Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 26. julija 1931. Cena 1 Din. CENA: V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. tjednik. Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. Leto XVIII. št. 30. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28. Narod, vzemi si k srci te reči ! Ljubljanski „Slovenec“ je v nedelo, dne 12. t. m. objavo pod naslovom „Za ozdravljenje našega ljudstva“ okrožnico, štero je poslao načelnik ljubljanskoga okraja. Ar zadeva Okrožnica v vnogom pogledi tüdi nas, jo na tom mesti objavimo. Okrožnica se glasi: „Že s svojim razpisom z dne 20. junija t. 1., sem poslal županstvom okrožnico g. bana dravske banovine, ki priporoča v teh resnih in gospodarsko kritičnih časih Splošno štednjo v občinskem gospodarstvu in znižanje občinskih doklad v prihodnjem proračunskem letu. Načelo splošne štednje pa veleva tudi prebivalstvu, da se samo omeji na najpotrebnejše izdatke in da opusti odslej vse, kar bi pomenilo brezplodno trošenje ljudskega denarja. Tu sem spada predvsem čezmero pohajanje v gostilne in prirejanje plesnih veselic, kjer se, kakor znano, le preveč razširi težko pridobljeni denar, ter dogajajo radi preobilno užitih alkoholnih pijač pogostoma obžalovanja vredni izgredi. Dolžnost, ki mi jo nalaga zakon o notranji upravi, da skrbim za gospodarsko, socijalno in kulturno blagostanje prebivalstva svojega okraja, me sili, da omejim to brezplodno in škodljivo veseljačenje, popivanje in zapravlanje v gospodarsko tako kritičnih časih. Zaradi tega dajem na Splošno znanje, da bom odselj prošnje za prirejanje veselic in za podaljšanje policijske ure brezpogojno odklanjal in do- voljeval le take prireditve, ki imajo v resnici vzgojen ali humanitaren namen, n. pr. poučna predavanja, prireditve resnih gledaliških iger in podobno. Prenehati mora razvada, da se za dozdevno podpiranje na sebi koristnih smotrov prirejajo plesi in veselice, ki trajajo pozno v noč in škodujejo ljudskemu zdravju, morali in bla- gostanju več, kakor prinaša koristi namen, pod kojega krinko se prirejajo. Pa tudi pri onih prireditvah, ki sem jih izvzel iz teh omejitev, se mi mora dotična prošnja poslati tako pravočasno, da bom lahko Poizvedoval o primernosti prireditve in zanesljivosti prirediteljev. Zato je potrebno, da so take prošnje pred prireditvijo vložene pri okrajnem načelstva Vse prošnje, ki prihajajo prepozno, bom iz tega formalnega razloga kratkomalo zavrnil, pa naj si bodo sicer utemeljene. To dajem na obče znanje vsemu prebivalstvu in zlasti tudi prizadetim društvam.“ Okrajni načelnik: Dr. Andrejka s. r. Kak velikanskoga pomena je ta Okrožnica, posebno pa odločnost g. načelnika, s šterov izjavla, da „odslej prošnje za prirejanje veselic in za podaljšanje policijske ure brezpogojno odklanjal“ se niti povedati ne da. Očivestno je, da bo to narodi v velki gospodarski i moralni hasek, ar ne de meo telko prilike za trošenje penez, za prekmerno popivanje i podivjanje. Vsaki se lehko Spomni, da so prosile oblasti, naj napravi vsem tak. šim veselicam konec. Okrožnica ljubljanskoga g. načelnika nam dava priliko, da proti veselicam znova zdignemo glas. Če je v ljubljanskom okraji potrebno, da se napravi konec vsem plesnim i vsem drügim veselicam, ki so Zdrüžene s plesom, je to potrebno posebno v obeh okrajni naše krajine, v šteroj je gospodarska kriza tak velka, kak mogoče v niednoj drügoj pokrajini ne. Na Splošno mamo v celoj krajini dve vrsti veselic. Prve so čisto navadne plesne veselice. Takše prirejajo ob priliki proščenj ali krčmari sami ali gasilska drüštva. Od teh veselic nema narod nikšega haska. Hasek majo prirediteli, a tüdi te hasek je tak mali, da se niti primerjati ne da z moralnov i drügov škodov, s šterov so takše veselice navadno Zdrüžene. Iz toga sledi, da bi se mogao takšim veselicam brez smilenja napraviti konec. Drüge vrste veselice so prireditve, ki se končavajo „s prostov zabavov, s plesom, šaljivov poštov“. Od prireditev vala narodni pregovor: ,.Da bo vuk sit i ovca cela“. Po našem mišlenji bi morao biti namen prireditve to, dá plemeniti düšo, büdi i vtrjüje narodno zavest, širi kulturo, nüdi plemenito zabavo, nikak pa nemre biti njeni namen, da dava ljüdstvi priliko za prekmerno popivanje, razgrajanje itd. Prireditev s plesom delajo edno ino drügo. Če je prireditev istinsko lepa (lepa igra, lepo petje, lepi govori, lepe deklamacije itd.), majo navzoči u užitek i moralni hasek. Vse to pa se zgübi, če sledi takšoj prireditvi popivanje, ples itd. Što de pri zlatom Vinci i na plesišči mislo na to, ka je prle vido i čüo lepoga. Narodno-kulturna prireditev i ples ne spadata vküp. Obračamo se teda na vsa naša drüštva (Sokol, prosvetna drüštva, gasilci itd.) s prošnjov, da toga dvojega ne drüžijo. Sveta naloga vseh drüštev je, da s kulturnimi, narodnimi prireditvami širijo ljüdsko prosveto, narodno zavest i da zatirajo vse, ka je v zvezi s pijančüvanjom i podivjanostjov. Obračamo pa se tüdi na oblast, da takšim prireditvam posveča posebno pazlivost. Zadnjo reč pa naj čüje vse ljüdstvo. Dokeč se v toj strašnoj gospodarskoj krizi najdejo lüdje, ki majo veselje za prirejanje veselic i lüdje, šterim se ne mili davati penez za prekmerno popivanje na takših veselicaj, tak dugo smo ne vredni, da bi se časi na bolše obrnoli. Bolši časi bodo prišli te, kda se vsaki desetkrat premisli prle, kak da dinar za nepotrebno pijačo. Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806. 2 NOVINE 26. julija 1931. Gibanje prebivalstva v Slov. Krajini v zadnjih desetih letaj. 1910. leta : prebiv. 53.446. Okraj Murska Sobota 1921. jan. 31. preb. (brez voj.) 53 676, Slov. 48 345, Madj. 2859, Nem. 1742 kath. 29.397, evang. 23.935, izrael. 320. 1931. marc. 31. prebivalstva : 52.661. Slov. 49.168, Madj. 1878, Nem. 1350 — kath. 29 968, evang. 21 911, izrael. 261. sküpno: preb. menje 1015, več 823, menje 981, menje 392 — več 571, menje 2024, menje 59 1910. leta: prebiv. 37.238. Okraj Dolnja Lendava: 1921. jan. 31. preb. (brez voj.) 37.612, Slo. 26 038, Madj. 11.205, Nem. 160 — kath. 36 594, evang. 668, izrael. 322. 1931. marc. 31. prebivalstva 38.053, Slov. 31.881, Madj. 5.543, Nem. 89 - kath. 37.108. evang. 665, izrael 214. sküpno : preb. več 441, več 5843, menje 5662, menje 71 več 514, menje 3, menje 108. 1910. leta : prebiv. 90.684. Cela Slovenska Krajina : 1921. jan. 31. prebiv. 92.416, Slov. 74 447, Madj. 14 435, Nem. 2081 — kath, 66.414 evang. 24.754, izrael. 642. 1931 marca 31. prebiv. 90 714. Slov. 81.049, Madj. 7.421, Nem. 1439 — kath. 67.076 evang. 22.576, izrael. 475. sküpno: menje 1 702, več 6.602, menje 7.014, menje 642 — več 662, menje 2.178, menje 167. Število prebivalstva nasproti leta 1921. je spadnolo predvsem zavolo toga, ar se je lüdsko Štetje letos vršilo že na sredi odhodne dobe sezonskoga delavstva v tüjino. Značilno je, da je število Slovencov tak močno poskočilo. Največ ide to na račun Madjarov, ki so spadnoli celo za polovico. To je znak, da se je lüdsko štetje 1921. vršilo še pod močnim tüjim vplivom i prepričani smo bili, da njihovo število 14.000 nikak ne odgovarjalo dejanskomi stanji. Letošnje lüdsko štetje je teda to popravilo. Presenetlivo velki je odstotek, za šteroga so spadnoli evangeličanci, znaša nad 8%. Mislim pa, da te padec ne ide v njihovo zgübo, ar se v zadnjem časi süno močno selijo prek Müre. To kažejo tüdi tozadevne številke ptujskoga, ljutomerskoga i mariborskoga okraja, kakše je prineslo letošnje lüdsko štetje. Kalendar. jul! (31 dni) 31. teden. Bomba v cerkvi sv. Petra v Rimi. V Italiji so razmere že tak kritične, da se je našeo celo človek, ki je položo v edno spovednico v cerkvi sv. Petra, ki je najvekša i najveličastnejša cerkev, bombo, ki bi naj v petek ponoči eksploderala. Bombo so najšli že v petek večer pred eksploderanjom. Tak je bila preprečena velikanska nesreča. Dogodek je zbüdo po celoj Italiji velko zburkanje. Javnost zahteva, da se storilec kda ga najdejo — ostro pokaštiga. Atentati v Rusiji. V Sverdlovsku so vrgli v uradne prostore generalnoga štab 6 infantarijske devizije bombo. Šest oficerov je büo mrtvih, deset pa hüdo rojenih. Blüzi postaje Albino, 47 km. za padno od Moske je strmoglavilo bombno letalo rdeče armade na tla. Osem lüdi je bilo mrtvih. Med ponesrečenci je tüdi namestnik štabnoga šefa rdeče armade Filov. Dnes najfalejše posojlo! Hranilnica i posojilnica v Kupšincih dava posojila na zadolžnice po 10 % i obrestuje vloge po 8%. Murska Sobote Tonfilm dobimo. G. Dittrich je začno svojo dvorano preurejavati za tonfilm. To bo za Soboto preci velki napredek. Otvoritvena predstava de okoli 15. septembra. — Poštarova nesreča. Kak se je vračao Horvat Janoš s postaje s poštnimi kolami proti pošti, se je blüzi Kardošove trgovine konj zosagao. Poskočo je i močno potegno kola za sebov. Janoš se je zvagno s kol i spadno v jarek. Potro si je nogo i zdaj leži v špitali. — Aretacija. V četrtek je pripelao Orožnik s Hodoša dva tihinca, šteriva sta bila zgrablena na meji. Prišla sta z Vogrskoga. — Špitao prenapunjeni. Poročali smo že, da je špitao prenapunjeni. Stanje se še ne spremenilo. V njem je do 150 betežnikov. Na večih postelaj ležita po dva. — V vročini si človek rad hladi grlo. Pri Čeh Franci, trgovci (Lendav- ska cesta) se po 5 Din. (takse so plačane) dobi dobro vino. Što ne verje, naj se osvedoči. — Čiščenje jarkov. Kraj cest i vulic so začeli jarke čistiti. To da Soboti lepše lice. Še lepše bi pa bilo, če bi mesto jarkov meli že ednok kanale. Vino. V Murskoj Soboti se raznašajo glasi, da razni gostilničari točijo Hartner-ovo vino, ka pa ne odgovarja istini. Hartner edini sam odava svoje garantirano Čisto riziing i mosler vino za Din 7.- i Din 9.-.za liter, v količini od 5 litrov naprej. Što küpi več od 20 litrov, lehko dobi tüdi na porgo. Što nesé vino vön z Murske Sobote, plača za tisto samo 4 50 i 6 50 Din za liter, zato ka plača trošarino v svojoj občini. Finžgarova proslava. Preminočo soboto je tü gostovao Sokol I. iz Maribora, ki je igrao v proslavo Finžgarovoga jubileja njegovo igro „Razvaline življenja.“ Pred predstavov je bio govor od Finžgara. — Nogo si je potro. V soboto popoldnevi se je pelao z Sobote v Beltince Czizel Viktor po nekšem posli. Kda se je vračao domo z Beltinec, je tak nesrečno spadno z motorbiciklina, da si je potro nogo. Pripelali so ga taki v špitao. 