvo -pa Ljuba Davidović. Od slovenskih demokratov bi pr>;d v kaHšnet VJlOllkV Kukovec. katero listnico pa bi prevzel doslej še ni znano.
BELGRAB, 11. (JDS). Danes dopoldne je k^nfeiiral Davidović z Vesnicem, kateremu je :pc.-jri'l. da bo -jutri, .po sej-i ^eaickratske za-ccLucc sporočil, knko stališče je zarzela de-mekraiska zi.er:<i:ca napram vladni zaMevl -pi* sestavi k -ccntraci- kega kabineta. Takoj nato je Ml ? preje t -dr. Vesnić od -regenta v daljši avdijenci in je poročal o petek u njegovih po-ga^nj z Jeinc kretsko zaednioo. Popoldne je bil sprejet, v asdijenci tudi Prolić, ki je poročal regentu o sklopih ministrskega sveta; — Včeraj •zvečer je pesetil idsinadkar&tski klub dr. Momčilo Ninčić ter 'konferiral z Davidovićein in Sv etozan^em Pribičevićem, ki sta mu sporočila, da p«d<? odločitev demokratske zaedniče jutri dc pol'J ne.
BELGK \D. 12. Na današ-v seji demokratske zaednicc se je Ljt ba Dividovič cJrekel dolžnosti, da bi vodil nadalje pogajanja s parlamentarno zaeJ-nico. Nadaljnja pogaijatja bo vodil dr. M! to rad Draškcvič, ki je dob'1 za to že pclrebno navodilo.
BELGRAD, 12. (SLS) Včeraj je imel demokratski klttb sejo, na kateri se je razpravljalo vpr^Scr-ije koncentrr-cije. kakor tu-di vprašanje vs t epa demokratov v koncentracijski kabinet. Na seji je došlo do ostrili nasprobstev med le-,im in de.-n::n krib^n demekratske zae^nice. Desnica, ki jo vodi v prvi vrsti dr. Kramer s simostrJci, je nastopila .proti zahtevam levice pod vodstvom Pribičevića. Medtem k> desnica .cbscja t-kl'ko le, ce gleJe železničarske stavke ter zahteva rpc.razu:n s p.-;rlamentarro za-ectnice^ da se sprejme volilni zakon, izvedejo ■naj!U'jne:ši posli in preide na volitve, hoče levica predvsem onemogočiti vsak trud za se-<lrr.'0 koncentracijike vl;-.de ter je nazadnje iz-prožila vprašanje agrarne reforme. Zlasti je zbudila začw3enje :zja.a demokratske zaedn:-ce, ki z:»Meva, v:<š se parlajnent radi nedelavnosti razpusti.
BELGRAD, 12. Tribuna poroča, da se pj-gajanja za sporazum o sesta\i koncer.iraci^ke Jć. le uspeš bi", jo h kcncu. Iva ker znano, so krožile dane.; po prestolnici večti, — v kolikor so resnične, se bo pekazalo tekom današnjega dne, — d^ se bo danes objavila listina novega i * "šega koncentracijskega kabineta. Ako so verjetni glasovi, je imel Demokratski klub danes-dopoldne sejo. na kateri naj Jb' se definitivno sklepalo glede epoiazuma, v §?rvi vrsti .pD, da se odebri stališče voditeljev, ^vi so ga zavzemali tekom pogajanj. Po ;-n^klh s-e more sklepati, da demokratski klub ne bo, ikljib različne:mi mišljenju, predvsem v -vprašanju agiarne reforme, tokrat desavuiral svojih voditeljev. Na ta način se bo iorej pekazdo, da dem citra ts ki poslanci polagajo važnost t . žarne i-C; isti pred političnimi načeli. Lpa-
pcgjanj;'h, ki so v teku radi sestave koncentracijske vlade. Kakor znano, je včeraj- za trenutek kazalo, da bedo pogajanja prekinjena, ali medtem je deslo pismo dr. Vesniča, v katerem razlaga težki- položaj dežele ter prosi obe stranki za popustljivost. Ko so se pogajanja nadaljevala, je došlo do novih zajprek. Parlamentarna zaednica je še enkrat postavila, kot bistveni pogoj, da je za vstop zaedni-ce v vla-
00	pc-trebna cdgoditev rešitve agrarnega vprašanja. O tem pcgciju parlamentarne zaednice se je razpravljalo dsnes na seji demokratskega kluba. Seja je bila burna. Došlo je do reane razdvojenosti v mnenjih. Večina je bila mnenja, da se pod pogoji, ki razveljavljajo točki 6. in 7. naredbe o uvedbi agrarne reforme, nikakor ne incre i'ti v vlado. Drugi del poslancev pa je bil mnenja, da se vstopi v vlado in zahteva samo, da se izvrše neke omejitve glede 6. in 7. točke. Došlo ni do nobenega tkl&pa. Rodi tega se doslej še ni sestavila noa vlada.
BELGRAD, 13. Dr. Vesnić, ki je cd skoro 1-lJnevjiih brezuspešnih poga>anj s parlamentarnimi strankami baje razočaran in utrujen, je izročil včeraj obema glavnima skupinama, i-e.Jikalcem in demokratom, pismena poziva, v katerih jih nujno prosi, naj se najkasneje tekem 48 ur obvezno in nedvoumno izjav'jo. ali so pripravljeni sodelovati v koncentracijski vladi ali ne. Oba kluba sla imela seje, r»a ka-terih sta razpravljala o tem Vesniče1. eni ultimatu. Kako.r poročajo listi ie prišlo v demo-kratskem klubu pri t^j priliki do stvori t ve dveh nasprotnih skupin, cd katerih je ena, baje pod vodstvom dr. Kramarja zastopala bolj popustljive stališče, d očim ;e dru-ga, Pr'rbičevićeva od-klanjpda vsako popuščanje napram radikalnim zahtevam. Do lega Ir'pa klub še ni zavzel de-finitivnega stališča. A Itkli med rad'kalci se je, že prej obstoječe nasprotje med bojevito Proličevo tkupina ter zmerno Ninčić-Vesnićevo ob pril'ki. Vesnićevega pisma še poostrilo.
| Ooimata Ninčić 'a Vesnić več pristašev, se je b?.je vendar posrečilo Protiću, «da je prodrl s svojim stališčem. Krnčri rezultat radikalnih posvetovanj do tega hipa še ni zno.ru
BITLGRAD. 13. ^Progres* poroča pod naslo-veai: Vse v istem krogu. V petek opoldne poteče rok -IS ur, ki ga je Vesmč stavil Demo-kratsiki zaednici, da se izjavi, ali vstopi v vlado ali ne. Demokratska zaednica je na svojih sejah oklenila, da-vstopi v vlado z nastopnimi pogoji: 1. Da je najvažnejša naloga vlade, da izvede volilni z aken po pred-lav ništvo in da razpiše volitve za ustavodajno skupščino; 2. da se reši vprašani® invalidov; 3. da se reši vprašanje vojne odškodnine; 4. da se da kredit poljedelcem; 5. da se v svrho svobodnih volitev o-dstranijo iz državne službe vsi vrad-niki, ki bi vsled svoje-ga strankarstva utegnili tzi-grava-ti ^o svobodo. Kar se tiče agrarnega vprašanja, pristaja Demokratska zaednica. da se rešitev prepusti ustavodajni skupščini, dotlej pa da mora ostati stanje, kakor je sed?.],
1	?:.roma da se ne izvede nova agrarna uredba. G. Davidović je pooM-esstil v imenu kU-ba g. Draškoviča, da po 'teh načelih nadalii-je pogajanja.
Narodno predstavništvo.
BELGRAD, 12. 8S. redno se.jo začasrega narodnega predstavništva je otvoril podpredsednik dr. R:bar ob !7'20 z nastopnim nagovorom: Gospoda! Ctvarjaia 88. redni sestanek, ker pa n' zadostno število prisotnih poslancev, zaključi,jem današnjo sejo in odrejam prihodnjo za pojutrišnjem, 14. t. m., b 10.
m^ da ^ledc Le?|a ne bomo prevarili ier pri- Zemuna.
Mirovna pogodba z Nemčijo, Avsinjt* in 3ol-gaisko potrjena.
BELGRAD. 15. Presbiro javlja uradnor Regent Aleksander ie 10. t. m. podpisal zakone
o mirovnih pogodbah, ki so jih zavezniške in pr druiene državo sklenile z Nemčijo 28. ju-nija 1919. \ Versaillesu. 10. sepiembra 1919. z Avstrijo v Saint Germainu in 27. aprila 1919. z Bf1gar>jo v Neuillyjn.
Postopale proti pustolovcem.
BELGRAD, 15. Progres piše pod naslovom Trije pustolovci : D Annnrezio, Garibaldi in A^illo so sklenili, da se ne bodo pokoravali odločbam italijanskih delegatov in da i,e bodo zapustiti zasedenega ozemlja. Razumljivo je, da bodo naši vojaki v primeru, da okupirajo te kraje, porlopali z njimi kot s tolovaji in odpadniki, ne pa kakor t vojaki.
Savsko pristanišče v Belgradn.
BELGRAD, 15. Zgradba savskega pristani-šča je cjv.-5en.-i. Skup: h 'h drotehnlčnih laze-n:rjev je pričela z merjenjem rečne etruge iu s p 'p.... a:n! za zgraibo 6a.skega mosta pol^g
Tuji zdravniki izključeni 'nt državne službe.
BELGRAD, 15. Ministrstvo za narodno zdravje je predložilo ministri,kemu svetu predlog, naj se tuji zdravniki ne sprejemno v našo državno službo. Povod temu predlogu je dejstvo, da tuji zdravniki ne poznajo zadostno našega jezika ter se z ozirom na to ne morejo sporazumeti z bolniki.
Rezervno častmštvo.
BELGRAD, 15. Rezervni častniki so imeli zborovanje, na katerem so razpravljali o pozivu častnikov na dvomesečne vojaške vaje. Po daljši razpravi so sklenili, poslati k vojnemu ministru deputacijo s prošnjo, naj se pozivi na orožne veje vrše na podlagi gotovega merila. V soglasju s tem je deputacHa udruženja rezervnih častnikov in obveznikov častniškega čina posredovala pri vojnem' nrinistru, da se naj sprejme v aktivno slu*bo 7® rezervnih častnikov .ki so za to prosili ter da se pridrže za sed2j na orožnih vojaJi. Na orožne vaje naj bi se v prvi vrsti pozvali častnik! bivše avstro-ogrske vojske, nato častnik^ ki so ostali med vc-jno v deželi ali pa bili ujeti. A samo v skrajni potrebi častniki s solunske fror.te, nikakor pa ne častniki, ki so bili demobilizirani leta 1920.
Not neodvisni dnevnik v Belgradu.
BELGRAD, 13. Tu rje ;zšl« prva številka nec1 div Osnega dnevnika »Progres-. Glavni uredniki lista so: Šlmo Paodtirović, Dragiša Vasic in Dušan Špolajevič. List pjJnaša- <ntt č«lu z debelimi -črkami na^topi*o: Dosrti je pogajanj. Vsa dežel« žalitev a najodločneje, da se za vsake ceno pride preko strattkarškćh iu osebni'h razlik.
Vrniter beguncev k Rusije.
BELG-RAD, 15. Semkaj je -došlo 2000 beguncev iz Vladi vos toka, ki sa še leta 1915 za časa avstrijske invazije v Roimrni^o zbežali v Rusijo.
Vojni zakon	celo kraljevino.
BELGRAD, 15. Regent je podpisal ukaz, s katerim se razširja dosedanji vcijni zakon kraljevine Srbije na celo držrr.-o SIIS.
Za ugotovitev letošnje letine.
SELGRAD, 15. Poljedelsko ministrstvo je oklenile, da skliče širšo konferenco vseh zem-Ijedelskih organizacij, da se ugotovi točno stanje letošnje letine.
Plemenska živina za Srbijo.
BELGRAD. 13. Ministrstvu za kmetijstvo je odobren kre*T:t 4inilijcna dinarjev za nabavo plemenske živine, in sicer izključno za potrebe Srbije. Živina se bo v prvi vrsti ma-bavljctla v naši driaw la ^l-le petem v tujini.
Zgradba tobačnih in solnih skladišč.
BELGRAD, 13. Uprava državnih rnorrapc-lov to tekom bodočega meseca piičela graditi t&bačna skladišča v Struinnicr, Radovištu, Ve-lesu in Novem« Sadu. Za zgradbo solnih skladišč v Veliken* Gradištu je določenih 350.000 dinarjev, za skladišča v Uvacu in Kcsovrki Mitrovici 250.000 dinarjev in za skladišč® v Novem Sadu 1 XA milijona dinarjev.
Zadruga 7.a preskrbo vanje države.
BELGRAD, 13. Osnovan« je zadruga za pre-skrbovaoje .potrebnil* krajev z osnovnim kapitalom 30 milijonov dinarjev. Zadruga bo imela monopol za izvoz odvisnih živil. Član zadruge more biti vsak naš državljan, toi.i prvenstvo imajo poljedelci, konzumne in poljedelske zadruge. Vsaka dolnica znaša 5000 dinarjev, toda posamezni člatf more •nakupiti največ 30 delnic. Na vsake tii delnice pride en glas. Zadruga bo preskrbovala s potreb-ščinaoni vojsko, kaker t^divse potrebe države. Polovico članov uprave voli vla-da, drugo polovico pa skupščiaa zadrttge. Izšla je že ministrska naredba, po katere načelili bo rešena preskrba dežele iu izvoz potom, nove zad.uge^ Zadruga stoji pod kontrolo državnih obla-iti. Z delovanjem prične z novo žetvijo.
Iz Češkoslovaška.
Koalicijska vlada na Čekoslovaškem.
PRAGA, 15. -Narodni Politika-- ugotavlja, da je zagotovljeno sodelo1. anje vseh čeških strank. Sodelovanje socijalnih demokratov (str. min. preds. Tusarja) z agrarci (str. notr. min. Svehle) je že oči vidno, s-c delovanje klerikalcev (str. Srameka in Hlinke) pa je verojet-no. Narodni socialisti (str. vojnega min. IClofaČa) so sklenili na nekem shodu z večino glacov. da se je treba pogajati o sestavi vU^lne večine. Narodni demokrati (Kramafjeva stranka) so sklenili na sestanku poslancev in senatorjev te stranke, da se bodo udeleževali vladne večine ter so sprejeli, da vstopi v vlado dr. En-gliš kot ministei* za finance in trgovino.
Prehranjevanje Čehoslovaške.
PRAGA. 15. Na sestanku političnih in sin-d:(kalistični}> organizacij in nemških socijalr.o-deniokratskih zadrug, ki se je vršil v Toplicah, se je sklenilo, da se skliče sho-d in da se povabijo zastopniki «ćehoslovašk*h delavcev v svrho sporazuma za nastop preti krizi prehranjevanja. Na sestanku v TepKcah se je tudi določilo, tla se ne bodo vprizarjale stavke.
Rueko - čehoslovašk« pogajanja.
PRAGA, 15. Nedavna nota dr. Beneša, ministra za zunanje stvari, bo imela za posledico skorajšnji prihod sovjetske nr-^je Kudeče^a križa. Po poročilih lista ~Ce*ke Slovo- pride s to misiio tvidi pisatelj Maksim Gorkij.
500lelmca rojstva kralja Jurija Podiebrada.