26 julija 1931. NOVINE 3 AGRARNE ZADEVE. Velki dar kotrigam AGRARNE ZADRUGE i HRANILNICE i POSOJILNICE v ČRENSOVCIH. Agrarna zadruga i Hranilnica i posojilnica v Črensovcih ponüjata svojim kotrigam drva, stavbeni i drügi les za potrebo po najnižiši cenaj : Hrastje ME falatov, največ od 16 do 50 cm. debeloga, drago za drevo za 25 Din. Kostanja (pravoga) 2819 falatov, največ od 10 do 46 cm. debeloga, drevo za drevo za 25 Din. Ler 249 falatov, največ od 10 do 38 cm. debeloga, drevo za drevo za 25 Din. Bora i jaliča 4188 falatov, največ od 10 do 54 cm. debeloga, drevo za drevo za za 25 Din. Gabra i bükvi 10.456 falatov, največ od le do 46 cm. debeloga. drevo za drevo za 25 Din. Pripomnimo, da je čisto steblo ponüjenoga drevja najmenje pet metrov visiko, séga pa, do 10, 15 i cilo 20 metrov visiko tüdi. To drevje se nahaja v Medjimurji, občini Gornji Mihalovec, poleg velke ceste na ravnini, blüzi železniške postaje Macinec ali Dravsko Središče. Od vagona se plača do naši postaj Beltinci, Sobota, Lendava, okoli 280 Din., to je, na meter drv pride okoli 10 Din. Vsaka kotriga Agrarne zadruge, štera šče drva i les dobiti iz tej šum, se mora javiti pri svojih odposlancaj najkesnej do 1. septembra. Odposlanci pa morajo včasi javiti zadrugi vse priglašene. Kotrige Hranilnice i posojilnice se naj javijo pri Posojilnici v Črensovcih vsaki den predpoldnevom. Vsaka kotriga, štera se prijavi za to küpilo, mora dati ednoga delavca v šume za podiranje i skladanje lesa. Če se prijavi edna desetina kotrig, smo eden tjeden gotovi v šumaj. Delavci dobijo stan brezplačno. Vsaka kotriga, štera se prijavi za küpilo, plača, gda se začne sekati 15% od tistoga zneska, za šteroga naroči drva i les. Na ostali dug se pa počaka brez intereša do zadnjega decembra leta 1932. na poroke, brez vsej stroškov. Drva i les sta tak poceni, da vračunavši vse stroške, tüdi železnico prideta kotrigam 25% falej, kak je dnevna cena. To telko pomeni, da zadruga darüje dvestojezero dinarov s tem svojim kotrigam. Sam sebi je sovražnik, ki ne pristopi k Agrarnoj zadrugi ! Po sklepi seje načelstva i nadzorstva Agrarne zadruge pa Hranilnice i posojilnice v Črensovcih z dne 19. julija. 4 NOVINE 26. julija 1931. Ka novoga v Belgradi ? Podpora po toči prizadetim. Vlada je sklenola, da se podeli kmetom, ki so trpeli škodo po toči 1 miljon Din. Podpora se razdeli na podlagi seznamov, štere predložijo banske uprave. Novi Poljski poslanik. Za izrednoga polskoga poslanika je imenüvani Ladislav Schwarzburg-Gunter. Kredit za Odküp žetve. Upravni odbor Narodne banke je odobro za odküp letošnje žetve 30 miljon Din. Odaja polskih pridelkov. Poročali smo že, da je prevzela küpüvale i odavanje polskih pridelkov država. Zdaj je vlada izdala odredbo, v šteroj opomina, da do kaštigani tak odajalci kak küpci, ki bi na svojo roko delali küpčije. Svetovna politika. Težki dnevi v Nemčiji. V tak žmetnom položaji kak zdaj, se Nemčija še skoro ne nahajala. Preti njoj popolen gospodarski polom. Vlada je napnola vse sile, da državo reši. Na pomoč so priskočile tüdi drüge države. Pomagati je pripravlena posebno Francija, ki da Nemčiji velko posojilo, s šterim vredi penezne razmere. Velikanskoga pomena so v tom pogledi razgovori, ki so se začnoli v soboto v Parizi med zastopniki nemške i francozke vlade. Nemška zastopnika, kanclera dr. Brüninga i zvün. ministra dr. Curtiusa so sprijali Francozi z velkov prisrčnostjov. Madžarska dobi kralja. Po volitvaj se je znova bole živo začnolo razpravlati od upostavitve kralestva. Kak listi poročajo, se vršijo med bivšov kralicov Zitovi med vladov pogajanja. Zdašnji državni upraviteo bi naj bio imenüvani za palatina, potem bi pa on i primaš Szeredy kronala Otona, Zitinoga sina. Dogodki v Španiji. Preminoči teden so se zbrali na ustavodajno skupščino. Seje so se začnole mirno, sledi pa je prišlo do neredov. Vse republikanske stranke so se zdrüžile v eden klub. Te klub je v sküpščini najmočnejši. — V večih krajih vladajo velki delavski nemiri. Na desetjezere delavcov demonštrira, kriči i razbija. Slovenska krajina. Red na cestaj. Časopisi den za dnevom poročajo od nesreč, ki se dogajajo na cestaj. Največkrat se zgodi, da automobil ali motor zadene s kolami ali pa povozi koga. Kda se kakša nesreča zgodi, lüdje ščejo vso krivdo zvrnoti na šofera, čeravno ka šofer dostakrat ne nikaj kriv. Nesreče največkrat zakrivi to, da lüdje na cestaj neso zadosta pazlivi i se ne držijo predpisov cestnoga zakona. V kakšem redi se naj promet vrši, predpisüje poseben cestni zakon. Po tom zakoni se vozi vsigdar po pravoj (desnoj) strani ceste, prehiteva se pa na levoj strani. Če bi se vsi lüdje toga držali, ne bi bilo na cestaj nikših zmešnjav, ar bi bila leva stran ceste prazna i bi tisti, ki vozijo v nasprotno smer lehko vozili Čisto nemoteno i ne bi bilo nikših nepotrebnih izogibanj, pri šterih telkokrat pride do nesreč. Vsaki naj si teda dobro zapomni sledeče : Vozite vsigdar po pravoj strani prehitevajte pa na levo stran. Vnogokrat je kriva nesreč tüdi lehko miselnost dece. Deca mislijo, da morajo vse viditi, zato kda čüjejo kakši ropot bežijo na cesto. Posebno veselje majo z avtomobili. Nešterni ščejo pred njimi celo pokazati, da so korajžni. Pred automobilom (tüdi motorom i kolami) bežijo prek ceste. To je pozročilo že vnogo nesreč. Zato naj vala za vse : Dece ne püščati na ceste — pa tüdi živali ne. Za edne i drüge je dvorišče, cesta pa je za promet. V drügih pokrajinaj je na cestaj krasen red, ar se držijo predpisov cestnoga zakona. Pri nas pa je puno zmešnjav, ar se vnogi teh predpisov ne držijo. Odzdaj naprej pa naj bo tüdi pri nas red. To de nam samim v hasek. * — Dečak pod automobilom. Preminoči teden je pridrdrao k Sv. Jürji (Rogaševci) nekši auto iz Maribora. Šofer je davao znake i se pelao pomali naprej. Naednok se je znašeo pred automobilom okoli desetleten dečko. Šofer se je šteo ognoti, a ne mogeo, ar je tüdi dečak skočo na tisto stran. Sirmak je prišeo pod automobil. Potači so njemi potrli nogo, razmesarili obraz i njemi pozročili tüdi znotrašnje poškodbe. Ponesrečenca so taki spravili na auto i ga odpelali v špitao. — Bakovci. Preminoči teden sta Vmrla dva šolara i to K. Bertalan i Novak. Po bobinkaj sta dobila plüčnico i ta jiva je spravila na drügi svet. S črešnje je spadnola. Hüda nesreča je zadela v Lucovi okoli 60 letno Č. Franciško. Starica si je štela privoščiti črešnje. Podala se je na drevo. K nesreči pa se je potrla pod njov vejka i ona je spadnola dol. Potrla si je roko i nogo. Vrači se v špitali. — Hodoš. V Gornjo Radgono je premeščeni fin. g. Anton Fabiani. Na novom mesti njemi Želemo vnogo zadovolnosti. — Nesreča med pranjom. M. Bara iz Renkovec je prala gvant. Med pranjom se njoj je zgodila posebna nesreča. V gvanti bila igla, za štero je ona ne znala. Kak je drüzgala gvant, se njoj je igla zapičila v dlan i se je cela zarinola pod kožo. Doma je neso mogli vün potegnoti, nego je morala iti žena v špitao. Tam so njoj jo izrezali iz dlani. — Pozdrave pošila iz Francije celoj Slovenskoj krajini Franc Boldižar. — Smrt v Muri. Preminoči teden sta se pri Dokležovji v Muri vtopila 17 letni Franc Zorec iz Križavec pri Ljutomeri in 31 letni Anton Belšak iz Godemarcev. — Najdeni tobak. V Vučoj gomili so v skalji stolara Kodile našli 370 paklinov tobaka. Kodila je za tobak ne znao. Ednoga moža so areterali, ar sumijo, da je tobak njegov. — V nogo se je vsekeo. Temlin Jožef iz Moravec je tesao hrastje. Ar je bio les trdi, je morao močno seka- ti. Sekira se je naednok poškalila z lesa i se je zasekala Temlini v nogo. Rana je globoka i se Temlin vrači v Špitali. — Kupšinci. V ednom mesti so se v petek večer tak posvadili, da je prišlo do bitja. V boji so ednoga z železnimi rasojami tak zasmicali, da je mogeo priti k njemi po noči zdravnik. — Martinišče. Starši, ki želite svoje sinove šolati, pošljite jih v naš domači zavod — Martinišče, kjer bodo na varnem od slabe tovarišije in bodo imeli dobro, krščansko vzgojo. Tistim dijakom, ki so lepega obnašanja in ki se bodo odlično, ali prav dobro učili, zlasti če so siromasnih starišev, se bo mesečnina primerno znižala. Iz tega je razvidno, da so pogoji sprejema v dijaški zavod — Martinišče, tako ugodni, da imajo tüdi revnejši dečki priliko učiti se, če le imajo veselje do učenja. — Predanovci. V pondelek je k večnomi spanji zaspo g. Podlesek Štefan v starosti 69 leti. Pokojni je bio jako prilübleni, zato ga je vse rado melo. Naj spi slatek sen. Žalüvajočim pa izražamo naše sožalje. — Dečkom na znanje. Dosta je dobrih dečkov, šteri bi radi postali dühovniki, pa nemrejo, ar so siromaški ali pa prestari za javne gimnazije. Za takše je boža previdnost odprla zavod v Veržeji, kde se lehko izšolajo po nisikoj plači. Morejo pa biti zakonski sinovje, ki so z dobrim 26. julija 1931. NOVINE 5 uspehom končali lüdsko šolo, so lepoga vedenja i majo namen postati redovniki ali dühovniki. Prošnje se naj kem prle pošlejo na ravnatelstvo salezijanskoga zavoda (Marijanišče, Veržej, p. Križevci pri Ljutomeri). S prošnjov vred se naj pošle šče krstni list, zadnje šolsko spričevalo i zdravniško spričevalo. — Vodstvo zavoda. — ӀӀӀ. kongres slovanske katoliške akademske mladine v Bratislavi je trajal od 3. do 12. julija 1931. Slovensko dijaško zvezo so zastopali odborniki: akademiki Etbin Bojc, Jože Poršič i Joško Maučec. Slovensko kat. starešinstvo pa univ. profesor Dr. Grivec, prof. Dr. Sušnik, prof. Dr. Debevec i profesor Šedivy. ZA NEDELO. Po risalaj deveta. Evang. sv. Lukača vu 19. tali. Vu onom vremeni, kda se je Jezuš približavao k Jeružalemi, videvši varaš, jokao se je nad njim, govoreči: ar či bi spoznao i ti i najbole na ete tvoj den, štera so na mir tebi ; zdaj so pa skrita od tvojih oči. Ar pridejo dnevi na tebe i opašejo te tvoji neprijátelje z grabov i obsedejo tebe i vküp te stisnejo vsej krajov ; i na zemlo povalajo tebe i sine tvoje, ki so vu tebi ; i ne nihajo v tebi kamna na kamni zato, ka si ne spoznao vremena pohodjenja tvojega. I notri idoči vu cerkev, začao je vün goniti odavajoče v njej i küpüvajoče, govoreči njim : pisano je : ka je hiža moja, hiža molitvih, ví ste pa njo včinili razbojnikov jamo. I včio je vsaki den vu cerkvi. Razgled po domovini. Mariborski mesarje pred Sodnikom. Državno pravdništvo je vložilo proti mariborskim mesarom tožbo zavolo