PRAGA, 13. V spomin 500letnice roj-stnega dne kralja Jurija Podiebrada sta zgodovinsko društvo itn društvo Hus pr:.*edila shode. Profesor U.-banek je imel ćdav.D<Ktni gov-or in po-'••-iJcrjal zaiili^e tega ^e5k*ga kralja, kateri je 'pi vi proujlačil načelo narodne češke države,
ki je sedaij uresničeno v čehoslovaški repu-■bliki.
Narodna skupščina.
PRAGA, 15. Uradni list »Českosiovenska Republika« javlja, da bo .prva seja narodne skupščine 26. majnika. Poslanska zbornica se -bo sestala ob enajstih, senat pa ob sedemnajstih. 27. majnika bosta obe zbornici v skupni seij z novo volitvsjo potrdili predsednika Ma-saryka
Stavka bančnih uradnikov.
PRAGA, 15. Pričakuje sc splošna stavka bančnih uradnikov, ki so solidarni 6 sta .k?ijo-čimi uradniki Češke hranilnice.
Poljsko iikoriščanje Čehoslova^ke.
PRAGA, 15. »Tribuna« poroča, da oddajajo" Poljaki premog, ki g» dobivajo na podlagi mirovne pogod-be od čehoslovaške držav«, Ma-dža-rjem prc-ti kompenzaciji. Premog prevažajo v Dedič, kjer prilepijo označbo namembnega kraja, naikar gre premog v avstrijske municij-ske tvornice. Da prikrijejo ta način trgovine, zatrjujejo, da gre premog na Dunaj kot kompenzacija za blago.
. Proces proti komunistu Muni.
PRAGA, 15. Proces proti komunistu Muni se prične 17. t. m. ter bo trapi tri -mesece. Bivši justlčni minister dr. Sotkop n nadomestni zagovornik dr. Langvir sta odložila zagoi or-ništvo, tako da je sedaj Muna brez pravnega zagovornika.
Izvoz živfl prepovedan.
PRAGA, 15. Izvozna komisija je do nad al j-nega prepovedala izvoz živil iz Celioslovaške.
Prva podžupanja.
PRAGA, 15. V Jagerndovfu je bila izvoljena z-a podžupanjo gospa Gizela Tcmaškova. To je prvi primer v čehoslovaški republiki, da je zasedla tako mesto ženska.
Volitev predsednika v čehoslovaški.
PRAGA, 15. Narodna sku;>ščina -bo izvedla volitev predsednika republike, ne da bi resi-gniral Masan/k. Volitev predsednika se postavi na dnevni red obeh zbornic takoj po njiju konstituiranju.
32 RUS3JE.
Prodiraaje Poljsko-ukrajinskih čet.
DUNJ, 15. Ukrajinski tiskovni urad jevlja iz Varšave: Združene ttkrofinske in polji-ke čete so 10. majnika prekoračile črto Kijev-Žinerin-ka-Jam pol. O Ješka posadka, obstciječa večinoma iz ukrajinskih čet, se j eprikl'učila ukra-jiceki a-rniadi ped pove ls t vem generala Pa-'.-lenka.
Sovjetska vladavina v Bnkau.
RIM, 14. Poslaništvo gecrgijanske republike v Italiji sporoča agenciji ^Stefania zadnje ve-^ti, ki jih je prejela o d-o^odkih na Jvavkazu. Pred proglasitvijo «ovj«ts.ke vladavine v Ca-kuu, 20. aprila, je trajala dva meseca \ladaa kriza. Pogajanj za rešitev te krize so se udeJe-ževale vse tamošnje etranke, odposlanci ruskih »boljševikov in turških nacijonalistov. Tekom teh pogajanj se je pokazalft. jnožnost sporazuma med turškimi nacijonalisti in boljševiki za skupno delovanje v JBakuu proti tujim če-U.n, katerih prisotnost ntt vzhodu smatrajo za nevarno. Proglasitev sovjetsko vladavine v Bakuu je bila posledica iega dogovora, a ne kakega delavskega upc;ra. Od severa je prispel v Bakuu majhen oddelek rdeče vojske, ne da bi b.l naletel na k?ke ovire. O prvih ukrepih nove sovjetske \l^de v Bakuu nam. ni znano nič; vemo samo, da je ta vlada aretirala člane georgijske misije, proti čemur je geo-rgij-ski m:nister vnenjiii stvari vložil odločen protest. Vest o zasedbi Batuma ii* Titlisa s strani boljševilkov je neresnična. V Geoig'*;; je položaj ne i p r em en j en; povsod "vlada* mir. Tudi vesti o boijšerviških operacijah v Tranjka v kazi ji so pieresnične. Južno cd Ka\ kaškega grebena ni boljševiških čet izvzemši one v Bakuu.
Novačenje prostovoljcev n* Bavarskem proti Rusiji.
. LONDON. 14. Dailv Herald« javlja iz Bc-rol'na, cla zbira Skorcpadsky. znani ukrajinski menarhist, prostovoljce rr.a boj proti xu^ki;n b-cljševvkom. Večji del nov.ir.cev je baje sestavljen od bivših častnikov Bermondove bal-lijke armade. Skoropadsky računa tudi na romunsko in madžarsko pomoč.
more imeti v tem vpiašaujn ves svet za norca. Dejstvo, da so Čeha pri volitvah v avstrijsko narodno skupščino dobili 65.000 glasov, dokazuje, da žive na Dunaju češki otroci. Češka manjšina zakteva svojii prava, in sicer ista prava, kfcloor Nemci za svoje otroke, namreč pouk v materinščini.
DUNAJ, 15. V seji narodne skupščine izjavil državni podtajnik Glockel v odgovoru na interpolacijo češkega poslanca Dvoraka glede ustanovitve čeških šol, da bo vlada \ priznanji« visokega kulturnega pomena češkega naroda izpolnila češke zalite ve, v kolikor jih bo mogla spraviti v sklad /. nemšfkim /.n:.-čajen; dunajskega mesku
Obsedna strt nje v Linou odpravljeno .
LINC, 15. (S.) Drnes je Vilo odpravljeno obsedno stanje, proglašeno vsled izgredov 10. majnika.
Iz Avstrije.
Zve?a Praga—Trst.
GRADEC, 15. Pod predsedsivcin inženirja Ermcll:;;a (generalno ravnateljstvo ulalijanskili državnih železnic) zborujoči transportni odsek je razpravlj-al na>orej o direktni zvezi br-zovfekov med Prago in Trstom in je prišel do zaključka, da se uvede brzovlak preko Selz-tal>, 6t. Alrhaela, Gradca in Ljubljane s stransko progo na Zagreb in Belgrad. Ta vlak bo vozil od srede meseca junija trikrat na teden. Odliajal bo iz Prage ob 18, prihajal v Gradec okrog 9 dopoldne in dospeval v Trst ob 21. V nasprotni smeri bo odhajal vlak :z Trsta ob 11, se ustavljal v Gradcu ob 22 in dospel v Prago okrog opoldne prihodnjega dne. — Tudi ako zastopniki »ugoslovenskega »kraljestva z ozirom na svoje instrukcije v vseh vprašanjih ne morejo zavzeti kcnčnoveljaivnega stališča, se more iz poteka sedaojik podajanj upati, da bo temu odseku možno dospeti do izjav, s katerimi bi se določile splošne smernice direktnih tarif za promet med čahoslovaško republiko in Trstom, tako da bo komisija, ki ji bo poverjena izvedba tarif, že mogla eprejeti potrebna navodila.
Čehi na Dunaju.
DUNAJ, 15. V avsirVski mare dni skupščini je češki po„lanec Dvorak izva-ai: Češki otroci na D'.'uaju so doslej brez šel Du.inj meni, da
Koalcreaca v Spa in nemška vlada.
PARIZ, 14. (S.) Agencija >Havas- javlja iz Bercdina: Berliner Zeitung um Mittag objavlja to le vest, posneto po • Frankfurter Zei-tungi : Tekom soje, ki se je vršila včeraj med člani državnega kabineta in ministri zveznih držav, se je sklenilo enoglasno, da r.e-uška vlada ne pošlje svojih zastopnikov na konferenco v Spa ne na gospodarsko konferenco, ki se ima obdr/.a.ati v Parizu, če francoske čete ne zapuste prej Frankfurta malnske dolme, ker ni več nobenega povoda za to, da bi morali Francozi še nadalje ostati na tem ozemlju.
Razpoloženje, ki kaže drznost, s katero se vla»dno časopisje bori za znižanje števila nem-t ške vojske in zpihteva takoj ;zpra <ir!tev m>in-ske doline. odgT\-;r.:a želji po do3egi d^plcjn;'t-skega uspeha, ki naj bi vplival na potok volilne borbe. To dokazujejo tudi poreč'la, ki jih pošilja berolinski poročevalec Jistu Fvajik-furter Zeitung-. Nemška vlaJa bo L* t je zahtevala izpraznite./ uia.inske doline, preden se udeleži kouference v Spau in Parizu. Tod^ Icakor bi se ustrašila drznosti take izjave, vlada sama hiti z ublaževanjeni. K :kor pišejo listi, ni šlo danes popoldne -za kako cednc vladno trazpravo, temveč za pogovor, ki ga ,jc izzval liesenski predsednik.' Vonvarts.. piše, da ni bilo o tem vprašanju sklenjeno šc »iič gotc. cga^ V oss i r oh e Zeihir-g« Svari vlado, naj ne dela iz vprašanja, ki je že povsem rešeno načelnega vprašanja.
Millerand in Llo/d Geor^e za odložitev konierence v Spa.
HIT11E. 15. Prva sei:> angleškega i<n francoskega ministrskega predsednika se je končala opoldne. Ministrska predsednika sla sklenila predložiti drugim zaveznikom, naj se konferenca v Spe. odloži na 21. junija, in naj podpišejo tozadevno izjavo, ki se pošlje Nemčiji. V tej v,javi kodo natančno določene točke, o katerih se bo razpravljalo na konferenci, 12-kf) da sc njon značaj ne bo m^gel predi ug^čiti tekom volilnega bevja, ki se je cačel v Nemčiji. Mille-rand in Lloyd Ceotge sla govorila tudi r> \ipra-šanju razorožitve Neiučije in o plačevi o:l-škodnine. Popcldne so se pogajanja n?.dn!je-vala.
Vprašanje pristopa 6vice k zvezi narodov.
BERN, 13. Š"icars.ka hrj90ja\na agenturu javlja: Dne 16. maja se bo vršilo v Š'.'ici ljudsko glasovanje o prestopu Švice k zvezi nu -j.dcv. Že več tednov se zef'o a^ lira za pristop ali proii pristopu. Po vsej državi so l>iia velika ljudska zborovanja, na kater*h so člani zvez-neg i sveta različmih krajih govorili za pristop.
Turčija in roirovaa pogodba.
LONDON, 14. Poli jžuj v Turčiji pesiaja vedno bolj resen :n vznemirljiv za eutento. Iz Malte je nenad-oma odpotoval v Carigrad admiral De Robeck na krovu adakiral^ke lad;e v bojni opremi. Smatra se, da je uje^jo^o poio-vanje v Carigrad v zvezi s strahom pred izbruhom neredov po celi Turčiji. Zdi se, da namerava Mustafa Kemal beg sestaviti v Angori-novo vlado, ki ne bo priznala mirovne pog^dbs
iz Hallfe.
S«ja svtla Zvev uarodor.
RIM, 15. Po privatni seji so je vršila d.utc* <»b 18 javna seja pod rittonijevini predsedrištvom, ki je poročal o nekaterih vprašanjih, o katerih sc j? doslej razpravljalo. Svet Zveze narodov je sprejel stališče vrhovnega sveta, da se poveri mandit /a Armenijo samo eni državi. Vrhovni svat ie ooslal tozadevno vprašanje pridsednrku Wilsonu. V »lučaju odklonitve se l>o o tem zapet razpravljalo mod vrhovnim svetom >a svetom Zveze narodov. Tittoni je nato poročal o vpraSaniu vojnih ujetnikov v Sibiriji. Rekel je, da se nahaja v Rusiji, v Sibiriji, Nemčiji itd. na tisoče vojnih (»jetnikov. I i žive v strašnih razmerah. Ti >o po večini Avstrijci, Madžarji, Nemci in Kusi. Zaradi razmer, v katerih žive ti ujetniki, si tuojjoče poskrbeti za niihovo prehrano ali povrnitev. Mednarodni odbor rdečega kri/.a v Ženevi je n»ogel rešili nekoliko ujetui-kov iz Vladivoatoka. a sedaj se je poverila norveškemu eksploratorju Mansonu ualoj£t, da »vede tozadevno preiskavo na licu uiest;« in da poda potem poročilo vrhovnemu svetu.
Kriza v italijanski vi*4i.
RIM, 15. Zatrjuje se trdovratno, da je bila poverjena sesiitva .nove vlade reformistu Bo-nomiju. Ali mu bo sestava vlade uspela, e drugo vprašanje, kajti Bcni>mi ima doslej proti iebi socijaliste in ljudsko stranko, katero bo mo^el pridobiti na sv ojo stran edino pod tov i mi pogoji.
Za izboljšanje časnikarskih gmotnih razmer.
RIM, 15. Zveza časnikarskih udružen j je sklenila n*a svtji seji, da bo uporabila vsa sredstva, ki so ji na razpolago v svrho dosege ciljev, ki so si jih nadeli časnikarji. Vzela je na znanje, da so nekatera podjetja dovolib ured-nike n ^zplata?ije 1 stotinke od v«alie^a izvoda, ali pa rprej^la njiJiove zali<teve po zvišanju plač, in je sklen:la, dvi ls: pos.redovala pri novi
Stru £L
»EDINOST« štev. 116.
\ i'r&iut dne 16. m*:ja
vladi v svrho dosege rz-prememb odloka o zvišanju cc:nr listom, tak« da se izpolni, j a ludi upravičene zahteve časnikarjev. Začela bo živahno propagando v octr zbornicah in na vssh drug;h merodajnih mestih, ker ve da ima na tej poli /a se'omj vse, katerim so znane življeitskc razmere nekaterih časnikarjev, njikove zmerne zahteve in odpor izdajateljev, v nekaterih slučaiih poostren potom — četudi — prikritih ^rožer.j z odpustitvijo. Zvo.a pozida vsa udruženja, naj bodo v tesrrh >»ti-k;!i z tz.rševalnim edborom zaradi ukrepov, ki b: se smatrali za potrebne iti naj dajo svojo pomoč posebnemu lendu, ki se je ustanovil pri zvezi za troske, potrebne za akcijo, katera se mora voditi odločno in i>rez prenehanja do izpolnitve upravičenih časnikarskih zahtev.
italijanska vlada ni prosila za odložitev konference v Spa.
RIM, 15. (S.) Vest, objavljena od turih agencij, da je italijanska vlada prosila zaveznike, naj bi se konferenca v Spa odložila, je neutemeljena.
Zopet veiti o WiisonoTem zdravju.
LONDON, 15. Iz Ne\v Yorka javljajo listu Daily Telegraph: z dne 14. t. in.: Zdravstveno stanje predsednika \Vilsona je mnogo hujše, rego se splošno misli. Osebe, ki so v njegovi fcližioi. se boje zopetne povrnitve lanjske bolezni.
njeni upniki? To nas pojasni naslednja razpre delnica 1. 19J9:
Države Uvoz
710 2.333 196 357 8 2 267 1.411 7.401 3 0:9
Izvoz milijonih lir: 1.121 766 46
** 643 43 119
126 453 1.974
fozhka
T
411
1.777 120 286 754 i 4* 1.285 6.9-18 1.0-15
Atertat na velikega Tczirja.