navijanja cen. Na podlagi tožbe je bilo 32 mesarov obsojenih na zapor i plačilo, 10 pa odpüščenih. Smrtna nesreča 60 letne starke, V pondelek je prišlo pri Slovenji vesi na Dravskom polji do težke nesreče, ki je zahtevala živlenje 60 letne posestnice Jere Skaza iz Slovenje vasi. Omenjena posestnica je najmre izstopila v Slovenji vasi iz avtobusa, šteri vozi na progi Ptuj—Maribor i štela prestopiti cesto za avtobusom. Med tem je pridrveo iz ozadja dvoprežni voz, šteroga Jera Skaza ne opazila. Prišla je pod kola i obležala na cesti z razbitov lobanjov. Voznik Josip Uranek jo je nezavestno pripelao v ptujsko bolnišnico, kde je pa posestnica taki podlegla poškodbam. Odlikovani romar. Oroslav Armano, ki že 53 let hodi na procesijo v Marijino Bistrico, je dobo od sv. oče red pro ecclesia et pontifice, i to zavolo marljivoga romanja v Marijino Bistrico. Za Odlikovanje ga je predložo Zagrebečki nadpüšpek prevzv. g. dr. Anton Bauer. Armano roma že skozi 53 let v Marijino Bistrico i se samo trikrat ne vdeležo romanja, ar je bio pri vojakaj. Zato pa je šo na romanje tri leta po dvakrat. Smrtonosen padec zidara iz štrtoga nadstropja. V Zagrebi se je v pondelek dopoldne v Tkalčičevoj ulici zgodila na nekšoj novoj štiri-nadstropnoj stavbi smrtna nesreča, ki jo je po ugotovitvi oblasti zakrila nezadostna zavarovanost delavcov. Delavec Mirko Mrzljak je delao v štrtom nadstropji. Naednok so začüli njegovi prijateli silen krik i taki nato zamuknjeni padec tela. Mrzljak je bio na mesti mrtev. Od nesreče je bila taki obveščena Policija, ki je taki poslala na lice mesta komisijo. Komisija je ugotovila, da se je nesreča zgodila zavolo toga, ar pomožni odri neso bili zadostno zavarüvani. Velka lübezen Francozov do Cerkve i sv. Oče. V boji, šteroga vodi sv. Oča kak poglavar sv. Cerkve proti brezbožnomi fašizmi, je celi katoličanski svet na strani sv. Oče. Od vseh krajov prihajajo v Rim izrazi vdanosti i lübezni. Odliküjejo se v tom tali posebno Francozi. V Lillei se je vršo velikanski euharistični kongres, s šteroga so bile poslane vdanostne brzojavke sv. oči. Zaklüčna procesija je bila pravi zmagoslavni pohod vstajočega francoskoga katolištva. Vdeležilo se je procesije okoli 300.000 katoličanov, organizeranih v neštevilnih drüštvaj, ki so prišli iz cele Francije. Slavnost je vodo papežov delegat lilski kardinal Lienart v drüžbi 50 domačih i zvünešnjih püšpekov. Ob zaklüčki kongresa je kardinal Lienart podao naslednjo izjavo: .Sv. oče je dao priobčiti encikliko, ki je izredne važnosti za bodočnost Cerkve. Dužnost vseh vernikov je, da se pridrüžijo sv. oči, ne samo s tem, da se pokažejo solidarne, temveč tüdi da za nje molijo. Sam sv. oča je poslao sem iz Rima püšpeka z prošnjov, naj bi vsi vdeleženci toga kongresa na den zaklüčka molili po njegovom nameni. V te namen bom jaz darüvao tüdi slovesno slüžbo božo.“ Kardinal Lienart je iz kongresa poslao sv. oči vdanostno brzojavko, v šteroj on i kardinali z Malines, Besancon i iz Pariza, nadale 50 francoskih i inozemskih püšpekov i nadpüšpekov izražajo vdanost sv. oči. Brzojavka sporoča nadale sv. oči, da je okoli 6000 dece i mladeničov darüvalo sv. obhajilo v tolažbo sv. oče. Na brzojavko je v imeni sv. oče odgovoro kardinal Pacelli, ki je v odgovori imenüvao Francijo prvo hčerko Cerkve. AGRARNE ZADEVE Nevarnost 30 § Agrarnoga zakona za naš kraj. 30. § novoga Agrarnoga zakona dovoli, da se v tisti srezaj, gde je prometna cena zemle nerazmerno vekša, kak bo po starom katastri cena agrarne zemle, sme mesto 160 krat vzeti 200 krat čisti katasterski dohodek. Tiste sreze pa določi pravilnik Agrarnoga zakona, šteri je ešče nej izišao. Tak smo zvedeli, da se dela za to, naj se našiva sreza tüdi v to dragšo kategorijo računata. To bi pa bila jako velika krivica. Pri nas je cena zemle neizmerno spadnola i smo tak daleč prišli, da niti cene nema več. Den za dnevom se trži zemla, a küpca niti za fál penez nega. Záto, naj se prepreči morebitna nesreča, štero či bi ravno samo za par sto dinarov podrakšale ceno zemle, bi itak bila za naš Siromaški kraj jako velika nesreča, Agrarna zadruga bo svoje člane branila. Pozivle zato vse svoje člane, naj od občine do občine podpišejo prošnjo, za odvrnitev te nesreče i to pošlejo kak najprle zadrugi. Ki je ešče nej član zadruge, naj včasi pristopi i to podpiše. Posta. Bohnec Franc Strehovci. Od Semenogojne postaje smo dobili odgovor, da zaprošeno pšenico da Banska uprava. Zadruga se zdaj na njo obrne. K odali je posestvo 13 plügov zemle i hižo. Več se pozve pri CZIZ VINCENCI v Sebeborci. V Staranova vesi se oda z inventarom ali brez njega imanje, ki obsega do 6 plügov zemle. Vse je okoli hiše, samo šuma je nekelko oddaljena. Vse je v dobrom stanji. Pozve se pri BALAŽIC JANEZI, Bučečovci, p. Križevci pri Ljutomeri. MLINARJE POZOR ! MLINSKI KAMLI naravni i umetni ŠVICARSKA MLINSKA SVILA i vunene pajtlni, REMENA za pogon, vosek za remena, OÜRTLNI, PEHARČKI, OMELA MLINSKI MAŠINE fabrike Jos. PREKOP i drüge mlinske potrebščine dobite po najfalejšoj ceni pri : 2 BRCAR & Comp. Ljubljana Kolodvorska 35. Zahtevajte ponüdbe i cenike ! 6 NOVINE 26. julija 1931. Za naše male. Šaljiva pravljica. (Iz Podkarpatske Rusije.) KdA sem se narodo, me je poslala mati v mlin. Mlinara pa te ne bilo doma, odišo je v log po jagode. Pitao sem mlinarko: „Kda pride mlinar domo ? Rad bi mleo, potrebüjem pogače za botrino.“ Mlinarka je odgovorila, naj Počakam, ar ne ve, kda pride mlinar domo. Stala je tam velka sekira. Vzeo sem jo v roke i si jo ogledüvao. Mlinarka je pravla : „Ne mahaj s sekirov, bo mela taki mlade sekirice.“ To sem pa ešče ne čüo i sem obrno sekiro na drügo plat. Mela je pod sebov sedem sekiric. Mlinar je primahao domo i pravo: „Ka si pa to napravo, dečko ?“ Jako veseli je bio i mi je dao mlado sekiro. Vzeo sem jo i odišeo domo. V logi je letelo na ražnji sedem pečenih golobov. Pa sem si mislo : „Tej bi dobri bili za botrine !“ I hajdi za njimi. Dojšeo sem jih je v logi. Poseli so se na velko drevo i spravili v lüknjo. Splezao sem na drevo i vtekno v lüknjo roko pa ne šlo ; vtegno sem nogo i tüdi ne šlo. Čemerio sem se, nato sem s sekiricov napravo vekšo lüknjo. Pobrao sem golobe i odišeo do mo. Med potjov sem srečao kmeta, ki je na hrasti mlato pšenico. Pleve so kapale na tla, zrnje je pa letalo na listje. Pozvao sem ga: „Ka začneš prijatel ? Kaj takšega šče ne sam vido !“ Kmet se je zasmejao i pravo: „Tüdi jaz še ne sam vido, da bi takši dečko, kakši si ti, meo sedem rojov.“ Pogledno sem na roke i zagledno, da iz njih poleta vajo včele. Jako me je razveselilo, da sem tak srečen. Materi prinesem pečene golobe, sedem kadi strdi, pa še sekiro zraven. Kda sem prišeo domo, sem šteo kadi odložiti v shrambo. Porinjavao sem kadi skoz vrata — pa ne šlo. Napravo sem v vrataj špranjo s sekirov, a tüdi nikaj. Ves nevoljen sem prijeo za sveder, zvrtao sem v vrataj lüknjo i potisno kadi v hram. Po tleh sem šo v hišo. Tam so pripravlali mojo botrinjo. V slaninatih šlapaj s papirnatnimi cvekami sem začno plesati. Kričali so namene : „Pomali dečko, pomali !“ Vzeo sem z stola eden falajček pogač i sem šo dale. Mati mi je kričala : „Pomali ! V piskri je morje, se razlije !“ A ne sam čüo i plesao, plesao, da so iz papirnatnih cvekov letale iskre. Taki sem s copatov zadeo v pisker i ga prevrgeo. Morje se je razlejalo po stoli i po posteli. Starišje so odbežali na peč, ali morje je raslo za njimi. Ročno sem razlüščo grah, zrnje Spravo v žep, iz lüščin sem napravo čun, da se je v njem cela drüžina rešila, samo jaz sem se vtopo. I od tistoga dneva živem šče dnes te den. Zdaj pa izračunajte na prste, kelko je v toj pravijici istine ! Gospodarstvo. Rdečica svinj. Med nalezlive betege prašičov, poleg svinjske küge zahtevajo v naših krajih največ žrtev i povzročajo redno vsakšo leto najvekšo gospodarsko škodo, spada prav posebno rdečica svinj, tüdi šen ali peračec prašičov imenüvana. Bolezen povzroča svoje vrste bacil, šteroga je ugotovo leta 1885. nemški znanstvenik dr. Löffler. Rdečica svinj je stalno razširjena po vsej Evropi i zgine leto za letom v vseh evropskih državaj velko število prašičov, tak n. pr. v Nemčiji do 50.000, v Franciji do 100.000, štero zgübo cenijo v predvojnom penezi nad 5 milijonov frankov. Povzročitel bacil se drži krme i vode, če se je okužila s črevesnim blatom, scalnicov ali odpadki betežnih živali. Prav posebno se raztrosijo bacili s krvjov i mesom zginjenih ali zaklanih betežnih svinj, dale z okuženim gnojom i gnojšnicov, s šterimi so se pognojile njive, pašniki, ogračeki i. dr., okužba se pospešüje prav posebno, če se telo zginjenih živali malo zakopa ali celo vržejo v vodo ali kakše jame. Nevarni so pašniki, na šterih so se pasle betežne ali okužene svinje. Beteg se rad zanese po trgovskih prašičaj, zato se trbe senjov ogibati, iz šterih se vsikdar zanaša tüdi Svinjska küga, poprijeti pa se moremo domače svinjereje. Rdečico raznesejo lehko gotove osebe na obleki, obüvali, orodji itd. Betežni prašiči okužijo vse, ka pride ž njimi v dotiko: svinjak, tla i okolico, kde stoji svinjak, celo opremo, korita, posode, ki so se nücale pri krmlenji, napajanji, zdravlenji i negüvanji. Te beteg širijo lehko tüdi tak zvani „bacilonosci“ to so popunoma zdrave svinje, ki pa majo v svojih črevaj bacile svinjske rdečice i tak s svojim blatom i scalnicov okužijo zdrave prašiče, s šterimi pridejo v dotiko. Te bacilonosci lehko tüdi sami zbetežajo, posebno če vplivajo na nje zvünašji vzroki kak prehod vročina, pomenkliva hrana i drügo. Okužitev pospešüjejo lehko zajedavci v prašičjih črevaj (strongylus, echinorhynchus.) V naravi se ohranjüjejo bacili šče po dugih mesecaj, razsol poljskimi miši, pri šterih povzroča beteg mišje septikemije, od teh glodavcov preidejo bacili lehko na krmo ali v vodo ino od tec na prašiče. — Pripomniti moremo, da so povzročitelje rdečice (bacili) preci trdi i odporni i jih teško pokončati ; tak n. pr. gniloba ugonobi te bacil šče po dugih mesecaj, razsol ali prekaja v dim pomali mori i trpi 30 do 170 dni, prvlé kak se pokončajo bacili rdečice v mesi i slanini, v gnjati ostanejo živi tri mesece, samo zdrüženi razsol i dva tjedna neprestano trpeče močno prekajenje vniči kali rdečice i to samo te, če so falatje mesa ne so nad 27 kg. težki. Najraj se okužijo prašiči v starosti nad 3 mesece nad ednoga leta, mali