LONDON, 14. .Agencija Rculer javlja iz Ca-ri£rada, da je bil izvršen na velikega vezirja atentat. Neki policist je ustrelil proti njemu, ko je še! po ulicr, toda ni zadel nie£a temveč rje^ove^a tajnika. V Carigradu so razkrili nacijo Talictičro zaroto, katere člani pripadajo rajraznovrstaejšrm slo.je.11 prebivalstva. Zarotniki so bili v zvezi z uporniki v Ana toli j i in njihovimi agenti v Carigradu.
Švicarski tečaji.
ŽENEVA, 14. (S.) Italijanska lira 2712 'C; nemška uiarka 11 50; avstr. krona st. 210, n. 2 70; angleški fucl 2168; franc. frank 37 10; amer. dolar 5'69
Italijanska (Iržaunn krizo.
FIRENZK, 11. marnika 1920.
Vse to, kar se dogs:;a zadnje mesece \ Italiji, ni več znak bolnega, nedostalnega vladnega ustroja, pač pa temna. sl-ka silr.o epasne državne Lrkze. Razbirajoče delo socialistične stranke, neprestano pridij-anjc o odrešilni* revoluciji', je ustvarilo v drža\ i duševno razpoloženje, k: bi se dalo najbolje označili s sta'-niin reroiiic^o^arn'jn položajem: naraščajoča liiezadevotjnost ljudskih maf, stavke za stavka-am delavstva in kmetov, državnih in privatnih pameščencev, pasivni cdpor postnih uslužben-cev, ki škoduje in uničuje državno življenje in* kol pcpclna stavka, grozeča nova stavka železničarjev, upori kok>r»ov v cel h pokrajinah {Ferrara, Padova, v Puhali i. t. d.), a nasproti vseauu temu vladna nemoč, rae-bata državna avtoriteta brez kalerc si rednega življenja zmožnega ustroja niti nrs&ti ne motremo. Dejstva da so železničarji pršili t i orožnike in policaje izklopiti z vlakov (v Fircazš, PV, Li-vorou, BoJonji in drugod), dejstvo, da je v Via-reggiu zadostoval šneident pri nogometni tekmi, da se je mesto uprlo, razorožilo vojastv o >n častn;ike, zažgalo avtomobile in kamione, prisililo generala, da je položil orožje v delavski zbornici — osvetljuje kot blick obupni položaj v katerem se ne nahaja samo vlada, ampak cela d/žava.
Nič manj obupen n.i gospodarski položaj. Vrtoglavo padpnje lire na inozemskih borzah, brezvestna špekulacija »talijanskih bank in rodo^ubciih kapitalistov, raraščaječe število verižnikov vseli vrst, pomankan^e premoga in ^irc-vin, propada n je trgovine in Industrije, grozeča lakotaj — so še glasnejši znaki notranjega razpada in državne krize. Bolj kot najjasnejše besede kriče o te«i naslednje številke.
Po razprede&iicaJi, kč jih je priobčilo le dni »Generalno carinsko ravnateljstvo o trgovini Italije z nozemslvom. je razvidno lole; Leta Uvoz Izvoz Primankljaj 1913 3.645 2 511 1.134
Franrija Anglija Španska Švica
Indija (Anglija) Egipt
Argcntinija Zedin. države Ostale države	_
Skupna svota 16 516	5.188	— 11.326
Dolgovi Italije Angliji znašajo i. 1919 eno milijardo in 777 milijonov, od katerih 1.172 mi-E;cnov Lir za samo 4,272.887 tcnelat premoga! Še večji so italijanski dolgovi Zcdinjeuim državam, ki so v istem letu dosegli številko šest m?H»ard in 948 milijonov, od katerih 5.015 mi-ilijonov za žito in moko in 1.402 milijonov za ♦bombaž ^n nad eno milijardo za železo, jeklo, baker i. t. d.
Vse dcl^ove za !. 1919. je plačala Italija s poselili, angieikiJi, ameriških in inozemskih bank. V letn 1920. mora plačali vse v zlatu ali blagu, ker je njen kredit izčrpan. S kakšnim blagom naj plača? Ali more po vseh stavkah, ki se dnevno vrste, zvišati produkcijo in izvažati več nego v letu 1919? K vsemu temu se pridruži še strahoviti padec valute, kar povzroča se večjo krizo, še napram cstlji-ve-še iežkoče. Nitlijcvo pridigo van je ;e po vseh teh strašnih številkah povsem jasno: »Več dela — manj jela! Kaj pa, čc se ne dela ?Kaj pa, če vse slavkarsko giiban-e paralizira že mesece in mesece vsako smo tre no delovanje in ga ske-roda onemogočile? Ali ni obsojen ves Nitti-jev pregram, o rekonstrukciji države, o ozdravljenju porušene finančne moči, o povzdi-gu produkcije in izvoza na eni in o zmanjšanju uvoza na tlrugi strani — aH niso 'i si li lepi načrti obsojeni, da ostanejo r^črti?
Odgo .or je dan sam na sebi.
Da bo slika še popolnejša, naj dodam šc razpredelnico o blagu in materijalu, ki ga je Italija uvozila in izvozila 1. 1919. .Materijal za industrijo: sirov
n;;pcl i zdelan Tovarniški izdelki Živež in živina
v milijonih lir:
5.599 713 3077 1 743 2.522 1.9?6 5318 747
Razlika «iicd
M 89 jc tako
1914
1915 1010 1017
1918
1919
2.923 4.703 8.370 13.990 1^.083 16.516
2.210 3.533 3.038 3.308 3.345 5 188
713 2.170 5.302 10 582 12.693 11.328
milijonov
lir
Vse te milijarde lir cenjene na podlagi valute 'z leta 1918 (!], ko je lira veljala v Švici še 70-80 stotrtA a ne dane^f ko ;e vredna 23-26 stoti-nif! Pcleg tega so izključene iz teli šte-\ Me v^e svete za bkigo, ki so ga poictpili sovražni .podvodnfki in ki je bilo vseeno plačano. Kako visoke so te svete, carinsko ravnateljstvo o leni previdno molči.
Komu je dolžna Italija to ogromno svoto, od katere ne more plačali niti obresti? Kdo so
Skupno: 16.516 izvozom in ovezetn ogromna, gojpedarska odvisnost, da ne rečeni sužrcsi, od inozemskega uvoza tako oči vidna, da je vsake razlaganje »popolnoma odveč.
Kakšen je zunanjepolitični položaj Italije po teh ori^'i nclrc-njega hi gospodarskega položaja — ;e jasno, če pomislimo, da. clcai vsa, pc-polnooia vsa politična moč k^ke drže ve n a nje-ui močn? ko<nsol!diraui, na Kiu>aj neodvisni gospodarski podlagi. Če ni ite — se zruši vse.
V te'vCin stasijj, kot je, morejo Ital'jo rešiti najrfcdika'nejše reforme na vseh pol;.ih 4n čim najhitrejši sporazum z Jugosloveni za vsolco ceno. Balkan bi ;; dal živila in bi potreboval njenil". iadu&tri^skih :zJtrikov. Razvnelo -ozračje bi se ne4i.-f"1!ko poleglo, napeta razdraženos-L ljudi-tva b: se pomirila in to bi bil predpogoj za povrnitev normalnih razmer, k: br polagoma izcelilc pretežke gospodarske rane vojne. Iz te zavesti izvira Niltijeva odločnost ia vcJja, da pride do sporazuma z Jugoslavijo.
Kaj pa parlament? Ta na^bol^ žalostna slika žalostnih notranjih razmer, kjer socijalisti sistematično rušijo in zastrupljajo vsa'k vladni poizkus, ki stremi1 po rešitvi iz te državne krize, kjer ee meščanske stranke .prepirajo med se.bo$ za piškave orehe, medtem ko g<r*l streha »!?.d njimi in ko jc ljudska stranka prešibka, da bi izsilila popolno zmago 4>ad razdira j o čim ko-ličnim življem? Če pade Nrfcti — se pade le oseba, p^de režim, pade dosedanji vladni ustroj cele države.
Kdo prevzel dedščino? Komunisti, ki bi v par dneii Ita.pilulirali pred anarli'jo in lakoto? Ali bLok cstaiili strank, katerih delo bi sod-jalistiona slrarka sabotirala na še hujši način, nego dosedir?
Ozračje je težko, nasočeno eksplozivnih snovi, mase neorganizirane, ki gredo preko \o-lje voditeljev, ki-s strahom opazujejo, da pm padajo vajeti iz rok, nemoč meščanstva i-n trhlost
državne avtoritete,	niiiče več ne upešte-?' Kar se tiče končno, vojaškega vprašanja, se
va, ohupni notranji in gospodarski položaj, pred durmi lakota — vse to kaže, da so sedanji krčeviti sunki najglasnejši Enak — državne krize.
Kje je rešitev?
nemške kulture; da noče, oa bi prihajalo do sperov med nemško južrfcc Tirolsko in i-tali-jsrsko vlado. V koi'ko jt to zadovoljstvo upravičeno, jc stvar osebnega neziranja. Zato se .noč ''no p c « k: ti. Bodočnost pokaže, kdo jc bil na pcga^jiph — nerskrc-neiši!
Pač pa hočemo napisati nekoliko svojega mnen.ja s stflišča nas Jugc^Iovenov na zasedenem ozemlju.
Ć- ^c rimtki vladi zdi, da je jnžno-nemško-Liroisko vprašanje med najvažnejšimi vprašanji, ki jih je Ireba rešili v najbližjem času, pa sinemo reči, da \ elja isio tudi glede bodeče urode tega našega c-zeralia, koKkor ga utegne prili v -državno zvezo Italije. Čc menijo v Rimu, cla jim ni trefca račtmati z rodom, ki živi na tem 07ein)ju, in z njegovim čustvo v ar jem, ji-?i že pouče — o tem naj bedo uverjeni — do-gotiki bodočnosti, da je tudi ure-dba tega ozemlja med vprašanji ve»-".ic, da, aedogledne po-meoai;no6ti.
Pcsebno moram > pcdcrLat:. kar pripoveduje vedja ne mik c ga j jino - ti roik ega cdprslacistva giede vprašanja, ali aaj bo aemško južno-tirol-rko c".er;>!je prosebc- samostojna pokrajina, ali pa flfj sc združi z rt c Vranskim Trenifncm? Izjavlja, da fer pons«uj:ik> za Nemce casus belli — napoved bo^a — če bi boteH ustvarjati enotno poki-£5in?o! To se pravi: Nemci zahtevajo atrsolu4i\o, naj bo »fihovo ozemlje, ki se priključi k il»t*ji, simfjvt-ja pokrajina z narodno in upravno aTienomijo. Tako zahtevo bomo stavljali tudi m«i gle-le našega ozemlja čc jc zadene isia useda. Zaiitfcvalš bcuio isto in isto-tako neizprosno, ker je lo vprašanje življen-iTto za na<š živeij na tem ozemlju. Izjavljamo to z \so cdfoČ5io5>t;o. posebno z ozirom na razne go".o:;ce, ki sc širijo c namerah v Rimu gle.'e bodoče uredbe lega ozemlja. Govori se namreč, da bi -hotei: začeti z nekimi poizkusi za Isko u^iravno-poJ-Itično porazdelitev toga ozemlja, d»; kč "b-d naš žit elj, kolikor le možno potisnjen v nemeč — narodno, politično in gos-podarcjfo. Govcr se n. pr. o nameri, da se goriške Gore priklona k videitrki pokrajini, take, da b: f:'h Furktnija — majorizirala. Proti lak^ ntka-ni se borno nvi upiral: z zobmi in nohti. A v Rimu nfi pomislijo, kako bi se tak atentat strinjal s ponašanjem, da >e Ilalija prinesla semkaj odrešenje, svobodo in pravico — samoodločbe narodov!! Če	tega našega ozemlja priprl.-;' k Italiji, fen zahteval isto in istotako ncizprcs.no. da ostane samosvoja pokrerpna z n^redto ju poiitSčno-upravno avtonomijo! Vsak po-'zkus za .spojitev delov tega našega oze:nlia z drugoroon'mi spravnimi območji bi pomen jal tudi za nas casu= belli! Za nas bo to prvo in glavno vprašanje, ki ne bo dopuščalo nobene odjcnljftvosU!! Ir. v Rimu naj se ne varajo nikar: tudi tni bc:>io znali najti poti in sredstva za borbo .,, !
Tudi o tem, kar pripoveduje vedja nemškega odposlanstva jitde javne \aruoslne službe, moramo izpregorve- "ti zvlo resno besedo. Tud: mi bomo zahtevali «iaj lo už-b na tej zemlji vrše ljudje, ki poz^jo ljudstvo, njegov jezik, njegove običa-je in njegovo čuslvovanje. Samo na neka; opc?J«rjt.^no gospodo v Rimu z vso resnostjo: naj bi si ne hoteli pcmagati s tem, da bi iskali ;ued našim ljudstvom le pokvarje-r,'h življcv izgubljencev, pripravljenih, za dobro plačilo, za vsako janičarsko in rabeljsko službo v zoiirarje ljudstva! To bi bilo olje v ogenj. To bi bil živeij, ki bi zanašal v ljudstvo razdraženest, srd in hrepenenje, ki gotovo ne bi Iv'o v skladu z resničnimi koristmi države. In tudi oe s tistim rimskim --državnopravnim stališčem-', po katerem bedo tudi med Neitali-jarfl zahtevali dcbrc italijanske državljane! Kakor pripoveduje on; Nemec, pravijo v Rimu, da v Italiji ne morejo priznavati nobenega ne-i talija ik-kega političnega naroda. Ali narod kakor tak, kakor mu dajejo obiležne njegova narodnost, njegov jezik, njegovi običaji, njegovo mišljenje in čustvovanje: ta narod bodo morali prLtnavMi, računati /niim in zadovoljevati njagovim potrebam in zah'evam, posvečenim od božje in človeške p^vice, od narod-no^taegii načel« in načela svobode in narodne samoodločbe. Če Im Italija hotela odklanjati to zakte-vo, preacka biti liberalna, svobodna, pravična, demokrfttiška in modevna država!
Brez mM.
* n.
Poročilo o pogajanjih tirolskih Nemcev v Rimu napravijo, ra nas utisek, kakor pesem, intonirana i«a — pol smeha, pol joka. Na zaključku pa vendar izraža zadovoljstvo, ker meni, da more po vseh Izjavah komendatorja Sala le sklepati, da kupni uspeh pogajanj ni
neugoden. Zdi se mu, da je Italija postaia res-	^ ^MJPfe fi
nejša; začela da je izkazovati spoštovanje do	5©	fi
enostavno pridaxfcžujeiiiO temu, kar je izjavil vodja nemškega odpcelaostva v imenu ljudstva v južnem Tirolu. Tuck: m»£e ljudstvo se bo z vso odločnostjo upiraio temu, da bi sc njegovi sinovi poiiljair morda v TripolUanijo!... To je za naše ljiid.-: Lvo eminentno srčna stvar izvirajoča iz ^obokeg^ čuta do svojcev, do rodbine, do domačega ognjišča. To ej ne samo naredno, ali po^'It^čno in gospodarsko \ pražanje.
V Riaiu n^j na»:n bodo hvaležni, da jim gc-vcn-.no iskreno besedo, da j:h svarimo pred poizkusi, ki bi neizogibno odprli prepad, ki bi se ne dal več premostili... !
TouiirnilKi m\i
(Kaj sg. Njfb namen. Stališče strank.)
Smo v času demokracije. Nižji sloji naj bodo bolj ko doslej deležni pravic in dobrot. D^nes ne gre več za to, da se delavcu dnina Tjviša. marveč gre stremfcenje delavstva za tem, da se odpravi sistem mezde. Delavec bodi soudeleženec pri vodrlvu, pri dobičku in slednjič tudi pni jasli tovarne.
Ena itaki-h modernih ustanov, ki v cdličvii •neri pospešujejo koristi delavstva, so tovarniški sveti. Belgija je naredila prve poh-.kuce, ki so se debro c-bnesii. Vik-or Bramls, profesor na kabdUlkein vseučilišču v Louvarivu, jc episal leta 1893. znrmcnito delo -Dane^ in ju-tri, tovarniški sveti-, v katerem je podaa svoje m'sli sna podlagi izkustev v belgijski državi. V vsakem podjetju, -Industrijskem, agrarnem ali trgovskem, se zbcre.jo izmed de!a^cev nekateri, ki tvorijo delavski svet.
Kakšni naj b-i bili nameni tovarniškega sveta? Razoodnik v sp-orih naj bi bdi, dajal naj bi naisvetc vodstvu (podjetja, vodil ^nadzorstvo nad izvrševanjem c-pTavilnega reda, nalagal globe in kazni, določeval urnik in način dela ter imel še razne naloge, ,ki merijo na socijalno in moralno <povzdigo delavstva. Profesor Tcniolo, neoporečno prvi in največji katoliški sociolog v Italiji, je že pred 20 leti dejal, da »po delavskem svetu bo delavec sodrug in ne več crodje gospodarja. *
Tovarniški svet ko torej neprimerno dvignil delavčevo socialno ste-'išče.
Kakšno stališče zavzemajo italijanske politične stranke napram vprašanju delavskih svetov?
Liberalne stranke nimajo v tem -pogledu nobenega programa. Socijalisti so se povsod borili za ustvarjenje teh svetov, čeravno jih muči en pomislek: kaj bo s socijelisiičnimi strokovnimi organizacijami ako sc po vseh ob r al ki ustanove delavski sveti? Socijalna denio'^ra-cija ima namreč vso moč v strokovnih društvih, ki se razlikujejo od delavskih svetovne samo po splošno znanih namenih, mar\eč tudi po sestavi: v strokovnem društvu so včlanjeni delavci ene ša iste kategorije bitz ozira na to, kje da so nastavljeni: vsi tržaški kovinarji so člani enega strokovnega društva. Člani tovarniškega sveta pa £0 vsi, ki so deležni dela v eni in is 11 tova:ni, čeprav opravija-jo različna dela. Socijalist,! se upravičeno -^oje, da bi utegnila strokovna društvu močoo opešati, ako bi se a peljali tovarniški sveti; delavstvo ne t: imelo v strokovnih dmštvh toi:!vi> interesov, za katere pa bi vendar moralo prispevati razmeroma velikanske svote. Ta bojazen socijalislov je torej utemeljena. Toda socijalisti ne pridejo v Italiji več v pošte v, bern-štajnizem živi le v glavah v stran polisnjcn^i voditeljev, namestu socijaKslov imamo komuniste. Komunisti -si žele delavskih svetov, a zat->, da bi jih izrabljali v preobratne namene: tovarniški sveli naj bedo priprava na revolucionarno csvojiHev tcvaren od strani delavcev, vendar lastniki tovarne nc bodo deluvci, ampak komunistična država.
Kaj pa ljudska stranka? Namen komunistov z ozirom na tovarniške svete gre preko In celo proti načelom ljudske stranke, ki je katoliška. Ta stranka je prvoboriteK'ca za uvedbo tovarniških svetov, ki pa na.j imajo prvotno navedene ualogc. Vrhu »lega n?" tovarniški sveti pripravljajo tla za pos-fcspno (torej -ne revelucijonarno, kakor komur:3ii) osvoj'tev fcovaren cd stra;il delavcev, zapojlendk v njih.
Samo na 'u način bo delavec neh;jl na-mezdnik gospodarjev, pa naj si bo ta zasebnik-kapitalist al: pa država (kakor žele komunisti); tako se bo dela« te dvignili iz atališča namt/.d-n:ka, gospodarjevega orodja, na stopnjo so-gospodarja v tovarni. Delavec bo imel pravico do nadzorstva v >2. v v še vanj u reda, v določevanju urnika in tačina dela, bo de!ež«ji dobičkov in bo solastnik tovarne. Kako naj ti priil-t podjeijo. brez reveJucije iz rek kapitalista v roke delavstva, o te«n prihodnjič.
Lokavski.
raščaj, se nam iti bati p-ihodojotli. Na de', torej!
ivakor že omenjeno, je ustanova »irotršč.t glavni namen društva. A d-rugi, reki- b:, po stranski namen, ki pas topa sedaj \ o?predi'e. je podpiranje Iržaškrh revežev jn^ojloven. \ o nuiodnosti. ^Jlhče ne \e, koliko skrite bt.'«: in bolesti se skriva po tesnih, temnih stan« vanjih našega mesta, kamor je vojna še posebno posegla s 070 kruto loko. Mnogo dobrega ie v ta namen storila ^Organizacija oskrbnic vojmških vdov m sirci , a ta je ;edaj skoro brez vseh sredstev. Drišt\o .Dobrodelno?' < ji je po svojih močeh priskočilo na pj^,' meč ter je v teku e^ega leia izd;»lo po blagajniškem dtkazu sledeče podpore: 15 pedpoi* po 10 L, 3S po 15 L, H po 25 L, 37 90 30* L, 1 a 35 L, 21 po 40 L, 18 po 50 L, 5 po 60 L, 1 70 L, v skopni vsoti 5025 L.
A ludi »DruStvena sred«Iva so, ianzemfi nedclaki(ivGsrt fondov, feiamen^esitli d4rekt.no za sirotišnico-, skoro pooolnoma usahla. A beda ne bo še tako kmalu odpravljena s sveta.
Zato se obrača m j o s teplo pro&njo na na-še cbčin&tvo, naj se v svoji radodarno«ti spomni i »Dobrodelnosti . Vsak, tudi najmanjši znesek je dobrodošel, veeoi darovateljem že v naprej topel: Bog pla'U!
Sedež društva se	v u^ci To; rc biaroa
št. 19, 1. nadstropje.
. it & * «
Društua „Dobrodelnost'*.
Dne 2. julija 1. 1918. je bilo ustanovljeno v Trstu društvo :>Dcbrcdekaost«, kalerega glavni namen naj bi bil, zbirati sredslva za zgradbo, oz. us^aiao\o p**epotrebne ga sirotišča za sirote juj^oslovenske narodnosti trža^ko-kopersko škofije. — Ko pa so pr^e za nas popolnoma druge razmere, se je li>di položaj društva nekoliko izpremenil. Delovanje, ki sc je je!o prav krepko razvi<ji4i, je pojemalo, dokler ni skoro popolnoma zaspal in dandanes sk-r.ro nihče ne ve, da drušlvo spioh rivi, da še vedno zbira kamenčke za dom ubogih sirctic. Naj bodo le vršilce glasen peziv vsem gg. poverjenikom. S poverjeni it vxr,n so sprejeli i dolžnosti, 4eh naj' sc zopet zavedajol Nc z glasnimi besedami, ampak s t i Hn, požrtvovalnim delom bomo pokazali ljubezen do svojega naroda. Ako bomo imefi zdrav, zaveden na-
ZlvHa nproislzncllslts i?oss!sij3
za teden od 17. do 22. tnijrr.irn 1920.
(rreščipne sc š.t. 5 anvve živilske izka/nice.l
Na odmorek:
Testenine: 30 dkg po lir l'S5 kg;
Riž: kg po lir 1'50 kg;
Kristaliziran sladkor: 10 dl >; lir 6*- ! •;
Oije: se ta leden nc bo razdeljevalo . -: ! stavke uslužbencev pri kermčnlh podlegli ( Ivomlcah in čistilnicah oija);
Posestniki ubožnišk h izku^nic imajo nra\ I-co samo do nakupovanfa sladkorja.
Nove izka-zoicc za nakup kruhe.
Naznanja se občinstvu, da peki in prodajalci kruhka ne morejo dajati kruhu r-djeuwlccm, i : jim ne p/edlože novih izkaznic za na krp k -ha. Kdor še ni dobi! teh novih izkaznic sc moral obrsiili na pro^i^jalno, v krvteri va.1 p».je živiia. Vsi prodajalci živil aprovizacij zadruge morajo :zdali svofinn odjeaudcem . izkaznice za nakup kruha, katerih si ne obdržati ped nikakršn,; pretvezo, ker i 1 • drugače kaznovali oblastvenim poto-n.
Domaee
Na bedaslc oČManje paisctcn odgovor, rimsko poročilo v večernem >Picci»lu« od čt hoče vedeti, da je vzr»,l sedanji kri:-i v Il.-l , padcc Niltija a se drugje, nega se ru\adno iiijs'. ta vzrok dn je bil v — Palanrt! Uvzemši tri č trlinc focjjalistov in nekaj ostankov i itatojausU-j«igos!o\«nskih požendjov (kdo 60 neki li?) d;t n je vsa zbornica bala, da Scialoja uprizori v Pul-lanzi nekaj strašnega; Kajti v-zoćnost jugoslover.-ske delegacije, 6csta\ijene ud ni-.j?rd4tejfeih so\ra niko\ naroda, je pomenjala izzivanje za italijansko čustvovanje. Zčto da je bilo glasovanje, ki je zrušilo Nittija, glas narodne vt«,ti in oari>du\eg« zastopstva, zahtevajoč, >uij se pogajeoja v Pu^oh. prekinejo!!... Po Piccolu so torej nr«rv.iniii Jugi slovcui dali vzrok za zrnSenjc Niltijal! Vjiekako pa pomeeja za široko evropsko jaATio1-! \eiikai sko senzacijo Piccolo^'o« raakritje, da je v |t; : tuc'i italijansko-jugoslovenskiii • pescieanov-. — Na to bedastoćo od^o\arji» ■— čeiudi no naravnoi. na naslov Piccolu — itttlajiski »Corrierc de! , Sera , ki piše o vzroku krize v glavnem takole: rVceina zboniicc je bila — kakor je smelo * trdili — za to, da se j&diaitgko vpraSenje hitre reil! Kako ji jc mogla pater? priti misel n;.»pi ■ v tako kočljivem IrtmnHtti? Pralno . prašanje. V slon j iščeš danes lo^VUe, jasnosti in zmisla za od-<o\or>iost! Nc preostaja drogova, nego zadoićeni« na politični bistrovidaosti Scialoje, ki mu je velela. da ni odslovil	venske detonacije, več da jo je zaprosil, n&j o«tsee v Pcllanci in po-č&Un na rešHev kri/e! To d<-j»^vo pa jmvwč-u>t d t neizmernosti od^«vor»iO».t Nfltijevega na«ledi»?l[^, ako bi hotel razbiti podajanja v Pallaozi ter riLa-riti v kalnem. Nikče naj ne »kuia za Meno notranje politike skrivati pogubne \nanje politike — splelek in iz/ivsnj. Ni ga nciranjena iniru brti TDaniega! Ni je Tapes«*vr n«.-odcoaa tfocp«da>t>.* brez iskrene in />auptjiv« vzpoatave v»eh tr«c»in-sklh zver. med katerimi pa ma«e u mara biti hgo-vinak« zve«a z Juger.lavffo v prvi vrsti!' Tu ima Piccclo^ od pa-iuetoe ittfliv n*ke st»oni od^ovei na h^dusloče, ki jih piše v svoji ijr'7.«ntrf;t! in nadutcati: veroki Niltijevep;: pade ni*o hili v ju-gosloveashi delegaciji, mar.eč v razorancati političnega življenja v Italiji! Besedt v milanskem listu je ja&na: v iivljen?kem interc-u gospodarstva Italije je, da se pogajanja ne razbijejo, mar*.cč do-\edejo do povoljus^a zvršetkal
NeuBtne »jire. Prejeli ?mo: Mir ali četrtek popoldne sem bil «a Tr&leoiku pod žviezni^kem n.o-siom. Ne daleč od mene in račjega spremljevalcu je nekaj počilo. Krojslja jc ivtijiaje lotela baš med nama! Osupnil sem. Pogledal sem^deli no ravnino in videl nekaj živega, ki se je premikalo. Razločiti se ni dalo. kake o?cbe ?o bile. Pozneje sei.i kakih sto korakov od mesta, kjer scin prej stal. opazil dva fantalina 14 do 16 let. Skoraj gotovo sta ta dva imela kako orožje in se — igrala! Take
PODLISTEK
U staro pravdo.
(154)
Avgust Seno s: Seljaika buna. — Zgodovinska pov^t iz XVI. stoletja.
Visoko se je vzpela blazna J«ina, temni zenici r'te se razžir^ii plam teč v troti-tro&em bc-S4iilu: tisti neumna, uveli obra* je zad^htel v fricterih kičevitiji streslja^h, ki beli prf.ti «e zvijali v mesečini kakor Dehti divje zveri. In zaletela se je na Taha kot strela.
Daj mi srce — da je pojem; — daj mi življenje, da se pret'udian! Daj! Daj! Da^!« je vzkriicnlla Jana ob gnobotnem »ne^iu.
In Tah-t je zbral vso »Uo. Oprži se obupno je poselil, po pu^-ki nad svojo ^lav^. Sede j jo doseže — sedaj —
nGori«!« je zavrisnil od bol: in klonii. Ne more. Žt«vs«ka se je tklc-nib nad njegovo glavo. O^eni oCesi sle feuJj&i va^j, ostri nohti so mu groails. ZatnoUrlo 'hcipanje se je izvijalo iz n^e-go"wh prsi. Stisnil se je, — Sedaj je žena ra-ikripa&a: sedaj so se dtita&adi 'ledeni piatf aje-
gove^a vrata. In zakričal je, se stresel, padel — 'mrtev. Še je trepetal ledeni znoj na čeiu mrtveca, Jana pst je skakr»!a, grobetajoč se v mesečini in zaklicala:
Tu ga imaš, Orlandova Dcra! Tu ti je!
Skakajoč se je popela na okno, in v hipu je izginila, a iz gJubine jc zao ril grolioten krik.
Zju/traj so na»li v pcilelj: TOrtvo truplo Tabo v o, a pod oknom ostanke blazne Jone ped haljo Orlandc-ve Dore.
Tako se je maščevala Lolička!
XLII.
Poraženo jc bilo hrvatsko ljudst^o, zadušen siovenfkii narod, ugašen plamen, vzdraniitve človeSlic zaveeti, ki je izped jarma tisočietne prevare, iipod krvnišiLega «neča dvigala roke k n.ubu, naj se Bog spomni najbednejše decc gvoje, tavesli, ki se je biia dvagnila pokonci k<ol or^ak, da bi z železno pestjo strla predsodke s t dietne. Ali, prerano je ta. poimkid sinila svetu, mraz j« zaJotil prve mladike svobode, ki je \ malo dneh ingi-iila k<A san;e preko zemlje, ostavivši za seboj sama krvavo sled reMMČaosti. Kmet se je dvignil in padel; dvi-gnal se fc kot <3ov«»k, padel ket junatk, in mo-
ral jc pavti, ker se je na liste dve tri brazde hrvatske in slovenske zemlje na Savi in Sotli, odkod so mogli ljudje 7.akl'cali v svet, da so vsi sinovi Adamovi enaki — dvignila \ ojska in plemstvo vse države. Ve'Jk je b'! gospodski srd, strašno gospodsko maščevanje. V Zagrebu, Ce%j. Lftfbijam so bile tvnnnicc p r ine Imeiakih dui; v Zagrebu, Celju hi Ljubljani jc čiove^ko beswlo pod krinko svete pravice nav'jalo telesa kmetov na krvave naleza^dce, da jim izt.že h d\ttc tudi zadnjo iskrico lainc, a iz driilečih usi se je odzval kot iz ene duše klic: r Hoteli smo biti ljudje, hoteli smo biti
svobodni! x
Na ce?;?keui gradu je izgubil jjlavo Pavel Šterc, v temnici š»kul'a zagrebškega sla ječala Pozebec in Lep\ič. Tudi Pozebec je pagin-1 na morišču, a Lepvi-ča jc «v*>lo straliopclstvo, ker je pri Slabiči zapeli! kmetsko vejsko. Cesar ge jc ponvMoslil na pr« injo Gjure Dra-skovicR: G retorica in Gi*>etića je vojaka do-vedla v Zagreb, kjer jc hitra roka banske sod-n*je zamašile usta Gu*čeva za vedno, da ne bi priSio na svetio zverslvA bolja rje v. Ali, drugače je bšio ueofeno k^ji. Njega in njegovega
tovariša jc dal cesar dovesti pred sodnico dunajskega me^la. Tu so ne.nska gospoda raztezali ade bednin>a hrvatskima kmetoma, tu so j> stšskaH t neu-smiije-siini škrlpccm, ali tudi nemška gospoda ec ouli iz ust na pol mits'Ii hrvatskih kmetov:
Hoteli smo biii ljudje — svobodni!-
In ko jc bilo zapisano črno na belem vse ti-ranstvo boljarjev, ko «e nepodkupljiva roka, ki beleži usedo sveia. prit =n'!a voien ž-ig na čelo gospodsko, so Iii;o in tovariša njeg vct;a zmrvijenih kesti odgnali od ccs.. i^c sodnijc ter ju pod verigami odpraviti	v Zogieb.
Lclo dni je minulo od Takove unrti. Guse-tie jc bil izdihni v ječ-i o a mučeai^ih ranah, liija pa jc ostal zcUav ki njegova glava jc padla kot zadnia žrtev k »ve takega purita: na trgu fvetej:: Marka pod mečem krvnikorvini, kajti hujše mučenje jim je prepovedal cesar, zabraniš mu je st'aSen kes, ki ?e po krvavi sodbi stiskal gospodi srce. Ki zastonj tekla kmclska kri; plemič je občuvil to veiiko pest, in prišla je vanj človeška zavesi; kmet ni več trpel zverskih muk.
Šc »ih je nu»Ia pest ječala v ljubljanski jeci,
hrvatski kmetje Bistrić, S\arč, Drvoddić, Bar-tolić, Turković in Uskoic Marko Nožina, ki je bil prijel Joško Turn. Ali neke noči peprej, nego se jim jc imela izreči smrtna sodba, j-ini je rekel Nož in a:
»Bratje! Jutri nas pohesijo. Po^i-nenio sramotno. meni ni mnogo do mojega ži-\ ljenja, ali Pošten človek sem, in obveza! sem sc i!i;:. da bern skrbel za njegovo ženo in otroke. To me I peče, ne bi mogel mirno umreti. Straža jc eden stražarjev naš človek, ki bo svoje tovariše v noči zad-že^a«! z vinom. Pobe;-u:mo. in kur Bo-g t-n sreča junaška.
Pcbegnimo, Marko!« Ranega jutra pa so naSU jJ^poda ot'prla vrata, zlomljene oko\c, na tleh zvezanega stražarji;. Hrvatje so pođjegnili na grozo kranjske jfospodc, ki jo je Karel nemilo prijel radi nesn-arne $t<aže.
In Susjedska pra^da, ta izvor krvavega punta, je končala slednjič. Uršula se je poravnala z otroci krvnika, izoiačala Ga"ri Tabu, sodniku banskega stola, 40.000 goldinarjev te/ jc zavla('i«lf< na vsej posedi«.
(Dalje)
V Triiu, dne 16- maja 1920,
»13J1NUST« Uev, M*.
bhSJi UL
v	kraj.ii to zelo ritrarne. in prav
fofcko fei tiovek šel v krtovo deželo radi lakih nc-fussoatfj Opomnim, da ic tam v neposredni bližini tnsaritaa fci&ica. ki fc pa bila prazna. Treba bi bi!o rf.^eduvati pobi-.line in jih, ?ko bi jih ujeli, strogo hfeZBOVatĆ.
Aretacija keniUTosla M. Žorjie. Z O2irom Ha lo \est, ki smo jo prejeli iz Ljubljane in je bila ob-pvijtsa v Edinosti od 9. t. m,, smo naprošeai, da objavimo naslednje: Strojevodja južne železnice, Marcel Žerga, fe je prostovoljno javil ljubljanski jjulicjji. Ker je bil 7. t. m. popoldne pogreb njegove fralere, <a jc policija izpustila v svobodo, da se je mogel udeležiti pogreba, in po končanem pogrebu sc je Žorga zopet »am vrnil v zapor,
Kopccrt v Narodnem domu priredi prihodnjo j robolo. 22. t. ro.. ob 21 gospodična Slavica : Mezgečeva, članica slovenskega gledališča v * Trstu. Gdč. Mezgečeva, zelo dobro znana igralka • in pevka na našem odru, *e hoče posloviti s tem, svojim koncertom od tržaškega slavnega občinstva in zapustiti la svoj rojstni kraj, da zamore nada- , Ijevati svoje študije v Jugoslaviji in se popolnoma posvetiti operi. Iz hvaležnosti do rate inlade u-j me trtic c in z ozirom na begati projram, ki ga v j kraikem objavimo, je upati najobilucjše udeležbe.
Telovadno druitvo -Sokol« na Vrdeli sporoča, da prič-ae v tekočem tednu zopet z redno telovadbo. In sicer se bo vršila telovadba deškega naraščaja v sredah od 18 do 19, telovadba članov istega dne od 21 do 22'30, telovadba dekli.šl-ega naraščaja v petkih od 18 do 19 ter telovadba članic istega dne od 21 do 22'30. Pričakovati jc, da se priglasć vsi stari člani in članice ter vsi oni, ki imajo veselje do teluvadbe. Clcnarina »znaša L 1.— fnetečno. Člani in članice €o naproStni, da plačajo Črni preje zaostalo članarino sestri Majdi Scfe^idlovi, t. č. blagajničarki. Starše opozarjamo, da ne pošiljajo svojih otrok k telovadbi pred naznačeno uro ter slrego pazijo na to. da se vrnejo J id telovadbe takoj domov. Na ta način jim one- j .nogočijo v vsakem oziru nezdravo potikanje po! ulicah. — Odbor.
Mestna zastavljalnica. Y ponedeljek se bodu. prcdajali razni nedragoceni predmeti serije 145 i od »t. 5601 do s»t. 7600, ki so bili sprejeti v avgustu L 1919.	I
Kazris Štipendij. Mestni magistrat poroča: Za šolal o leto 1919-1920 se imajo podeliti tri itipen-dije po 600 lir iz ustanove =Girolamo Grego-.. Štipendije so na hi c nje f. e ubožr.iir in odličnim dijelom in sicer se podeli 1) c^a visokočolcu, ki itu-dita na kakem d/iavneiu * seučilišču in ki je kon- J čel sredr.jc študije na kaki tržaški mestni licealni j gimnaziji; 2) druga omladincu, ki ie krrčal trgov-j sk» oddelek tukajšnje trgov tke pomorske akademije, in sicer za dobo dveh let, v svrho da *e do-tičnrk v prvem lclu lahko posveti višjim trgovskim Študijam in da mu bo v drugem letu mogoče vršiti enoletno trgovsko prakso brez plače; 3) tretja štipendija se podeli kakemu omladincu, ki je zc.-vr<il pomorski oddelek luki.jsr.je trgovske in pc-: i ;er6ke akademije, za dobo zakonitega trajanja j DP.utične prakse brez plače ki jc predpisana zal polugo^je u pilo za poročfti'ia trgovske mornarice.i Prošnje sc morajo vložiti na mestnem magistratu do 29. maja 1921'. lV«b»i jim je priložiti krstni list. ( domovnico, ukcini ii-t, zadnje šolsko izpričevalo' in potrdilo o dovršeni mestni liccalni gimnazij, oziroma o dovršenem trgovskem ali pomorskem [ tečaju tukajšnje trgovske in pomorske akademije.
Modras je pičil včeraj neko ISlclr.o Petro Menai, stanujoč*} v Kolonii 190, ko je delala na polju. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer sc ca-baja v nevarnem stanju.
Razne tatvine. — Finančni stražniki so zasačili predsnučnjiifi blizu ikedenjske livarne neki X:olii, fio fc jc r^»co odo,skal od kraja. V čolnu sla bila dva človeka, neki Erncst Depangher in neki Josip Dclac<jua p zr«ven tega je bilo ralozeno vanj 12 kvintalov čiskgi; /eleza. Možaka sta bila aretirana.
—	Veki uslužbenec kinematografa Argus jc našel včeraj zjutraj odprt želtzni zastor. Ko je stopil v k»no, jo t idej, da je bi! prevrtan zid, ki ga leči od trgovine H'^.zi, v katero so so spravili lalje skozi luknjo in odnesli 30 klobukov in jO parov frevljcv v skupni vrednosti 6C00 lir.
—	Neuiani lopovi so vlomili tudi v trgovino Ro'Iingtr na Capo di Piazz.1 št. 2. Tu so Je napravili velik nered, škode pa nobene, ter i>o bili pri ivcjeiu oprevilu najbrže moteni.
—	Neiii Kan ApsMonio jo >>el predajal dva Ur.vna	za svojega prijatelja Ivana Crceicha. i^astuvac lifrte jc prodal, dtiiur je \tc'ni! ^ žep. Bi) je aretiran.
Napad na H*vee strtlcikc. Ko sta stopala včeraj popeldre, \r?-ci: s\ojo sluibo, dva javna stražnika po Corso Gi.ribaldi, so jis napadli štirje postopači Stražnika pograbila revolverje šn začela se je oorba « postopati. Dveh sc j'iir. je posrečilo are-ir£ti tskoj, a druga dva sla bila prijeta pozneje. \'apada!ci sc imenujejo Rudolf Ceglar, Miha Oru-sina, Stefi r. Coreic in Anton Scniniaz.
Nesreča z vozonr. \ ozrik Carmine Sorrenlinl, 53 let stsr, doma v nI. Bel'i Jt. 49. jc zadel s svojim vozoci v u!. dcH lslria neki drugi voz. ^.i je pribajrl od nasprotne strani in ki je bil pcln oglja. Ta voz sc j«? vsled udarca sesul in vse gijc sc jc prevrnilo r.i SorreLtino, ki je bii lahko n oškodovan.
Nurcr« z motornim čolnonv. Včerrtj popoldne se ic užgal motor v »iiolrrneui čolnu kapitana l ragia-coraa, v službi pri svetilniku. V čolno jc bilo šest drugih oseb. Vsled omenjcfie nesreče, ki se jc do-goil., ra višini bolr.iSni.c Sv, Jcrreja, so morali vsi skočiti v vodo in so se nahajali nekaj časa v rc^ni nevarnosti za svoje življenje. Rešil jib je parrik Risano , a motorni čoln je zgorel in se potepi!.
DOPISI.
Danes pep-Idne ob 16 sc prične na Opčinah
veselica dramatičnega odteka pevskega društva Zvon . Pevske točke bo izv ijal Zvon« pod vodstvom starega r.ašega Stipeta Fcluge, ki že toliko let goji	pesem n? Opčinah. Opozarjamo rodo-
ljubne r loličane in meščane na lepi izprehod, ki ga ob tej prilili lahko zdrnžijo s posetom te narodne pr'reditve.	.
Zborovcrje Slovenskega učiteljskega društva za Isfro , ki se je vršilo 6. majnika v Ricmanjih, je privabilo nad 40 učiteljev in učiteljic. Zvezo jc zastopa! predsednik tovariš Grmck, a hrvatsko u-čitc!j Ivo lov. Medvedič Med ečiieljttvoni jc vla-da'o živahno navdušenje za stanovsko organizacijo. Za predsednika jc bil ponovno izvoljen tov. Veuturini, nadučitelj v Eorštu.
Še o vaškem načelnika Iz Eoljunca. Mogoče jc vredno :n potrebno, da zabeležimo tudi lo o našem vaškem načelniku Zobcu, da prejema kol invalid še danes vojno podporo! Ste li čuli ljudje božji!? Naš Zobec, ko je zdrav korenjak — junak, zmožen za vsako luhko in težko delo, eden najboljših pcscslnikov v Boljuncu, Zobec (Reko), ki ni Kil r.ikdar invalid, prejema invalidsko podporo. Vojaki pa, ki so prišli res domov pohabljeni, bolni, ki niso zmožni za delo, ki nimajo svojega premoženja itd. takim sc ne nakaže vojna invalidska pedpora. On da; saj se razumemo, kaj ae & Roko, kam jadramo?! Pripoznate, g. Zobec, da je mnogo bolj potrebnih od Vas? — Govori se tudi, da je g. Zobec daroval italijanskim delavcem v opekami
enega Lezla, da so sc baje gostili žnjim, holeč jih s tem pridobiti na svejo stran. To je s&veda dosegel, ker vso večino li'asov, ki jih je dobil pri vo-litvi za vaškega načelnika, so mu dali italijanski delavci, ki so takorekoč ' čeraj privandrali iz vseh delov Italije. Aprovizacijo v Boljuncu vodi — se razume — tudi g. Zcbec, ker ni nobene osebe več potrebne zaslužka in tako zmožne kol je on. O tem vam bom, g. urednik, kasneje ie kaj lepega sporočil. Dane?, vojna nas je nekoliko spametovala, toda nc še dovolj!
Iz Sv. Ivana. V -ponedeljek se je-vršil občni zbor telovadnega društva »Sckol < v Vrdeli, ki je b:l razmeroma dobro obiskan. Po dclgcm ča-su se jc torej začelo zopet p-ola^ema oživljati to v narodnem oziru velcpomcmbno društvo. Izvoljen je bil nov cdbor, ki jc sestavljen večinoma iz sami"h mladih moči, ki so že precej časa delale na to, da pride uprava v njihove roke. Pričakujemo, da se bedo izkazali vredni zaupanja, ki je biio stavljeno vanje, ter pcmorejo društvu zepet na mesto, ki je je nekdaj zavzemalo. Se več: pričakujemo, da to društvo postane res središče vsega svetoivan-fkega narodnega snovanja ter njegova ielovad-nica zbirališče naših zavednih Svcloivaučanov in Vrdc-lčmov. Glavna skrb naj bo posvečena 4eiovadbi, ki naj sc goji sniotreno. Nc pozabimo da jc bodočnost naroda v mladici in nara-ščpjti. Slednjemu jc treba 'posvečati vso skrb, da se ic v sveji nežni mtadosti ne odtuji ter postane mlačen. Ako se bo na vse lo oziralo in se ne bodo gojila esebna nasprotstva, srno lahko prepričani, da je društvu zagotovljen obstanek in napredek. Delovati pa ni dolžan samo cdbor, ampak vsi člani. Pomisliti je tudi, da jc društvo brez sredstev, riba b-rez vode. \ sakdo naj prispeva, kolikor nm njegovi skromni viri dovoljujejo. Predvsem pa je pričakovali, da bo vsak član redno plačeval članarino ter sc ne bo blagajinčarka pritoževala na prihodnjem občnem zboru o neplačevanju ter poročala, da znaša zaostala članarina dva-inpolkrat toli-ko kot plačaiia. Zbrana je bila tudi lepa sv ola L 122'—, kar jc jasen dokaz v_cstrans4-:ega razuHicva-nja. Mladina, nate so obrnjene oči vseh. Vašimi besedam in obljubam naj slede dejanja! — Ci«n.
Komucisli v A^ovSčini. V nedeljo, 9. t. m., jc oznanjeva! tu dr. T> :na. advokat iz Gorice, svoj komunistički evangelij. Posebno je uar-Lal po militarizmu in ustroju da'.nšajih vlad, po brezvestnem, preebifnem zaslužku gospodarjev, kapitalistov napram delavski ria*:, o dobičku kramarjev itd. Pozabi' tudi čascp;,-ja v zasedenem ozemlju ter je ognjevito streljal posebno na »Goriško Stražo*, čes d.i f.a na tako nesramen način opravlja. Dvignil jc roko proti nebu ler klical maščevanje. 1 udi n« š dnevnik Edinost-: mu pi po volji., ter pravi, da je s svojih.i kvanlami za 50 let nazaj. Pač pa je na mestu kotvunistiško glurilo. tega mora imeti vsak komunist, sicer je figa ;. Le ta list vidi vso srečo v delavstvu Jer pogin kramarjev in kapitalizma, kar se zgodi, ke pridejo njegovi bralci bolj-ieviki iz Rusije v naše kraje. In tedaj napoči dan vstajenja, govorniku pa dan piačiia za njegov trud. Miloslno bo rcđel na enonožnein slo!cu (štiri noge so preveč, to jc luksus, dol ž njim!) komnnistiškc vlade, s katerega bo deli! razna vcleposestva, in njegova riilost bo obsenčala le delavstvo. Rekel jc tudi: Kdo dela. kdo trpi. a ne zasluži nič: delavec ali gospodar? Kdo si kopiči delavstvu iz ust ukradei denar? Gospodar; dol žnjim. To nas uči komunizem!
Naj nam dovoli gospod doktor: kdo dela 'v njegovi advokatski pisarni? Kdo vleče honorarje/ Ubogi pisač, ki ropota ves dan na pisalni «lroj, da ga zvečer parkljl bole, nc dobi skoro nič, kdo drug dela n^.J-oliko manj in mu je dovoljeno, da pokadi tupatštr.i še kako cigareto, pa dobi že nekoliko več, sam gospod odvetnik, ki pa prav malo dela, ker bi drugače nc imel časa hujskati ljudstva, pa potegne pravo plačilo. Kje je tu geslo komunizma: i kdor ne deln, naj ne je!« Očividno je odvetniška pisarna g. dr. Tumc izjema v komunizmu!
::Učiteljevo, duhov:čina, Uradnitfr župani in drug? javni funkcijonarjl so samo orodje podlih namenov d-/avo. Sar.io poglejte Co!o. kaka vzj.oja? šola bi merah« izobraziti otroka v najkrajšem času popolno, tako da bi tudi njemu bilo pr>I.~.pno o-kusno uživanje v?ega, kar mu nudi svet, nc pa tako, da n. pr. delavec pleie in ne ve, zak&j plete, ker sanro gospoda pozsa prave vire plesnih uait-I ov. — To pa to! Taka naj bo vzgoja glede plesa. Govornik, je bi' baje par let učitelj v Postojni. Ali so sc vrtci?. — Vsem euako, vsi smo zemljani in hočemo imeti vse, kar nudi la svet. Zakaj n. pr. ne pozna delavski olrok užitka glasbe, zakaj sc glasba uc poučuje na ljudski šoli, zakaj so le sinovi bogatinov deležni le sreče?« — Radi bi vedeli, kaj igra g. govornik ki tudi spada med gospodo?
' Najbrže pozarro. skladbe v komunsitiškem molu. o begu hujskačev. — Končno jc govoril dr. Turna o naravni legi vipavske doline, kam pravzaprav spada La doliua ild.
Eodisi že lako ali tako, kljub vsemu je treba pripoznati, da jc v govornikovih mislih marsikaj lepega, seveda samo na papirju. Matematično natančno sc da po njih izračunati, kedaj preneha sreča današnjih mogotcev. Da bi se dalo to izvesti, to menda ram sebi govornik ne verjame, kvečjemu da bi prišel nov vesoljni potop in bi se gospod doktor pokazal takoj po tem novem vesoljnem potopu ter dal vsakemu, ki bi izstopil iz -Noetove barke«, komunibliško legitimacijo. lzpr«memba mora priti, ali taka pač ne, kakor jo hoče dr. Tuma.
Pa še nekaj, in to je glavno. Nc vem, jeli govoril govornik res iz srca. jeli to njegovo prepričanje, ali pa čc ni morda — k*i drugega? Povem odkrito, čudim sc, da sma dr. Tuma stotinam pričujočih govoriti v lako revolucionarnem duhu. »Ne samo lo. da hočemo, da izgine Jugoslavija, t. današnji sistem vladanja, temveč tudi Italijo hočemo iz-podbit', Francijo, sploh v§e prolikomunistiškc države.« Njemi» se dovoljuje govoriti, kar hoče. nam pa sc prepoveduje še celo predavanje domačega zdravnika o »j etiki*. 1 udi tukajšnjemu dramat-skemu krožku se ne dovoli že nad dva meseca nobena predstava. To razlikovanje ta dvojna mera jc, kar mi ne gre v glavo, in lo je tudi povod, da sem dobro razumel govornika, — Ajdovec.
Jadranski plcbiscit. Primamo: U ove dane čitam u »Edinosti« a i u sPučkom Prijatelju« iz Pazina, da je bio za okupirano ozemlje nekakav plebiscit. Osobito me je ganulo, dapače uzrujalo, kad sam čilao u 5. Pučkom Prijatelja« od 29. aprila 1920., br. 18. da je medju onih 59 općina, koje su vršile takav plebiscit, uvrštena i općina Buzet. Kao član odbora« ove općine i lo po volji odzgora a moguće, (što bi moralo i da bude) protiv vol e naroda, u taj odbor uvršten, najsvečanije ijavl am pred javnošću, da za kakavgod plebiscit se ; nam ja, a niti 96 od sto jugoslovenskog pučanst *a ove mestne općine, što imam čast zastupati. Cpćinski se odber sastoji od 10 odbornika, i to od 7 Talijana in 3 Jugoslovena. Taj je odbor imao najpo-slednju scdnicu po znanju podpiaaaog dne 28. junija 1919., a kasnije ne. Moguće, da se je. kakva
»MORANA« jc pripoznano najboljše srec?trc z-i uničenj« stenic, ne škoduje opravi, ne tkanini. Razprodaja po mirodiinicah. Glavna zaloga Skri-njar, ul. Castaldi 4. I. nadstropje.	655
STEKLENICE od 50 do 1C0 gramov kupuje Skri-njar, ul. Castaldi 4, I. nadstopje.	656
BARVANJE in čiščenje na suho, barva in čisti izgotovljene obleke In razne dele. Arluro Pel-lizaro, liliaika ul. Šalice (prej trg Barricra), delavnica ul. Tesa št. 48.	657
NOVI ŠIVALNI STROJI raznih vrst, kakor tudi
strojne šivankc po najnižjih cenah se dobivajo privatno v Gorici, ul. Cesare Lombroso 15. 658
IŠČEM blagajničarko za brivski salon. Oglasiti se v nedeljo od 11 do 12 ul. Milano 29, vrata 5 Josip Jerman.	64o
NATAKARICA se sprejme pod jako ugodnimi pogoji. Nastpo takoj. Kavama in restavracija, s. Soča* v Tolminu.	4000a
Piptarstvo ffn pipferii.
Pipčarji za moško podružnico CMD: Namesto vcnca na krsto pok. Alojsifu Bolčiču iz Ocizlc št. 42 daruje ociška mladina L 50.80.—. Fo pipčarju Pirjevec, ker je videl pipec 2.—, Jenko in Hodnik po pet za uslugo 10.—; iz pušice Kons. društva v Rojanu L 12.50 i« K jgsl. 3.49, iz putiće pri Žiberai L 23.50 in K jgs!. 10.—, Pcpo 5.—; ta Šolski Drej-ček zaradi slabe leJefonade 5.—; Tone iz obsedenega za razglednice 8.—, Guatcl brez njega 1.—, nepipčar žnjim h—. Zorko, ker ga bo jutri pokazal 1.—, frekventantje filozofske fakultete 10.—, 300 hudičev 2.—, dcmogella 5 dinarjev, so-demogella 2.—, Jaka, ker je vmes kričal 2.—, naš ta kruljev Drejček, k«r jc pomagal 2.—, allievo reksum, ker je najbolj kričal 2.—, Zorko, ker je molče poslušal 2.—, Tonče, k«r je protestiral 2.—, Lazar, ker je začudeno gledal 5.—, kapobanda. ker jih ni ven vrgel 3—, torbar 3.—. Skupaj v tem izkazu L 154.—, dinarjev 5,— in K igsl. 13.49. Denar hrani uprava.
MALI OGLASI
PRODA SE HUA z dvoriščem ob cesti, na lepem prostoru. Poizvc se vTomaju 108, ali v Trstu Pendice Scorcola 4W, v trgovini.	649
PRODA SE harmonika in gramofon ulica Ferriera 21, dvorišče.	651
KOZI, hMI, plemeihe pasme, se prodaste, ne mesarjem. SiMU di Greti« 11.	652
KOCA Z MLADU* na peodaj. Šr. Marf)a ftatfd. Zgornja 509.	653
2AMRIIO <« T3 ifr lipftf, Ztfor-l afc Orett« m *f«<t	664r
GOSTILNIČAR išče službo v gostilni kot vodja, s kavcijo, v mestu ali okolici. Kadič, kavarna »Olimpo«.	660
TRGOVSKI POMOČNIK, jestvin in kolonijalnoga blaga, vešč več jezikov, išče službo. Gre tudi «a deželo. Ponudbe na inseratni oddelek »Edinosti« pod »Ivan s.
PIANINO, črn, v dobrem zunanjem in notranjem stanju, melodičen glas, se proda. Corso Garibaldi £!. 33, vrata 4.
GOSPOD, pošten mladenič, v dobri službi, želi enanja v svrho žeaiive z gospodično lepega vedenja, 28—38 let staro, ncomaaožcvane preteklosti. Resne ponudbe pod : Resnica* na inseratni oddelek »Edinosti .
KUPUJEM VREČE in cunje. Molingrande 20. Babič.	623
DOHOD KLOBUKOV za birmo od 25 lir naprej ter slamnatih modelov za gospe, zadnja novost. Modni salon, Morguli & Corti, Corso Garibaldi Št. 28.	641
V NARODNEM DOMU pri Sv. Ivanu se toči izvrsten kraški teran iz Šepulj.	562
KDOR BI VEDEL kje se nahaja Franc Klevišar, prosim da to naznani na naslov: Neža Dolcnc, u!. Molin a vcnlo št. 21, I. nadslr.	641
sodnica držala i iza to>$ vremeua. o ecjKi" če mož-' da znati ncito pričali moji kolege i to Finderle i Anton, strojar koža, Sv. Martin kraj Buzeta i Šverko Rok, kriruar i posednik iz Kienovščaka. j Ovoliko do iavneg znanja i ravnanju. — U Lanišču, 1 dne 6. svibuja 1920. — Josip Puhali, krčmar i po-sednik, Lanišče br. 19.
Iz soike doline. Nekaj dni sem sc prikazujejo j razne osobe iz Koroške z vrečico v roki in pro- j sijo miledarov. Služkinja mi je pripovedovale, da ] jih je bilo preteklo nedeljo toliko, da si jih sploh , ni upala odpraviti z miloščino in je rafši duri za- j prla. Sam temu nisem oporekal, pač pa sem dva j mladeniča pošteno nahrulil. tako, da menda ne bo- j sta več nadlegovala r.a sličen n&čin svojega bliž- j njega. Na dtlično vprašanje, sla mi izjavila, da sta iz Koroškega in da zato prosjačita, ker sta lačna. Moje miloščine nista bil*i deležna. Pač pa sem jima svetoval n?j se vrneta nazaj in prosila, da jima po vpogledu v krstne knjige povedo, ali niso bili morda še njihovi roditelji ali dedi pristni Slovenci, da doma brusijo bodala proti lastnim krvnim bratom, a tukaj pa Iščejo miloščine. Naj se pobotajo z Jugoslavijo, tam bo dovolj dela in pa tudi DEČKA slovenske družine, ki bi imel veselje do jela. Potehnjeno sla se odstranila in odšla vsak; tc obrti, sprejmem kot učenca. Kavarna in re-na drugo stran. Sam pa s tem junaškim činom ni-j stavracija *Soča« v Tolminu.	4000b
sem bil nikakor zadovoljen. Tudi takrat, ko je beda najbolj pritiskala na vrata, ko še sam nisem vedel, kaj bo jutri za pod zob, ko sem bil povsod, kamor sem se prikazal, begunska zalega, nisein mogel odreči pomoči, ako sem le mogel. Nikoli nisem gledal na narodnost, še Manj pa sem hotel biti patrijotičen. Človekoljubnost me je gnala in tej sem sledil vedno. Zlasti pa za časa umika. — Odšla je truma, ki se jc dobro poživela, nekaj tudi pustila a za njo pa druga. Možje so tarnali, da co dva dni na potu, ne da bi kaj použili. Poveljnik jo jc popihal in jih pustil same. Dajala sva s soprogo, kar sva imela. Zadnji je bil mlad Dunajčan. Obsedel jc ob cesti in milo tarnal. Bolan na krvavi griži. Zapuščen od vseh. Tudi temu »cm pomagal in morda rešil življenje. Tudi gorinavedenib Tne bi pustil, ko bi ne bilo na tem, da je za nemško deželno upravo na Koroškem skrajni čas, da sc zaveda svoje proklete dolžnosti in napravi mir in olaiSa bedo prebivalstva, ki trpi po nedolžnem. Zapeijavati ko g« v beračenje, je po zakonu prepovedano. Kako si pa predstavljajo lo oni,*ki si drznejo nadeli naslov čuvarja zakonov in branitelje v javne morale? Prej so hodili Korošci v te kraje ickat pastirjev, sedaj pa hodijo za ta posel popolnoma sposobni v te kraje pros.it milodarov. Da je tako stanje nenormalno, uridevajo menda že sami, ali prizrali lega nočejo ali si pa ne upajo. Sramota pa je ver-dar, da trpinčijo nedolžne ljudi z lakoto samo, da se oei drže na krmilu. \ eni, da se tudi v Jugoslaviji nc cedi med in mleko. Dejstvo je pa. da ima Jugoslavija za sedaj prostora za vse prebivalstvo cele Nemške Avstrije, dovolj dela in potemtakem tudi kruha. Najžaloslnejie je pa to, da vsi velenemci bivše Avrlrije povsod poudarjajo, da je bila skupnost najbolja, da pa sedaj : krčevito drže ii> hočejo ohraniti zase tudi one, ! katerih niti pošteno preživljati ne morejo. Ne bi li bilo bolje zanje in vse da bi sc mirno pobotali in sporazumeli med seboj. O gospoda! Napravile najprej mir. S tem bo odpravljeno bedno stanje vsaj deloma, ker vojaštvo odide, ki sedaj draži in rekvirira vse potrebščine. Ko na tak in sličen način odpomorete bedi, potem šele kujte načrte za bodočnost.
V RutJ^oni je 9. t. m. v oadclni bolnici umrl civilni kom'sar va Prekmurje, Bogomil Eerbue. redom Goričan. Pokojnika so pripeljali v Ljubljano, k^er sc je vrši! pogreb 12. t. m.
Gostovanje člane* tržaškega slovenskega gledališča v Tolminu in Kobaridu. Kakor že javljeno, p-iredc tržaški slev. igralci pod vodstveni g. Šimcnca na binkoštno nedeljo, 23. t. m., v Tolmina v dvorani hotela Modrijan in na binkoštni ponedeljek, 24. t. m., v Kobaridu, na vrtu gostilne g. MikoJoviča jako zanimiv koncert.
Kdo bo poskrbel z« ftas? Prejeli smo: To smo tisti zapuščeni rued -prerairno In Wil?onovo črte. Italija je menda že obupala, da bi nas ■kdaj priključila "blaženi domovini dvatisočletne kuiture, zato je eklcnila — dosledno po tej kulturni Iradiciji — da nas cpeJi za tisti 20-cdstoini po višek, ki se nam ga je zavezala izplačati z zekonom cd 27. nov. 1919. Da o&t-mene obljube teb dedičev Rima niso vredne pipe italijanskega lo.bsk« (kaj šele bosanskega!); to jc že ocjena reč: de p« tadi slovesno podpisane in pro^iaštue zakone na-t&oma povlačio, Čci, da «"0 se v ps c\ e4;4ti dobrosrčnosti -prenaglili to meji, ne na couex iuris ^i-\iiis, temveč na zbirk« zakonov komunlsi&ke ex-di-Žave. Peljemo se torej z ekspiesoon v zanikanje zakonov in zanikanje države. Le pc-.gumno naprej, gg. Nitli, Moacotti e compagnia bella, vožnjo boste pJačali sami, kadar se vlade ustavi. Mi pa iz teh političnih vic kličemo tistim, ki imajo srce za slovenski rod: rešite nas iz te^a nevzdržnega brezzakonja, dekler je še čas, dokler ne zavihra na razvalinah našega blagostanja rdeča zastava anarhije. Od barbarizma -ligo iustiiia- se želimo povrniti k stari latinščini: fiat iusliiia.
MOTORNO KOLO >v unjfcolf.
iem sUtuju. na tri prestave tn praju-i lufc. z novo pnevmatiko ter vso opremo se proda. Ogleda sc lahko pii M. Rovan, Cal pri Vipavi. Cena po dogovoru.	" 5391
SREBRN DENAR kupujem po n^v^jlh
v vsaki nmoiini. Pridem lahko pemj. Aloflfc Povh, Garibaldi je v trg št. 3 (prej BarneraO Tel. 329.	3341
RESTAVRACIJ A OZBIČ sc priporoča cenj. gestom z izvrstnim kraškim teranom in vipavskimi vini. Peter Hussu.
VSAKOVRSTNE vreče kupuje G. Margon, uliea Torre bianca 13, zaloga vreč.	613
PIANINO ali glasovir, tudi potreben poprave, kupjiu v vsakem kraju .po najvišji ceni. Mi« rodilnaca Žigo n, Trst, ulica XXX. oktobra Štev. 8.	527
se bo urili dsnes, u nedeljo, 16. malofku
o spodnji dvoran! Narodnega doma
Začetek točno ob 19.30.
VODITELJ.
ZOBOZDRAVNIŠKi KABSNET
VILJEM TUSCHER
ulica XXX. oktobra št. 13
ostane zaprt do 5. junija.
IŠČE SE zanesljiva služkinja za vsa hižna dela. Naelov pove ins. odd. sEdir-osli*.	648
se vrti denes, v ne&lje
v im\ taliti! »I ¥
Začetek ob 17.
PEKARNA NA PRODAJ Sežana 44, Andrej Maca-rol, pek. mojster.	645
HIŠA, s 3 stanovanji i« vrtom na zelo prometnem kraju, pripravna za vsako Irguvitio v Mariboru, J se proda ali zamenja s kako drujjo v tržaški c- • kolici. Naetov pove ins. odd. ^Edinosti«. 640
priredi
mladina iz Sv. Krfta danes, v nedeljo, 16. t nt.
ob 11.
35LETEN GOSPOD, samski, v stalni službi, čedne zunanjosti, prijazne^"*, enačaja, z vsohišno opra- \ vo in nekaj tisočakov prihranjenega denarja, sc želi seznanili v svrko ženitve t jjsopodično aii j vdnto od 25 do 35 let, pridno jjospedinjo. Pi-' smenc ponudbe na inseratni oddelek »Edinosti* j pod *Stroga tajnost«.	635 {
Začetek ob 2 pop. — Konec
K oHlni udeležbi vabi
MLADINA.
ZLATO, srebro, krene.	po nadTŠSJSfa cenah
Peiiot uJ. S Francesco 15. II. n.	417
KROJACNICA Avgust Šttđar tri. S. Fraocesco đ'Astoi Siev. 34, HI. ie e«fca dofcrottiaaa kro-i&£nica v Trst«.	3367
KLAVIR ali pianico, tudi potreben poprave, sc kupi v vsakem kraju. Pisati na naslov: Carlo Cauer, Trst, ui, Solitario 25, III. 508
ANGLEŠKI ra francoski jezik se uči na CM šoti na Acqcedoito 2(1, ia v al. Boccaccio 3, vr<tla 14. Otvoritev posebnih tečajev za od-raatle in deco ter trgovsko korespondenco.

Ivana Latin ro?. Fahian naznanja v svojem in \ imenu svodih cfro-k ter odsotnih ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem, da je njen pobijeni soprog oziroma oče, gospod
Jurij Latin
4rgovec
danes, 15, t. m. ob 21. c večer, v 32 IcUi svoje starosti, po kratki in mučni bolezni preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, 17. t. m., ob 15 iz biše žalosti v ulici Bosicroo et. 13,
Trst, dne 15. majnika 1920.
Prvo pogrebno podjetje Z:moto, Trst, Corso 41.
Na biBkoštm peu^ijeb, 24. t. m.
ob 3 popoldne
(v slučaju slabega vremena piih. ned i|o)
se te vršila v lefcavski \w\ „»ilcuitr
velika veselica s predstavo, Mg, petjem in plesom.
Jama, kt se hodi po njej nad tri četrt ure, je nekaj posebnega. — Tržačani pridejo peš (2 uri) ali & vlakom do Divače (tri četrt ure) aH z vo/.om če* BjzovIco. — Svlra godba iz Sv. Ivana. — Pk-skrbljcno bo za jclo iu pilo.
Ker je v jami temperatura nekaj nižja, naj sc vsakdo primemo ogrne.
1
Predala mšilmm blf
Trst, it!. IstitDto št.»L y©V DOHOD:
Blct^a za gospode in gospe, barvastega crtpe dechine elamina belega, barvast ga in fantazija, foularda in
bombazastega batista. Perilo ugotovljeno in na ineter angleški boiubažasti crepe fantazije /n mežane barve za možke srajce.
Hosauice za molke Jensfte in otroka
Najboljša priieinosf.
1! Zobozdravnici ombulnforfl
Zobozdravnik dr. E. CLOHFERO
! Mit im
Trst, Trg Goldoni št. 11, II. nadslr«
sprejema od 9—12 in od 15—19
vsaki četrtek, stetek in soboto
■MBRHKCtMHHHM
Izdiranje zob brez Wm, zlati mostovi
neba. resoiiranie zob i« zlais Krone. Osu dela se izvršujejo po L.^rni tehniki,
a*fl
J
Slran IV.
-EDINOST« štev. 116.
V Tr»*.u, dni lt». m*»*a
M rmb So nedeljo,	*£
Izzval sem duhuve , nočem pa, da bi se ludi on »pipčar« — vedno mu je bita namreč mi £o<f»lo tako, kakor je bil nap:sal nemiki pipav ustih.) Odkod—od kod si doznal?« —
peiniSk" velikan Gothe v svojem > Zauber-lehrHngu«: izzval sem duhove in sedaj se ne morem razrešiti od njih! Naj jih odpodim s tem, da jim zadovoljim. Vsaj neka-terim! Zakaj
»Nu, vedi Ivane — sanjalo se mi je!« Družba v smeh — Ivančev obraz pa se je podaljšal in pokishl — to pot je vendar nekoliko zameril prijatelju Mateju tako porednosu
nisi napisal tega, zakaj ne onega, je vendar se Eni so izginjali, drugi so prihajali. Stalna, ne-toliko raznega, kar je označalo tega zr.ame- premična točka v tem valovenju je bi4 Janez ttitega in posebnega moža — pokornega pro-; Jese.iko. Malo je govoril, ali pazno poslušal, fesom Janeza Jesenka namreč.	, Le tu pa tam je vrgel vnves kako opazko —
Mož je stanoval nad trideset let — nekateri i včasih ljubeznivo, včasih pikro, a vedno debro-irde, da triintrideset — v isti sobi hiše *cbo- dušno. To je bilo ravno znamenito na tem nio
k c v Chtozza , z vhodom na začetku Acq'.ie-aolta. v kotu, kjer so sedaj podrli.
Nekdo mi pripoveduje: Nekoč smo hoteli govorili z Janezom' (tako ga je skoro na sploh menovala tržaška slovenska družba), sli sn'" ^a stanovanje. Dobili pa smo od go-
žu: ni ljubil velikih družeb, ni rad mnogo govoril. ni rad zahajal na lirupne priredi-tve: ali, zanimal se je za vse. Po vsaki .prireditvi smo mu morali pripovedovati: kako je bvlc, kfko re vspelo. Tn kar je glavno: nikdar ni pozabil poslati svojega ohola.
Leta 1868 ustanovljena tvrdka
IVAN VVIEGELE & OOft/iP. prej
MATIJA MILLONIG
v Trsta, m. ttrn ftego it. 10. Tel,
Zaloga kolonijolnesii \Am
(kav% čaja, namiznega olja, južnega sadja, konserviranih rib, začimbe itd j na drobno in debelo.
ood:-»ve presenetljiv odgovor: Gospod profe-j Da Jfc-i le biii vsi Slovenci taki — tudi če ne ;r stanu'e že toliko let pri nas, ali nc vidimo ' morejo dati mnogo. Vsak darček je kamenček ga nikdar! Jesenko je imel namreč točno raz- za velko zgradbo. ZaLo sc ga moramo v«seHti!
dnevni čas In življenje mu je po-; Nek? Kraševee je dal nekomu, ki mu ije nato, Kaj naj ri
v rščen svoj dnevni cas <n življenje mu ;e _
le kak* od dne do dne po istem redu. kak-cr da; prav:l i^lugo — deseHco! Kaj fe
.ua v roki precizijsko uro. Zjutraj zgodaj od kupam s tem? — je menil obdarovanec. Ve-duma, potem v šolo, opoldne v gostilno, po- Kko, tudi posestvo Scaramanga v Sežani. Daš
poludne v kavarno, potem eventuelno zopet desetico, a kar bo manjkalo, doložiš ti--!
šelo. a na to — s palčico v roki, navadno Dajajte le vsak s-voj kamenček, drugo bodo sam. Ie redkoked?j v družbi — po Acouedottu | dostavljali drugi, pa bomo dalje gradili svojo n oo Došketu. do Lovca . Zvečer v gostilno zgradbo--narodno pdačo, m iz zrn pekli
Priporoča se posebno cenj. odjemalcem na deželi. — Točna in solidna postrežba po najnižji (dnevni) ceni.
S. PIKO, ziMca-miea
Trst, Corso flsv. IS
KupuieRi sre3}fitd kren« in
go^inarjd pa nijviilih conah
Edino mazilo	ld*tio mazilo
ki ohranjuj« usnja »n ga vzdržuj* mehko. Skladišč« v Trstu, ulKa Torre bianca ^ev. 12 - TtloCoa Štev. 10
-n
PfflFF
nai
Bodala zalogi via^i potrebJč-n. Mehanična tletarnica za vsak« popravliavja.
TfoiFza m^TiTSap^nSSrSS
Seldel A Neumann in »Slnger* Gast & Gasser
Tvrđi.« usUnovfjesi t.
FRflfiCESCO BEtiHflR
Trst, ul. Campanita 1H
CiHCELL
KOSIIH.
Zahajal je v nekdai tudi -----------~ . .	.
govci iz Notranjske znano gostilno >Bella- bistva naroda, spoštuj tudi njegove znake!
med lesnimi tr- stev so —	taaeoAa. Kdor res spoštuje
-Fabris-
Tako naj bi poučil Nilti todi svoje orožnike, ki pod"'rajo mlaje, da morejo sneniaS nase zna-!
aonna-, pozneje *Stoka^, t-k kavarne
na koncu sedanjega- -Doberdanovcga trgi . .	w	...	..
..	...	- . , •	„„	ke ?n ;:h odnašati pred licem Ljudstva! Aii ne
S to gosJ'lno se spajajo lepi spcinim na ne*v-• „...'.■ ..	. . . ,	XT.tl.
. . - ri i	i	i • CI>	tzabro s teni t'STJh cu-tster, kt v.h g. JN-irta —
.ianio tr/.asko slovensko družbo, ki se je siia-r	,	, .
, - - c j	io.L-.wn ri. ee mu bese-ua m prazna pena — hoče sposto-
j;«U v nje;. Seveda se je ta dru/ba tekom ca-	^	r	r
■ t i	r^.j	iMia	vati7! Da, da ekscelenca: vasi ljudje se bodo
fiov jzp.reminjala. ker je licg sedaj its^a, s.eua| ;	>	...
,, ,	__*„„„	ir. valiaial ">oral' učiti marsičesa!
onega poklical na obračune, sem ?e ./.anajdii
znameniti slovenski pesnik Fran Cegnar, I Tu oa n-i uha> nvrsel na neko ponovo sta v-poštni višji uradnik, važen sodelavec na te-j bo, ki se je jela nekam sirmijivo rušiti, ti iiijein novanju tržaškega Slovenstva, sousta- MM:m D'Ann-.nz^evo ra Reki. Goreti je za-uovitelj in sotruclnik lista »Edinost ; potem čelo v stavbi. Stanovalci so ?e začeli pobijati Ivan Dolinar, agitator in d.amilec naših de- med seboj. Italijanski IrsLi sami poročajo, da
I009ZDRAM KABINET
ulica Chiozza št. 5f I. nadstr.
Sprejema od 9—18 in od 15—17. Izvršujejo se umetni zobje v kakrSnemslb»dI sistemu z nebom in brez neba po moderni tehaiki.
Dr. F. Tamburllvftl MARIO MOBO, tftfcffitnl vodja.

Trst - ulica Makanton Stv. 9 - Trst
(Hiša ustanovljena leta 13^9.)
KOŽE in (JSillE za ženske in moške.
Bon in Chevreaujt, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za	itd.
Vse po ujodnih cenah.	Postrežba točna.
Poior I
lavskih slojev — takega pogreba menda ni še i-uel noben tržaški Slovenec, kakor ga ;c imel Dolinar, tmii Sokola je korakal v sprevodu z
postaja položa.j veJeknitičen. Kdo bi rekel, da ro podgane 'ele za-pusćn'H lad^o. Ali Ivi ne bilo na;pametneje, če bi zapustila ladjo — največja
Izdelujem vsa lasna dela iz česanih (mešanih) in rezanih ias po najnižjih cenah. — Kupujem izčesane In rezauc lase. JOSIP KOLA KOVIC, brivec in lasnićar — Ajdovščina.--
zastavo in v kroju, a ob straneh je stalo na; podgana? Gabriele naj mi ne zameri, ker go-
tisoče ljudi tudi iz italijanskih vrst. Ivah je j vorim le v prispedoti. Kajti podgane — žro! bi? naipDoularneji slovenski človek med široki-| Gabriel p^ jc pcet «n altruist, ki se v&s žrtru-mi masami, a na -jIasu tudi uvid Italijani. Dalje je za Reko. Za listo Reko, ki ;o je prilega Se-trgovec Ž van u t (iz znane Zvam.tovc rodbine j cola . Secolo Illustna to-, ravno te d-m .kaj ču-r.TLozicah nad Vipavo); Žbona, železniški urad- j do — ilustrirala. Prinesla je sliko z naslovom:
n-k in pozneje po J nn. čelnik južoo-železniške
Fiunie neil'Aitesa! — Reka, k-i prioakinje končne odrešitve! Na tej ilustraciji pa se ie dogodila rvala ;n za Gabriela on za vse t:ste druge malce neprijetna nezgoda: z največje hiše na
nestaje; veletržec Ivan Han koč, veleposestnik i. ,1 Šabee, zet pok. dvornega svetnika A hrama in soprog sedanje vdove Antonijete, po .i.tuczu Fčir-lerju. čegar umetnost je po Ame- j s1;ki, ki gleda z obeli na mor je, ti reži nasproti , ',i ,:ia triumfe; trgovec Ivan Abram,' po- napi-s v velikih črkah: «Prva hrvatska štedioni-
e'e predsednik Tržaške posojilnice in nra-ni:niče, ko Av od nekega renjikola kupila tavbišče za naš Narodni dom

v TrsSu, Via R«š»a 2Q (bivša ul. detle Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike poŠte. — Telefon 19S.
Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tiklinc, pnevmatični predmeti. Popravila. — Deio solidno.
Proti:
Sladkorni
bd'azni te- er in ierivi«, oteklini želodca in čraves, kroničnemu katarji! SeSodca in frevej, ^oidlnemu kaminu, h^moroid^m in maiiun^nim bdl^znim, p^iiki In tit^a^osti,
jc ntimtt sfsdstvo »tirava* lirMn* mtenfiM ^(Ja	jI
Vf
m
«s
največje in najmodernejše zdravilišče v Jtigo«U^ji.
Hitfrdtera^ija, elaktr^aplja, SnMfttorlj, sfl^MSsttha xm zdravlj*«!«,
snft«ie, smr«?««,	zravna,	kopali*	* tratim ir»?iom,
Vojaška ro lba (<*2 mož, med temi ub.ul i-ani koM«rv«tonkt<l- v iakovrstue zabave je preskrbljeno. k^k»r v največjih svetavnlk /JravHiiClH. |Unvthii4ki U>»rc«rti, tombole, plesni venski, "ledjil'š'ic predstave, kHo, 12'et!
Serija od 1. maja do 15. akio&ra.
ItAVNATllJSTVO,
znameni 11

ca«! Po pravici se je bati: takega napisa ne ho do smatrali neumni ljudje -kot rai verne ji dokaz za sicer neoporečno in izključno — itali-vTi^tTdru/bi sta bila ti di poštni uradnik j jar-tvo Reke! Kako da je ravno v tem hipu Cireoor Jereb tn urednik Edinosti Lovro začeli Ce Snela preganjati — ^smota ?! Hudo 'vuS Tri teh dveh se moram malo zaustaviti, bi l ilo. če bi ravno on. ki se je ovenčal s sve-drnŽbi sta se namreč vedno prekljala. Bila! tovno slavo, moral slednjič vzklikniti: Sic tran-c zavist — koč lihega mestna: Bila sta! sh gloni a mundi!! namreč oba jeziki ca in z nekim bnatiz-' jn jm trebila k n-uinice našega jezika. Strirjola , .e nista seveda nikoli, kakor je že tako navada j P j i piko-lovcih- , kakor jih jc mizival l-jubez- |
JADRANSKA B,
C
c.
* ♦
njivi po red ne ž — Vatrcslav. P;sal je sicer Siun
rasen sioveivr
t jez'k
JOSIP STRCCKEL
Trst, vojal Via 9luova«S. CsSarina.
Vol kr> izbira vsulcovrstnejca b'u^a zu moške in ftenvke. — B!ugo za snkuje, žamet, b*rhant, 3 »ta. etainiu ter raznih predmetov za okras obl^k. Vse po zaižaaih kan!:urenS^ik cenah.
al'
pravim pa z razi
lotosrančni mm Dasusrre
Trst, Corso Stav. 39.
H^rgledtilce v plalinv.. i*pecijalitt.ta: Stik-; v burkah. lot<-s»Oibtae'., vifit, povečanja, nproJtiki-ije vjjkcvršte. Elel.tr. razsvetljava.
HSRMAH1IL0 Miti T8ST
ul. B&rriara vacchia SS«r> 3
ima veliko zalo»o mrtva-vkili vredraetov.
Vene iT p •-cr'sr.ein h.ser -v. ve; a«i z med*'»o Jico. i* umetnih cvetlic s tr^KOvi iu	S(i';e Ha porcelanastih pi -JJah z*
gr(»b..e >noir.en:ke itd.	Naintlje konkurenčne cins.
;n -spvni ne na zname-ie može . ki jih je občinstvo čitalo s slas-tjo. Kakot nikdo med Slovenci, pc pred njim ir. 1,c za nikn, 4c poznal Holz vse /nameniteje može sirom rio venske domovine. Cele za »0-dovni dan vsakogar re vedel. Najzanesljiveja Živa pr»tika-. In p-sal i« o njih tako »nično' in t:<ko šepavo, da sc je moral smejati tudi tisti, ki je bil zadet. Podpihoval se je: ali s;
nenom Nace r'i Vairoslav llolz: i mi psev-denimi. kakor n. pr.; \ : er , >Samos-kok . Tud« Holz. potovalni j
•	'k Slav ije ie padel v ti -to družbo pr: i:.d. -ni . k.-r^arko!: jc bil v Trstu. In bil
•	%	će je le »n-otjel. Večkrat mi ie prino-
- !. !."ko i* ie to sirle norie. ko ie ie prvi-1 1 t znž'eld cd Obeliska z Opčin d li, za-\\ da «4a fe vedno needol/ivo - leklo k sebi. i Y.c mrtno bobn se je z muka privlekel v Trst,.
In kadar je prišel, je \-\ za oruzbo pra v« praz- j
n k. Sjj je znjI pripovedovati .oliko n t'iko
Zabaval je tvdi s svojimi šegaviini po-'
.Imi. Nekoč jja jc Grega Jereb — njega, j
^iiprosnetja sovražnika > pikolavslva —;
z ieziko-lovnin*i rffirmotrjvanii. v c^nju
TI !	INUiaUiaH IIT Al Ulk«	—
; • Jere'" kHeal četrUrko za cetn into. : ;oiz j |zde!ovanje in poprava strojev in motorjev. Pro-
pa ga je tilvo fosloicl in pil — 'z Jerebove j računi-___
čaše in mu sproti pri':val — \ c<le. ne da fc-' j 11 czik^sh^sfc k?.j opazil. Hclz je pil Jere-! 1-pvo vino, ta pa — vodo. Družba je cpazovala| n 52 prsrčno sme; da na račuu -jezikoslovca an nezavestnega vodcpivca!
V družico je često zašel tudi Ivan Hribar,' se.irmi d'p*":n»tt?W vastcpnlk Jugoslavije v j nekdanji kraljevi, sedaj detrokratiČm. a vedno, stostclpr, zlati P r a ^i — kraljici zapadnejia! Slovenstva. Dal Bo*i. da bi Hribar srečno šn j L*spešno p'.el in u>t-r.ial vezi ined .slovanskimi severom in jugom! Se dveh naj omenim! V j družbo
Tr	Mški	g tvrdlke.
	IVAN	3IDOVEC
1 rst, ulica	Cieno^a 1	3. Trgovina jest v in in ko-
leni	jalne^a bla^a. Cene zmerne.	
Del. glav.: K 39,000.000. Rezerve K 10.0 »0.(K>0 Eeigrad, Celje, Dubrovnik. Dunaj. Kotor, Kratij, Ljubljana. Maribor. Metković, Opatija, Sarajevo, Split. Šibenik, TRST. Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno itro!:o spadijoče posle.
S?rej«ma t?J«ge
na hranilne knjižice ter Jih obrestuje po 3' 3*A, a v baacogiro prometu po tt
Vloge, ki sc Imajo dvigniti sa-no proti predhodni odpovedi, sprejem \ po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostae predale (safest. Bančni prostori v Trstu sc nahajajo: ul. Csssa <dl Rispsrmio, ul. S. Nicola
Telefon : štev. HfiS, 179^, 2tiTG
— ilrnu PKlei« si 1M-12.38 is ad 14.30-15 —
Iih Udšne 26 (prej Belvedere)
ima na Izber vcrižice, prstane, zapestnice, uhane in zlate, srebrne m nikljaste ure. Cn-diljUe, prvovrstne zaariike z jamstvoai. - Prevzema naročila za b^ino in poprave. Kupuje in zamenja zlato, srebro iu dragulje.
C<*rsa y. E. Sil.	47. Telefon 1402 iv3sat Ooldonij^v tr^)
Dobroznano rc iimogo let obstoječe pocijcjje je preskrbljeno z obilno i it lagalo opremo za prirejanje mrtvaških sob in odrov. — PoseUMje raillčiie razredtie vozove do Hajsvevaitoshtcjših s kristali. — Prevažajo se mrliči v vse kraje, tudi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmete, transportne rakve, kovitlaste rakve vsakovrstnih oblik, lesenih rakev z bogatimi okraski, r« U;ne vence s trakovi in napisi, obleke, pajčoiane, sveCe itd.
Cene zmerne.
Poslrezhn točnfi.
s i
V primeru iztednih ttr se s;>rejeniajo naročila v k«->tt»ii» pr»>S; >iih podjetja iitie« Tesa štev. 31. Teleton štev. 11-0>.
Zastopstvo in prodaja tmtvaskli poireb§Ci!i J. MERŽEK, Općine 170, p«i se/.
D. le/.nik in upravi'Hj M. ST!WEL.
MEHANIČNA DELAVNICA. Oalikovasa livarutca Osvsildella. Via Media^ 26.
DAMSKA KROJACNICA
A. Mcrniolja, Trsti ul. Cumuterciale 3.Izdeluje vsakovrstne obleke do anffleškcm in francoskem kroju, p! c sne obleke, obleke za n£»rokc. bluze za sjleia-lišCc itd- Cene zmerne. Po.trežba točna. 337
MAJOLICNE PECI !N ŠTEDILNIKI.
Al. Zennar, trt. S. Olovannl 6 iu 12. Naiboli^a Izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Ce»s zmerne.
202
immn hikolič i
Trst, ul. Udine 32 (prej Slhrfiii^) (na vogalu nI. Lodovico Artos-oi
Različna obuvala za gospode,
gospe in otroke.
Lastna delavnica, ter sc sprejemajo — naročila in poprave po mari
PAPIR.
Velika zaloga pantrla za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. , <-t, •	tudi pok. Matei Ternovec i Cene zmerne. Gastons Dollinar. Trst. Via dei
in pa pek. finančni svetnik Ivan Celja. Bik, j	16	256
st^ si nrjhclja prijatelja, aii v čudnem razmer-Ivanc je bil precej — kako bi rekel? — ]
....... li
. oktobra šs^v. 4
a-
Predmeti za rnoto, auto in dvokolesa. Zaloga aisionžobUov, motornih koles „Indfan" in dvokoles „Bianchi". Gumi, mazilno olje, tehnični predmeti.
Ceniki brezplačno.	Prodaja na drobno in detielo.
Preprodajalcem popust.
I. s, c. sit ia, il Cl« F@rlyga & CJ
trgovina ul. XXX. oktobra 4, Tel.
Saraia, kovaška rf^lavnica ul. S	M. Ta J. 1150
iu.
kakor se
pr'prorta duša, da ga je Matej pravi — sukal o kol a prsta in st dovoljevali ž:iim marskiatero -prednost, ne pa da V-i, IvancK kaj zameril. In družba je uživala pri leni. Nekoč je Ternovec rekel Golji: Čuj, \anc. imam t; sporočili zelo veselo vest?« — ;Caj pa ;e, kaj?« — > E. Ivane vest je prevedla. da b: ti jO povedal kar tako. Dati moraš . i ei liter« — Seveda dam. samo po\ej!< In l-v pili so liter. — - A ne, en liter je premalo; kar ti iiuauio sporočiti, je vredno dva litra. Se er.iga kliči!« — Zgodilo se je Gcl;a pa je silil: 'Zdaj pa le povej!- Ternovec se je še obotavljal, končno pa je vendar rekel: .Ivane, avan-bos! — Kako veš to? — Prav za go-
regii-trovann zadr. z neomejenim jamstvom
ul. Cesare Eaitisti (prej Stadion) št. 21
sprejema hranilne vloge od l 1 dalje.
Navadne vloge obre>tuje po
4?3°o, po dogovoru.
Trgovcem ot\arja tekoCe čekovne račune. - Posoja hranilne pusice na dom. - Rcntnl davek plačuje iz svojega.
Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroStvo, na zastave vred-
nedelj in
Uradne
nohtnih listin, ure vsak d*n izvzemši praznikov od 8 do t.
ILiHSijKnsKaKrsBifnnpasi
Podružnica v Trstu.
Cenirala v Ljubljani.
Podružnice:
telil, Sgrovii a, (Hrka, Šaraj«*«, Sili fot Mte Deinišfca slanica in rezerve: K 50.881.688^
Obavlja vse v bančno stroko spacktjoce posle. — Sprejeina vloge v lirah na T hranilne knjižice proti 3 ^^»np-ii« m na žiro-raćune proil % Za na odpc»ved vezaiie vlog« pla^a obre-g sti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge N in daje v najem varnostne celice.
I Tel ši. 5 IS. BUgajaa je odprta od 9-13.1
Isialbalil'®	sa levila
Pcdnižnlia s Trste, si. Toro ft, 13. — Telefon 31-72

/