prasci so preci odporni, angleške pasme so bole občütlive, jako trdi i nedovzetni so navadni nemški prašiči, naše pasme stojijo nekak v sredi. Med divjimi svinjami dozdaj šče neso dognali te nalezlive bolezni i so mogoče od narave nedovzetni ali celo malo spremenlivi, vendar pa nam menka tozadevno šče zanesljivih opazüvanj. V krajih, kde se držijo divji prašiči, bi bilo vredno zavolo toga biti bole pozornim, da bi se mogli tüdi od te strani ognoti morebitnoj nevarnosti okuženja domačih prašičov. (Domoljub). * Sadjarimo prav ! Kmetskim sadjarom v spodbüdo napisao Miloš Levstik. Knižico je izdala Kmetska zveza v Maribori kak drügo številko Knižice Kmetske zveze. Vsebina: „V kom grešimo pri spravlanji sadja ? Sajenje. Oskrba novoposajenih cepik. Skrb za vekše cepike. Škodlivcom boj ! Sadne cepike nücajo hrano.“ Knižica se dobi po jako niskoj ceni i to 1.50 Din. pri vseh krajevnih Kmetskih zvezaj, v Tiskarni sv. Cirila v Maribori Koroška cesta 5. i Aleksandrova cesta 6. ino pri Slomškovoj zadrugi v Celji. Sadjarje ! Potegüjte se po toj lepoj i polüdno pisanoj knižici priznanoga strokovnjaka. — Kmetska zveza v Maribori. 26 julija 1931. NOVINE 7 MARA PAVIČ: PRAVICA i USMILJENI Prevod iz hrvaščine. — Jezuš pri Marti i Mariji ! — vzklikne naednok Nela. — Krasna slika. Greta, kde si jo küpila ? Greta nikaj ne odgovorila, nego je pomenlivo poglednola Drageca. A Dragec ne razmo njenoga pogleda, ar je celo pazlivost obrno na malo sliko, ki je visela nad postelov. Greta ! — je skričao veselo — kde si to najšla? Greta se je od srca zasmejala i je vtegnola roko, da bi vzela sliko s stene. Na sliki je bio Dragec, prvoobhajanec, a pod slikov so bile z maminov rokov napisane Dragecove reči: „Jaz ščem biti kak naš gospod katehet, da bi meo svete roke i angelske oči, da bi gledao lüboga Boga i da bi se z njim razgovarjao.“ Vsi trije so se zagledali v sliko i nieden ne šteo prvi spregovoriti. Videlo se njim je, da mama guči. Naednok se zgene Dragec. — Greta, kde si najšla to sliko ? V ednoj škatüli v maminom omari. Vidi se mi, da je Greta preiskala celo hišo — se zasmeje Nela — samo da bi Drageca obveselila. Med tem kak sta Greta i Nela naprej ogledüvao črnkastoga prvoobhajanca, je šo Dragec k okni, od kec se je lepo dalo videti celi Mirogoj Nekaj časa je stao i gledao v daljavo. — Dragec, znam, na koj zdaj misliš — pretrgne tihoto Greta. — Na koj? — Da idemo popoldnevi na mamin grob. — Vganila si. — Glej, jaz sem mislila na to že na den tvoje nove meše. Mama nas gotovo že težko pričaküje. Tistoga popoldneva so šli vsi trije na Mirogoj. Pod belim marmornatim spomenikom jih je pričaküvala mamica. Med potjov so si nikaj ne zgučavali. Dragec i Greta sta bila zatopleniva v žalostne i resne misli, Nela pa jiva ne štela motiti, ar je znala kakšo Skrivnost mata v sebi. Prišli so do groba. „Tü počiva Marta K.“ so gučale zlate litere na belom marmori. Greta je vsikdar jokala, kda je videla te napis, a zdaj ne mela skuz. Stala je pri spomeniki i tiho gledala na tla. Dragec pa je pobožno blagoslovo grob i je dugo molo iz male, Čarne knižice. Greta je opazila, kak njemi je glas trpeto i kak nenavadno je bledi, a ona je bila nekam süha, brez čüstev. Komaj te kda sta Dragec i Nela odišla, da bi si ogledala drüge grobe, se je vsela Greta na malo klop nasiti spomeniki i se je razjokala. To ne bila žalost, nego nekšo čüdno razpoloženje, ki je v njem veselje i žalost. Greta je čütila, da njoj vsakši živec trpeče, bila je razburjena. Mama, sladka mama — je gučala polglasno — glej, pripelala sem ti Drageca, novomešnika. Jaz sem ga prebolela, jaz sem prenesla svojo žrtev. Ali si zadovolna, mamica ? — I znova je jokala. V düši njoj je bilo, kak da bi prebolela kakši težki beteg, a zdaj je zdrava, kak da bi bila v kakšoj hüdoj nevarnosti, iz štere se je srečno rešila. Spomnila se je, kak je šče lansko leto vsa zdvojena sedela na istoj klopi. Vse jo je žalilo, vse preganjalo. Tüdi dišec onih drovnih klinčkov na maminom grobi je bio pun trpkosti i očitanja. — Brat more biti dühovnik ! Brat more biti dühovnik ! — so cvrčali cvrčki, kda se je proti večeri po voskih stezicaj vračala iz mesta mrt- vih. O, tisti dnevi ! Teda se je njene düše doteknola milost i tolažba, ki je na svilenih krilaj frfotala okoli maminoga groba. Kak se je to dogodilo, ne ve, a čüti, da je klüč skrivnosti tisti mali beli rožni venec v Dragecovom žepi. Kak je Greta odmotala zavitek svojih spominov, tak njoj je v düši vstajao den za dnevom, dokeč je ne zasijao oni, ki je vdaro pečat po celoj njenoj bodočnosti. Düša njoj je še vsikdar puna svetlobe i mirhe. Šče zdaj njoj trpeče düša, kda se Spomni, kak je pred Dragecom polagala veroizpoved, kak njoj je on z belov štolov na ramaj podao Krüh živlenja, krepkosti i veselja. Ona je zdaj katoličanka. Kelko dopolnila je prineso te dogodek v njeno živlenje ! — Mamica, jaz sem katoličanka ! — je zašepetala Greta i se je spüstila pri grobi na kolena. Močnej nego kda prvle so zvonile v njenoj düši materine zadnje reči : — Katoličanskoga dühovnika ! Pozovte mi katoličanskoga dühovnika ! — Glej, mamica, glej! Pripelala sem ti ga ! Pripelala sem ti Drageca, novomešnika ! No Greta se je dobro zavedala, da še ne opravila vsega. Pregloboko se je stisno v njeno düšo materin zadnji pogled i tiste modre vüstnice, na šterih se je komaj dalo čteti : — U-smi-lje-nje ! — Znam, mamica, znam, ka ščeš, — je šepetala sama sebi i si je brisala skuze, ki so njoj po curkoma tekle. Kda je zaškripao pesek pod nekšimi nogami, je Greta zdignola glavo. Pri njej sta stala Dragec i Nela. Dragec je bio nenavadno žalosten i zamišleni. Podali so se domo. — Dragec — je pravla Greta odločno — šče dnes bodeva gučala z Očom od Francije. Drago je mučao, a Greta njemi je na očaj videla, da se tüdi on müdi pri istom mišlenji. Če bi ne bilo med njima Nele, štera jiva je z pitanjom vsakši čas dramila iz razmišlanja, bi pod vtisom istih občütkov i misli vse do doma mučala. Kda so prišli domo, je bio oča že doma. Prišeo je prvle kak navadno z želov, da bi kem prvle obino svojo Greto. Kak veseli je bio, kda je zagledno vse tri ! Te večer je bio bole nežen kak kda prvle. Tiste blage črte na njegovom obrazi so bile ščista materinske. Nekaj časa je božao Greto, nato pa se je smejao Drageci, a Nelo je oblegao z nešternimi pitanji. — Atek — je pravla Greta — ali se spominjaš, ka si lani obečao Drageci i meni ? — Srček, ka sem obečao ? — Ali se ne spominjaš ? — Ne! Obečao si, da naj püstiš v Lurd. Zdaj je nastala tihota. — To sem obečao? No dobro ! Ka sem obečao, to tüdi izpunim a je šče čas za to. Komaj ka sta prišla i že ščete odpotüvati ! ? Znova je zavladala tišina. Greta je poglednola Drageca, kak da bi pri njem iskala pomoč za zadnji napad. Dragec je nekaj šepetao. Greta je skašlala. — Ata, ka če bi bilo nama to zdaj najlübše, ali naj ne bi püsto ? Oča je vzeo cigari i je spüsto par dimov. Mučao je. — Glej, ata — je znova začnola Greta — Dra- gec bo mogoče mogeo naskori iti za kaplana i Bog zna, kda se pa povrne. (Dale.) 8 NOVINE 26. julija 1931. OBRTNA BANKA podružnica v LJUTOMERI Centrala v LJUBLJANI. Telefon št. 2. Dava obrtne i trgovske kredite ino dugoročna posojila pod ugodnimi pogoji. Izvršüje bančne posle najkulantneje. Vloge na knižice i na tekoči račun obrestüje kar najugodneje, vezane vloge pa po dogovori višje. Küpüje i odava državne srečke, valute (dolare, francoske franke itd.) po najbolšoj dnevnoj ceni. 3 Tržne cene. Penezi: USA dolar Din. 55.80, Canadski dolar Din. 54.80, Austrijski šiling Din. 7.92, Francuski frank Din 2·18, Italijanska lira Din 2·90, Pengő Din 9.80, Nemška marka Din 13·20, Uruguajski peso Din 28, Argentinski peso Din. 14. Živina: biki, jünci i telice Din. 5—6, (jako debeli Din. 7), krave Din. 3—4, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9. Zrnje : pšenica Din. 180, žito Din., 175, oves Din. 190, kukorca Din. 140, krumpli Din. 90, ajdina Din. 170, proso Din. 170 lenovo seme Din.1 220, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 100, Krčmarje ! Iz zdravstvenih pogledov odam gostilno v šteroj se letno stoči 120 do 140 hl vina, z mesarijov, trgovinov i trafikov — edina gostilna pri cerkvi. — Hiša je novo zidana i popunoma opremlena. Mimo vodi pot na prilübleno razgledno točko na severnoj držav noj meji. Gotovini trbe 150 000 Din. Pojasnila dava vučitel Feliks Grӧgl pri Sv. Ruperti v Slov. goricaj. Odam posestvo s hižov. Poleg je lepa njiva, sadonosnik, vinograd, meri okoli 4 pluge. Leži blüzi Apač. Več se zve pri JAKOBI CREPNJAK zaloga cementnih izdelkov Apače. 1 AMATERJE POZOR ! Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom HAHN IZIDOR-a v M. Soboti. HALO ! HALO! Izvrstne toplice pri Sv. Martini ! Daleč na okoli najbole zdravilna voda proti protini (reuma) i sploh vsakomi prehlajenji. Voda je topla do 35° C. ma v sebi vnogo joda, železa, soli i drügih zdravilne snovi. Poleg toplic prvovrstna gostilna „SVRATIŠTE i NARODNA GOSTIONA GAŠPAR“. Moderno vrejene sobe, fine pijače, mrzle i tople jestvine. Što pride v toplice se naj gotovo oglasi v toj gostilni. Z vsem de zadovolen. 1 VINO samo cepleno Jako dobre vrste od Din 5.— liter. Državna in Danska trošarina je pri toj ceni že zaračunana pri ČEh FRANC, trgovina Murska Sobote. 1 BSA 7.7 HP s prikolicov električni posvet i hupaperfenten po ceni k odaji. Vzemem v račun šolo motorgal MURSKA SOBOTA Šolska ul. 32. I. RUSANOV. 2 Sühe gobe küpüje vsikdar i plača po najbolšoj ceni M. GERŠAK & Co. LJUBLJANA, Prečna ul. 4. veletrg. z zemelj. plod. 1 Pošlite vzorce i ponüdbe. POZOR ! POZOR ! MAŠINSKI VERTOVJE ! Mašinski oli garantirani „R“ 6 kg. Din. 5.50 ,,R“ 5 kg. Din. 5. ............ „R“ 4 kg. Din. 4.50 ............ „R“ 3 kg. Din. 4.- Cylinderolje kg. od 8.— Din. naprej Tovotmast kg. od 1o Din. naprej pri takojšnjem plačili dovolim 2% popust drugače je plačljivo v 90 dneh. Dobijo se tudi vse vsrte mašini kak mlatilnice, trijeri, slamoreznice, reporeznice, i. t. d. kak vsi deli za mašine po najfalejši ceni. Za sejanje hajdine, prosa i vsega drugega silja se dobi Umetno gnojilo vseh vrst po najfalejši ceni. Mela vseh vrst iz prvih banaških mlinov vedno po najnižji ceni na zalogi, kak tudi vse špecerijsko blago pri 1 ČEH FRANC trgovina z mešanim blagom MURSKA SOBOTA, polek pošte. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC