St. 30. V Ljubljani, dne 13. julija 1918. Leto 1. Uredništvo) Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, II. nad* stropje. Upravništvo: Zadr. tiskarna, Ljubljana, Dunajska c. 7. RESMC Izhaja vsako soboto. Naročnina) za celo leto 10 K, za pol leta 5 K, za mesec I K. Posamezna štev. 20 h. Čim bolj te sovražniki oblivajo s smradom obrekovanja, tem pogumnejše nastopi! Stisni nos in — skoz! Dr. Karel Lueger. Slovenska somoodločba. Naše javno življenje se nahaja sedaj v vrtincu, in dolžnost vsakege rodoljuba je, da dobro premisli, kako se naj čolnič slovenskega naroda kreče, da iz tega vrtinca pride ne samo nepoškodovan, ampak da na našem čolniču pripeljemo tudi kaj sadov iz te krvave žaloigre za naše bodoče narodno življenje. Tu ni mesta za bobneče iraze in za divje fantazije, ampak do veljave mora priti hladni in računajoči razum, ki mora sprev-darkom pretehtati vse možnosti, po katerih je mogoč za naš narod kak resničen dobiček. .Vse naše narodno življenje se nahaja sedaj v neki nervozni občutljivosti in vznemirjenosti, ki je za trezno sklepanje najnevarnejše razpoloženje. Kar čitamo dan na dan v naših dosedanjih dnevnikih, so ne* izkušene in samo na trenutni efekt preračunane tirade tintnikov in peresnikov, ki so od resničnega življenja in od dejanskih razmer tako oddaljene, kakor zvezde od zemlje. Kar beremo v listih, je bol] podobno navdušenim napitnicam v pesniško razpoloženi družbi, kakor pa političnim raz-motrivanjem, ki naj kažejo narodu pot do Pametnega dela. Vojska je razburila strasti in vžgala Pričakovanja. Svoje dolžnosti in odgovor-hosti se zavedajoč politik pa se ne da voditi niti od pesniškega navdušenja niti od zlatih sanj. Pravi politik se ne sme nikdar vprašati, ali so njegove besede vabljive in Prijetne za uho, on ne sme hrepeneti po ■Priznanju lepih deklic v narodnih nošah, ampak on mora za vsako svojo trditev imeti zavest, da ni izgovorjena tjavendan za plosk in odobravanje, ampak da bo prestala svojo preizkušnjo tudi na občutljivi tehtnici istinitega uspeha. Mi predložimo vsem slovenskim politikom vprašanje, ali so se dali in se še dajo voditi od tega prevdarka, ki je edino in pravo merilo za zdravo pdlitiko? Ta prevdarek pa bodi predpogoj za tisto narodno samoodločbo, ki je v tem trenutku stopila pred nas in zahteva jasen in odločen odgovori Mi nismo pravega odgovora na to najvažnejše narodno vprašanje našli doslej niti pri novi Slovenski Ljudski Stranki, niti pri Jugoslovanski Demokraciji. Megla, kamor pogledamo! V megli pa se potnik ne more odločiti za pravo pot. Te megle pregnati bodi naloga pravih rodoljubov! Načelo figamoštva. Zasluga mladinov je, da so vpeljali v naše javno življenje načelo — figamoštva. Novo in „lepo“ načelo, \ redno ^idealnega stremljenja", s kterim se sami hvalijo — značajni figamožje. Z ravno tako zlobno kakor otročje — bedasto gonjo so vjeli nekaj občinskih za-stopov, da so zabredli v obžalovanja vredno nedoslednost, napovedati vojsko posameznim uglednim osebam kot konečno plačilo za — njihove zasluge. Kaj podobnega še svet preje ni bil videl. V tem oziru so mladini docela originalni. — Zapeljanim dobrovernim občinskim možem nič ne rečemo. Oni so žrtev laži in zmote. Ž njimi vred žalibog tudi njihove občine, kterim je bilo v čast, če so imele častnega občana, ki je svojo vrednost dokazal z mnogoletnim poštenim delom za ljudski blagor. Da pa so mladini uveljavili v našem javnem življenju načelo figamoštva, se prav nič ne čudimo. Iz tega načela ven se je sploh rodil razkol v nekdanji S. L. S. — Brezstidno izdajstvo je temelj vsega mla-dinstva. Ljudje, ki jih je stranka zredila in preskrbela, so začeli rovati zoper stranko, so izdajali in predajali, njena načela, so izdajali zaupne pogovore in posvete iz kroga stranke Nemcem, vladi in liberalcem, so dosledno prezirali veljavne strankine sklepe, se niso sramovali nobene laži, nobene lopovščine, nobenega izdajstva, nobene de-nucijacije — skratka, vse je bilo dobro, da je le škodovalo stranki, ki je te mladine pestovala in zredila. Mej glavnimi mladinskimi kričači so ljudje, izmej kterih je vsak sprejel dobrote iz rok — dr. Šušteršiča. — Marsikateri se ima njemu zahvaliti za to kar je. Tiso najhujši, najbolj strupeni, najbolj lažnjivi in lopovski; najbolj perfidni. — To so pravi, načelni figamožje, ki so osramotili našo deželo, naš narod in posamezne občine z drugod nepoznatim načelom figamoštva, ti so velika sramota našega naroda in naše dežele — sama gofla, sam lažnjiv jezik, sama strupena strast, sama perfidija, a nikjer nič resnega dela. Njimi se gre le za njihov „prav“, to je za njihovo korist, — za drugo se ne zmenijo. Laž za lažjo se jim dokaže, ne zmenijo se LISTEK. ^yriel Buysse: Drago odkupljena. Vaška zgodba. — Iz zbirke holandskih povesti. Dalje. Pol ure hoda od njegovega samotnega ^°ma je stalo na rodovitni ravnini selo s Smirni lepimi, velikimi in bogatimi'kmetici in sadnimi vrtovi. Skoro vsak dan je °dil mimo lepo pobeljenih hiš, visokih Pednjev in hlevov, mimo starih, grčavih, težo sadja šibečih se dreves, mimo s°čnatih, s solnčno lučjo oblitih travnikov, pitno toliko rodovitnosti‘in krasote. In na 'item je žalosten primerjal vse to z lastno .evno kočo, s svojim neveselim življenjem 11 vso svojo revščino. .0, kako lepo je tu vse, in kako srečni ° bogati kmetje, ki morejo tukaj živeti," je bilo v duši. , . Toda v njegovem srcu se nista zganili avist in nevoščljivost, le nezavestno čuvstvo eselja nad toliko lepoto se je iskrilo v nje-|°vih občudujočih pogledih, kadar je govoril Pomožnimi, rejenimi in veselimi kmeti: „Joj, tu je res lepo! Tu imate pa zares lepa bivališča!" In kmetje so se potem navadno samo-dopadljivo smejali in se zaničljivo z njim radi pošalili: „Zakaj pa si tudi ti ne kupiš takega posestva, a, Kleve, z denarjem, ki ga zaslužiš pri naših kuncih?" Kleve pa se ni mogel z njimi smejati. Odgovarjal je resno z mirnim pogledom svojih dobrih, poštenih oči, da ravno prav zasluži za preživljanje svoje družine; njegova edina želja da je, izkupiti morda samo enkrat v kakem prav ugodnem letu toliko, da bi si za prebitek lahko kupil mlado kravico. „No torej," mu je zaklical nekoč Trooster, eden najbogatejših in najbolj zadovoljnih kmetov, »hočeš li morda kupiti tu to telico?" In pokazal je na mlado, belo kravo, ki je razposajeno skakala po vrtu in opletala z repom. „Ko bi le imel denar! Da bi le imel vsaj nekaj desetic za to," je težko vzdihoval Kleve. „Si moraš izposoditi," se mu je smejal Trooster, ki je bil ravno prav dobre volje. Toda Kleve je zmajal z glavo in vzdihnil. Zima sicer ni bila slaba, tudi malo svotico je že djal na stran, toda vendar še ni dovolj, in potem .... dete, ki se bo km^lu rodilo .... Oh ne, ne gre, pa ne gre, rajši ni hotel nič na to misliti, bilo je grdo od Troostera, tako ga skušati. In z obžalovanjem in zadovoljstvom je zopet opazoval mlado kravico na paši. Kako je bila lepo bela, s posebnimi rdečkastimi lisami pod očmi in na stegnih, in pa kako živa in zdrava. Oster vzduh po mleku in tnoškatu, ki je šel od nje, je povzročal Kleveju sline v ustih. Gladil jo je rahlo po hrbtu in kot dober poznavalec,tipal pleča in ledje. „No,“ se je smehljal Trooster, »ali ti ugaja?" , „Pogodil si," je odgovoril Kleve nekako s svetim strahom. „Kupi jo, tako Ti pravim, ti bo zelo koristila, 20 litrov mleka na dan . . .“ »Za kolibo jo pa prodaš?" — Po ceni je vprašal bolj iz radovetnosti nego želje, kupiti jo. »Petsto frankov (kron), sieferon (okroglo), plačaš pa mi v šestih mesecih," je dejal kmet odkritosrčno. Kleve je pomislil za trenotek. Francoske besede, ki jo je pristavil kmet, sicer ni razumel, toda dozdevalo se mu je da pomeni: za to, — naprej lažejo. „Vsaka laž je dobra samo da nam koristi" — to je načelo, ki se ga drži mladinstvo. — In največje veselje obvlada ta krog, kadar jim dobroveren možakar nasede! —Poglavitno mladinsko načelo je figamoštvo. Boj značajno-sti in doslednosti, boj možatosti in poštenju — strastna agitacija za figamoštvo, to je mladinsko delo sedanjega časa. — Figa-možje so navrhu — koliko časa še? — Dr. Krek o skupnem delu z liberalci v narodnih stvareh. Bilo je menda leta 1908 ali 1909, ko nas je bila večja družba pri dr. Kreku na Prtovču. Gori so bili najodličnejši politiki stare Slovenske, Ljudske Stranke. Pogovor je nanesel med drugim tudi na takratni ta-kozvani „narodni odbor", ki se je zasnoval po septemberskih dogodkih^ v katerega so stopili nekateri pristaši Slovenske Ljudske Stranke. Ta „narodni odbor" je imel čisto ozek delokrog, v katerem sta imeli Narodno napredna in pa Slovenska Ljudska Stranka skupno delovati. Dr. Krek je z največjo jezo in ogorčenostjo obsojal vsako in tudi najmanjše politično skupno delo z liberalno stranko. Ko so si upali nekateri stari in premišljeni politiki nekoliko oporekati dr. Kreku, češ, v nekaterih narodnih stvareh bi se vendarle vtegnilo skupno delati zlasti v »narodnem odboru" je on kategorično rekel: „Nikdar, nikjer in v nobenem oziru!" Z njemu lastno zgovornostjo je razvijal v bistvu sledeče misli v vtemeljitev svoje trditve; škoda, da jih ne moremo čisto točno podati: „T\kozvano narodno delo liberalcev ima svoj izvor v framazonstvu. Liberalizem je v svojem bistvu isto, kar framazonstvo. Njihov boj je naperjen proti Cerkvi in njihov cilj uničenje Cerkve. Če gremo stvari do dna, vidimo, da sta framazonstvo in liberalizem sad satanovega razdirajočega dela. Potemtakem je to, kar v narodnem oziru delata framazonstvo in liberalizem delo satanovo. Narodnostno idejo, kakršno danes zastopa liberalizem, je spravilo na površje v 18. in 19. stoletju francosko framazonstvo. Narodnost je po delu brezvercev postala sila, ki je polagoma vse življenje narodov začela prevevati. Narodnostna ideja je nekaj, s čemur se ljudje najlažje unamejo, posebno v današnjih časih, in sicer unamejo tako, da pri tem pozabijo na vero in Boga." Tu je dr. Krek rekel; „Glej, kaj piše o tem dr. Mahnič v članku: „Deset poglavij narodnostnega katekizma!" Naj tu citiramo par stavkov iz dotičnega dr. Mahničevega sestavka: „Čimboljso se pa v politiki in v javnem življenju zatajevala verska načela, tem bolj je narodnost jela zasedati mesto, katero je nekdaj zavzemal Bog. Narodi morajo vedno imeti nekega „boga", da dobivajo v njem najvišji absolutni razlog, s katerim morajo metafizično utemeljiti in pred pametjo ter vestjo opravičiti, kar počenjajo. Narodnost je v 19. veku postala bog-malik, kateremu j e večinoma služila politika, slovstvo zakonodaja." Dr. Krek je nadaljeval: »Temu nasproti je naše narodnostno delo zasnovano v naukih apostola Pavla, v naukih vere. Ima svoj izvor v ljubezni do naroda, ki izvira iz ljubezni do naroda, ki izvira iz ljubezni božje. Prijatelj, kako si moreš misliti le možnost stika narodnostnega dela, ki ima svoj početek v satanu z narodnostnim delom, ki izvira iz ljubezni božje?! Zato je pa vsako narodnostno delo liberalcev od zla za narod. Liberalec je postavil narodnost pred vero, tedaj stvarstvo pred Stvarnika in že to samo na sebi dokazuje, daima svoj izvor v satanu. Narodnostno delo liberalcev je samo sredstvo v dosego končnega namena: pobiti Cerkev! Kdor liberalcu v narodnem delu pomaga, tisti mu pomaga doseči njegov končni cilj. Vsako sodelovanje je pa pomoč in vsak kdor z liberalci skupaj deluje, pomaga pobijati Cerkev, bodisi v matem ali pa v velikem." Nekdo je opozoril dr. Kreka na to, da je njegova trditev na podlagi teh dokazov teoretično p^č vtemeljena, da pa praktično ne vidi nobene nevarnosti za sodelovanje z liberalci vsaj v nekaterih ozirih. Tedaj je pa dr. Krek odvrnil tole: „Prijatelj, če je to teoretično prav, je izključeno, da ne bi bilo tudi praktično vtemeljeno! Glej, prej sem že rekel, da z nobeno stvarjo ne una-meš ljudi tako lahko, kakor z narodnostno idejo. Pojdi v narodnostnih stvareh z liberalcem skupaj, pa bodo ljudje drli za vama čez drn in strn. Liberalni del tistih, ki bodo za vami t^kli, bo ostal samemu sebi dosle- den in se ne bo nič spremenil, ker ima za enkrat pred seboj samo narodnostno idejo, šel bo samo to pot. Tvoj somišljenik bo pa pri tem dirjanju za malikom, narod-nost“ pozabljal svojega pravega Boga, ker ga bo pri tem motila narodnostna ideja. Ti boš tekel kot voditelj skupno z liberalcem pred svojim ljudstvom samo toliko časa, dokler ne boš prišel v nasprotje s Cerkvijo. Tedaj se boš moral pa ustaviti. Kaj se Ti bo zgodilo? Ali Te bo masa ljudstva pomandrala in imela kot voditelja samo še liberalca, ali pa boš odskočil1 v stran in se rešil, pa bodo kričali in s prstom na Te kazali vsi: „Glej ga narodnega izdajalca, sredi pota nas je zapustil!“ N a en kot na drug način boš prišel ob ljudi, spravil boš ljudstvo v nasprotni tabor." Na vprašanje, kje bi se moral pravzaprav ustaviti pri tem dirjanju za narodnostjo, oziroma kje bi prišel v konflikt s Cerkvijo, je dr. Krek z nasmehom odvrnil; »Prijatelj, ali si pozabil, da se naši Cerkvi vedno očita da latinizira, da je protinarodna? Zahteva liberalizma in narodnega radika* lizma je: »Cerkev bodi narodna, evangelij bodi naroden, naroden bodi Bog, narodno vse“! Ali moreš taki zahtevi ustreči? Ti se moraš ustaviti, a ko bo ljudstvo prepojeno z narodnostno idejo, bo pozabljalo, da je vera pred narodnostjo in bo zahtevalo, da se mu preustroji vera, da se mu preustroji cerkev v njegovem narodnem smislu. Da taka cerkev, taka vera ne bo več katoliška, je jasno! Prijatelj tako je in nič drugače! Nikdar in nikoli ne moreš brez škode za stranko s pozitivnim kršč. svetovnim nazira-njem delati skupno s kako liberalno stranko/ Tem svojim nazorom, ki jih je ob tej priliki dr. Krek razvijal, je ostal zvest skoraj do zadnjega časa, dokler ni pod ufl-som razmer padel v nasprotni ekstrem. Kdo se ne. spominja dr. Krekovjh izrekov: »Boj na nož!", dalje: »Vsak večer si vest izprašuj, če si zadosti sovražil liberalce in njih delo!" i. t. d. Iz tega dr. Krekovega mišljenja je izviralo tudi njegovo posredovanje pri osrednji vladi, da se je razpustila »Slovenska Matica". Bil je v dno duše prepričan, da je delo »Slovenske Matice", kakor vse liberalno delo naperjeno , le proti Cerkvi. Vedno se je spominjal iz' j reka predsednika »Slovenske Matice" dr-Ilešiča, da je katoliški shod nekul' N turna prireditev. To je bilo dr. Kreki1 brez pogajanja. Pa saj res ni bilo preveč za tako čedno žival; le zanjga je bilo preveč. »Ne morem, ne morem, ne smem," je jecljal; komaj seje premagal in se obrnil proč od skušnjavke. In iz nekakega sramu, da ne bi kmet opazil njegove zadrege in obžalovanja, se je pri odhodu še krepko pošalil. Potem pa jo je hitro odkuril, dočim bi bil premožni kmet kmalu od smeha počil nad takim Klevejevim humorjem. Lepa bela telica kmeta Troostera Kle-veju ni dala miru. V vsaki beli kravi na potu jo je zopet videl, ponoči je sanjal o nji. O tem se je razgovarjal s svojo ženo. Napeto ga je poslušala, njeno hrepenenje >a je bilo ravno kot njegovo. Klevejeva žena e bila koščenega, šuhega, pegastega obraza, >o njem je bila svetla koža tako napeta, da so bile videti njene velike oči in široka usta kot razpoka, in luknje. Zato je kazal njen obraz vedno izraz zmedenosti in bojazni, kakor da neprestano gleda strašne podobe. Grudi je imela upadle in pod kratko jopico so tičale suhe kosti; le spodnji del života je bil skoro preveč okrogel in težek, kot da se je zbrala v njem vsa moč njenega telesa. »Da, da, ko bi le imeli krajcarje, ko bi le imeli dovolj denarja!" je ponavljala venomer in tako odgovarjala na moževo vabljivo opisovanje. Toda nista storila tako, kot večina ljudi, ki gre modrovaje preko neprijetnih zaprek, da se jim izpolni vroča želja, temveč sta ostala mirna in dovolj modra, ker sta se uklonila sili razmer. »Ne govoriva več o tem in pričakujva,“ je modro končal Kleve ter se začasno odrekel in odkimal z glavo. , * * * Medtem se je poletje že nagibalo, in bližalo se je cerkveno žegnanje. Jesensko solnce se je smejalo v svoji veličini in sipalo žarke na bogate kmetije, ki so se praznično-oblekle, hoteč uživati veselje in zabavo semanjih dni. Že navsezgodaj so pohajkovali kmetje v belih srajcah, kmetice pa so si nadele velike avbe s svetlopisanimi trakovi, da se je veter ponosno igral ž njimi. Na ravnini med bližnjim selom in kmetijami naj bi priredili letos konjsko dirko. To je bilo nekaj povsem novega, načrt kmeta Troostera, ki je bil ravnokar izvoljen za župana. Obenem je hotel tudi povabiti vaščane na svoj dom, in zgodaj zjutraj že so sicer tako tiha, samotna pota oživeli; v trumah so prišli ljudje od blizu in daleč, se spre* , hajali, postajali in gledali. Kleve je bil, radostno vzhičen. Vedel je dobro, da bodo dirjali konji mimo njegov® koče in to priliko je spretno izrabil. Postav'1 je v senci gostih topolov mize, stole klopi, preskrbel piva in bezgovega žgan)3 , ter naredil tako nekako okrepčevalnico. Pravzaprav tega ne bi bil smel, za to ni in1®! namreč nobenega dovoljenja, toda, kdo neW se bo baš"zato brigal! Saj v bližini ni bi*^ nikake točilnice, ki bi nasprotovala, in župa1* Trooster se temu gotovo ne bo protivil. Le poljski stražnik je stvar gledal malc® postrani, toda Kleve mu je to bolezen hitf(j ozdravil s krepkim požirkom žganja; in* zdaj je stal mož postave ter varuh javnega m|r^ in reda s svetlim obrazom ob vhodu točilnic in skrbel za vzoren red. To so lahko za Kleveja zlate ur'.cCj Morda celo toliko zasluži, da bo venv!j mogel kupfti čedno kravico. Stal je zadaj za prvo mizo, živahno govoril in se glaSl\ šalil z gosti, medtem ko je točil in streg : Njegova žena in hčk Irma pa sta stregli P drugi mizi. dovolj za brezobziren boj proti »Slovenski Matici." Enako brezobziren boj dr. Krekov je veljal sokolskim organizacijam. Tyrš, oče sokolstva je bil framazon, framazonska vsa češka in slovenska sokolska organizacija. Zato je dr. Krek v letih 1914 in 1915 ponovno posredoval pri vladi, naj se vsa sokolska društva razpuste, premoženje zaseže in raziščejo arhivi, v katerih je rekel, da se bo našlo vse polno spisov, ki kažejo na zvezo z velesrbsko propagando. Užaljen in ogorčen je bil, ker vlada ni tega njegovega nasveta upoštevala, nego je samo delovanje sokolskih organizacij ustavila. Marsikak priimek iz živalstva je dr. Krek privoščil članom vlade, ki niso bili za njegov načrt. Tako je mislil, tako govoril in tako delal oni pravi dr. Krek, ki smo ga r a"V n o zaradi teh njegovih idej visoko, visoko spoštovali! Naša naloga bo v smislu teh njegovih naukov svoje politično delo uravnati. Sadovi pobratimstva. Kurentov album 1. 1918 „duhoviti“ Šaljivi list, ki sta ga uredila Branimir Kozinc in V. M. Salar, v katerega so narisali slike Maksim Gaspari, Fran Podrekar, Hinko Smrekar, v kterega inserira Gospodarska zveza — — je prinesel sledeče vrstice: Ljubi Kurent! Graška Tagespost je imela pred kratkim sledeči oglas: »Zamenjam Mater Božjo z Jezuščkom za mast". — Če je že rajni svetopisemski očak Ezav zamenjal svoje prvenstvo za skledo leče, zakaj bi pa zdaj ne zamenjali nebeških stvarij za posvetne. Lehko, da se kaj kmalu pojavi kje sledeča ponudba: »Zamenjam večno zveličanje za dobro kravico —' mlekarico." V Novemmestu izhajajo Dolenjske novice, kojih odgovorni urednik je Urban Horvat. Te Dolenjske novice so prinesle v številki 19. dne 9. maja 1918 sledeče vrstice. Razvedrilo. Oče naš, daj nam tri četrt kruha vsak dan in nasiti naše otroke. Odpusti nam naše dolgove in obrestuj jih s sedmimi odstotki vojnega posojila, da tudi mi odpustimo našim vojnim dobičkolovcem. Raz- svetli naše oblasti, da spoznajo, kako se kaznuje vojne oderuhe na zemlji in kako hrepeni lačno ljudstvo po moki, krompirju in ne pelji nas v skušnjavo obupa, temveč reši nas vsega hudega: kuge, lakote, vojske! Komentar in potreben. Resnica z dežele. Ugleden prijatelj z dežele nam piše: Prebiram rad »Resnico** in tudi ljudje pravijo, da je tako lahko razumna za kmeta in prijetna za brati. Pravica, pamet in resnica je na Vaši strani, zatorej zadostuje, da vse lepo mirno utemeljite brez nepotrebnih osebnosti, in resnica bo morala zmagati. Seveda bomo morali tudi čakati, zakaj zdaj so vsi Slovenci v deliriju, zdaj se pa tudi vidi, kako kratkovidni so naši ljudje; ne mislijo daleč in ne poznajo zgodovinskega razvoja. Ljubljanski profesor je pisal za samoodločbo narodov! To je lepo a jako naivno. Kakor socialdemokrati zahtevajo enakost vseh ljudi in ne pomislijo, da so ljudje različni po talentih, po značaju, po zmožnostih, tako tudi ti samoodločbarji ne pomislijo, da so tudi narodi jako različni med seboj, eni konservativni do skrajnosti (Španci), drugi delovni, pa zopet eni kmetskega poklica, drugi bolj industrielm, kakor je pač tudi njegova zemlja in fiziologična narava. Zato bo tudi velik narod, ki je industrielen, vedno silil na zunej, med tem ko drugemu nič ne bo do prometa in do velikih trgovskih zvez. Eden narod je podjeten, drugi bolj flegmatičen in bo vedno prvi silil v drugega, kjer mu bo kazalo. Zato se meni zdi zelo otročje za vse narode zahtevati enakost v vseh rečeh. Anglež na primer ne bo nikdar nehal za kupčijo hoditi po celem svetu, med tem so narodi, ki čepe le na svojem kraju. Velja pač tudi za narode beseda evangelija, da je eden prejel 5 talentov, eden dva, in eden samo enega. Bog pa hoče, da vsak narod porabi vse svoje talente, zato je pa tudi naravna posledica tega, da si marljiv narod še drugih 5 talentov pridobi, drugi pa, ki je prejel le dva, le zopet dva, ne pa 5 kakor prvi. Wilsonova zahteva po samoodločbi je toraj le vaba za narode v Avstriji, ne pa za Ameriko in Anglijo, v resnici ima le namen: ; če se proglasi načelo samoodločbe, nastane boj vseh zoper vse in takrat je vedno slabejši poteptan. Pravica mora biti nad samoodločbo. Razdeli Avstrijo in potem jo boš uničil. Mislim, da take nestrpnosti nikjer ni več na svetu, kakor zdaj na Slovenskem, še Hrvati niso tako nestrpni, da bi vsakega prokleli, ker ni za to novo strujo. Le pri nas »Slovenec" s svojim strastnim tonom dela tako javno mnenje, da ne more nihče več samostojno misliti, nobene svobode mišljenja ni več pri nas, pravi sužnji smo postali »Slovenčevih" pisarjev. To je strahovlada, kakor za časa Sula v Rimu. Ali ne bi smela tudi kaka pametna stranka živeti poleg nove? Nova stranka se ne bi smela več imenovati „Slov. Ljudska Stranka", ker je popolnoma nov program in pravilnik izdala, med tem ko je stranka starinov popolnoma pri starem programu prave Slov. Ljudske Stranke ostala. Torej si to ime po krivici lastijo. Ljudstvo pravi, da je „Domoljub“ od novega leta sem tako prazen; poprej je vsaj navduševal in tolažil, zdaj pa samo zabavlja zoper Nemce in starine. Gospodarskih člankov nima več tako kakor poprej, z eno besedo: list ni vreden, da ga ljudstvo bere. Mestna gospoda je dobila žalibog vso moč pri nas v roke! Ljubljanski gospodje so zakomandirali čez podeželne. Nam te mestne ideje nič kaj ne ugajajo, ker so pre-fantastične in pa tudi preneumne. Mi na deželi čutimo zdaj, kako se ljudstvo slabša, odkar se je začel ta domači boj, za molitev in za prejem zakramentov se ne brigajo, ker smo mi duhovniki oni lepi ugled izgubili, ki smo ga imeli prve tri leta te svetovne vojske. To so moje skromne misli, ki sem jih po dolgem in trajnem premisleku priznal za prave. Resnica — še je v cvetu. V »Poezijah Drag. Ketteja" (založba L. Schwentner v Ljubljani) čitamo naslednjo pesem: Resnica. Skrili so resnico, deklico nebeško; vrgli jo v temnico srednjeveško. Tam je zdihovala dolgo, dolgo časa ta devica, spala zlatolasa. Videla ni reva, kak nebeško solnce Danes je moral Pierken varovati malo Seelevijo in predvsem paziti, da se obadva ne znajdeta pod konjskimi kopiti. Prva skupina dirkačev je že oddirjala mimp: rdeči, stokajoči, kričeči, poteči se in z biči pokajoči kmetje na debelih, penečih se konjih v" oblakih prahu. Radostno vznemirjen je pritrkel Trooster s celp družbo bogatih kmetov in kmetic k točilnici, da bi pili in se poveselili radi sijajnega uspeha te slavnosti. Opazoval je, kako dobro kupčijo bo napravil Kleve, in mu zaklical med smehom tako glasno, da je odmevalo. »No torej? ... Ali ne bo šlo še kmalu? Prideš li jutri po telico? Včeraj so mi ponujali zanjo že šeststo frankov, toda tebi je Je vedno naprodaj za petsto frankov, siefe-ron (okroglo). En mož, ena beseda!" Kleve se je tresel ... bo že ... bo že, še par takih ur... potem morda jutri... . kdo ve.. . • »Saj ja nimam nič krme za njo," je šaljivo zavrnil kmeta in si z rokavi brisal znojni obraz. »Te se ne manjka. Saj jo lahko paseš °b mojem travniku," je vpil Trooster in se bahal pred vso družbo s svojim bogastvom in radodarnostjo. Kleve je bil pijan sreče in je hotel že “dobro razpoloženega, premožnega kmeta takoj prijeti za besedo. Pustil je svoje goste in je hitel k njemu, kar se zasliši tam zunaj krik in vik. »So že tu! Prihajajo! Že pridejo!" In vse je skočilo pokonci in drlo ven. Tudi Kleve je tekel z njimi; hotel si je vsaj to dirko, najlepšo in najvažnejšo, pobliže ogledati. , V dveh gostih, dolgih, pestrih vrstah so stali gledalci olj obeh straneh pota kakor dve živi človešld meji, stegovali vratove in bulili z očmi v daljavo. Otroci pa so se tupatam zleknili po tleh in molili glave na pot med nogami odrastlih. V daljavi se je kadil gč>st, rumen oblak, in videlo se je, kako so semtertja švigali biči po zraka in se spenjale roke, dočitn je odmevala pod konjskimi kopiti peščena cesta. Z veliko naglico se je bližala dirka, vedno razločneje so se videli jezdeci in konji in množice ob dirkališču so se zgenile in razmaknile. D\a konja sta prhala, spre*daj, levo in desno ob poti. En jezdeg je zgubil svojo čepico in lasje so mu vihrali v vetru. Potem je naenkrat pridirjal tretjr konj, velik, težek belec, ki je prejšnja dva butnil v stran. Množici je pretila nevarnost in kričaje se je umaknila na plan. Eden dirkačev pa se je zakadil z bokom svojega konja v mrežo okna y Klevejevi koči, slišali so se udarci konjskih kopit in takoj nato se je čul kratek krik in stok. Z vseh strani se je vsula množica tjakaj in našla v pesku krvavega dečka. Dvajset mož se je hkrati zganilo čevenj in ga dvignilo, toda v žrtvi ni bilo nobenega življenja več. Malo glavico je zmečkal udarec kopita. »Za božjo voljo vendar, čegav je? če-gav je?" je kričalo ljudstvo boječe. Bled in hropeč je planil Kleve s strašno slutnjo med gosto štnjeno množico .. . In z bolestnim krikom, in srce trgajočim obupom je spoznal v mrivem dečku svojega Pierkena! . . . Nato je samotna hišica pod topoli globoko žalovala. Oboknice niso bile zaprte in lučke so trepetale za okni. Hitro vzplapo-lajoči in istotako hitro pojemajoči svetli plamenčki sveč so bili kakor vroče solze, ki jih je točila uboga hišica, in trpinčene duše v nji so se zdele kot da bledijo v nemirnem obupavanju in zastonj skušajo uiti*. (Dalje prihodnjič.) na planine seva, na zelene holmce. Slišala nikoli širnih rek šumenja, niti v ječi hudi govorjenja. Prišel pa je v kraje v zapuščeni lozi vitez mlad jahaje nekdaj skozi. In ko je zagledal grad v daljavi črni, pot si je naredil sam med trni. Prišel vgrad, v hodnike je prišel bobneče, sobe prevelike, dvore preblesteče. Groza ga obhaja. V vsaki grajski sobi krasno ko sred raja, tiho, kakor v grobi. A v dvorani zadnji glej, leži devica;« kakor dan pomladnji cvetejo ji lica. Kakor dan v pomladi kakor rdeča hruška,' vitka kot v ogradi belouška. Kdo bi se premagal, kdo bi se ne zgubil? Vitez je omagal, jo poljubil. Dražestna devica vzdihnila, odprla je oči — ah, ni še, ni umrla! Sladko nasmehljala vitezu se deva, ljubko pozdravljala svit je dneva. Šla je ž njim iz grada po vsem širnem svetu, in „resnica mlada še je v cvetu". Jugoslovansko vprašanje. Nova laška iredentovska organizacija. Na inicijativo „Futellana Artigiana" v Trstu, Giovanni Bracija, bivšega predsednika „Commisione executive della Camera del Lavoro" v Trstu, Danteja Litmanna, bivšega prvaka tržaške sociališke stranke, Edv. Schotta, ustanovitelja tržaške „Unione Eco-nomica", Angela Scocchija, bivšega upravnika »Emancipazione" v Trstu in drugih se je ustanovilo združenje iredentovcev iz po Avstriji zasedenih pokrajinah. Glavni namen te organizacije je rovanje-proti Avstriji. Organizacija bo stopila v ozko zvezo z vsemi demokrati antantnih dežel. V vseh centrih se ustanove odseki za propagando, katere cilj bodi uničenje Avstrije. Organizacija se je izjavila, da poišče tudi zveze tudi med Jugoslovani, kakor obstoje, take zveze že med Italijani v Avstriji in Čeho-Slovaki. -....... n - , , „ , .. ....... Politični pregled. Tiskovna centrala v Londonu. Iz Londona poročajo, da je propagandni minister lord Beaverbrook otvoril novoustanovljeno tiskovno centralo za zunanje čas- nikarje. Pod poglavjem »ljudski poslaniki" pripovedujejo »Times" od 20. junija, da je lord Beaverbrook, angleški propagandni minister ustanovil v Londonu zbirališče za prekomorsko časopisje. Pooblaščeni zastopniki nevtralnih, zavezniških in angleških listov naj stopijo tako v zvezo s tem ministrstvom. Gre za 200 do 300 poročevalcev, ki jim je med drugim na razpolago tudi knjižnica, pisalna in bralna soba. Seveda imajo tudi vse naprave za telefoniranje in telegrafiranje, kakor tudi za podmorsko brzo-javljenje. Člani se lahko neposredno zvežejo z vsemi vladnimi mesti, ki jim na gotova vprašanja najlažje dajo pojasnila. Olajša se jim tudi obisk vseh mogočih naprav in podjetij. Lord Beaverbrook je rekel v svojem pozdravnem nagovoru, da naj tuji časnikarji obiskujejo to zbirališče, da spoznajo duha angleškega naroda. Duh naroda je v sedanji vojni važen tako kakor bitka na bojišču. Prej, za časa najetih armad, je bilo to drugače, danes pa zavisi vse od volje in odločnosti naroda. Bistveno kakor korenine pri rastlini naj bo prepričanje naroda za uspešno vojskovanje. Propagandno ministrstvo vidi v poročevalcih ljudske poslanike in jim pravi: »Dana vam je možnost, da spoznate angleški narod, mi pa z zaupanjem pričakujemo vaše sodbe ..." Češko-poljska-jugoslovanska konferenca v Krakovu. V Krakovu se je vršila 2. t. m. konferenca zastopnikov poljske radikalne, socialistične ter ljudski stranki pripadajoče inteligence z zastopniki Čehov in Jugoslovanov. Konferenca je sprejela sledečo resolucijo: Zbrani zastopniki poljske, češke in jugoslovanske inteligence povdarjajo solidarnost interesov in stremljenj češkega, jugoslovanskega in poljskega- naroda. Vojna. Izpraznitev desnega brega reke Piave smo nadaljevali. Naše čete so se popolnoma umaknile na vzhodni breg. V Albaniji so Italijani in Francozi pričeli ofenzivo in pridobili nekoliko na prostoru. V Moskvi so po nalogu antante socijalni revolucijonarji umorili nemškega poslanika grofa Mirbacha. To naj bi bilo znamenje za ustajo proti boljševikom. Ustaja se je ponesrečila. Tudi Čeho-Slovaki se morajo pred bolj-ševiki povsod umikati. Na zahodu pripravljajo Nemci zopet novo ofenzivo. Nemški drž. tajnik dr. pl. Kiihlmann je odstopil. Dnevne vesti. Upravništvo »Resnice" je odslej v Zadružni tiskarni, v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 7. Kam plotfemo? Piše se nam z dežele: Na zadnji shod liberalne stranke, ki je pa sedaj nase vzela novo moderno obleko jugoslovanske demokratične stranke, se je po deželi agitiralo takole: Zdaj smo vsi edini, zdaj se gre le za Jugoslavijo, zdaj ni več ne klerikalcev, ne liberalcev, zdaj škof z nami drži itd. S temi klici so šli v Ljubljano in so prišli vsi navdušeni nazaj. Človeka — duhovnika srce boli, ko vidi, da so bili., pa ti ljudje najhujši agitatorji za mani-festacijske shode, na katerih so nastopali možje poslanci, katerih pa oni nikdar niso volili in za katere smo se trudili in trpeli — mi duhovniki. »Slovenec" o shodu molči kot noč. Kedaj se bodo merodajnim krogom odprle oči? Sodimo — da je prepozno? Duhovniki sejejo, kdo pa žanje? Piše se nam: Ko sem čital, kakšno velikansko slavlje je bilo v Unionu, — še enkrat v Unionu na čast liberalnemu shodu pretekle dni, tedaj so me obšle tele žalostne misli: Tam, kjer smo pri zadnjem katoliškem shodu obsipali naše škofe s cvetjem, tam se zdaj šopiri svobodna misel, tam govore dr. Tavčar, dr. Triller, Iv. Hribar, dr. Kukovec,v učitelj Česnik itd. znane liberalne korifeje. Žalostno je to: Mi ubogi kaplani smo zbirali zadnje kronce, da smo na prošnjo toliko zaničevanega dr. Lampeta pokupili akcije Unionove, sedaj se pa niti v klet ne upamo, da ne bi bili inzultirani in imajo svobodomisdci večino in pravico v kleti in dvorani. Žalostna nam majka. In pri Gospodarski Zvezi? Spominjam se strogo zaupnega sestanka, na katerem je imel le en lajik — tudi sedaj toliko zaničevani g. Jaklič pristop — kot edini zanesljivi lajik, da bi Zvezo rešili propada. In šli smo in žrtvovali, kar smo mogli. In danes? Kdo ima pri Zvezi vso oblast? In Zadružna? Ranjki Iv. Traven ni zbežal na Pertovč, ampak je delal tiho in mirno — a za plačilo? Molčimo. Skušnja nas uči: Duhovnik delaj, trpi, se žrtvuj, potem pa — pojdi! Shodi. Nekdanji vseučiliščni profesor Jarcke je zapisal tele besede: »Na vseh velikih shodih je vetravo in dovtipno govorjenje močnejše kakor jedrnato dokazovanje razuma, in na vsakem shodu je toliko manj razuma, kolikor več razumnih bitij je pričujočih." Resničnost teh besed smo opazili na mnogih javnih shodih zadnjih mesecev. Javni politični sestanki. „Vsako posvetovanje", pravi Jarcke, »h kateremu je pripuščena množica, preneha biti pravo, mirno, preudarjeno razmotrivanje, in postane gledališče, kjer se producira nečimernost." — Dopisi slovenskih časopisov o raznih »gledaliških" pred in med shodi ter po shodih na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem nam vedo mnogo o tem povedati. Pristaši strank. »Glasove šteti, namesto jih tehtati,, je prav tako nespametno, kakor je nezmiselno šteti bisere in se ne ozirati na njih težo. En sam težak biser je dostikrat ' več vreden, kakor sto lahkih." — Naj nam bodo te besede učenjaka v spodbudo^ drugim pa v pouk, zakaj v političnih sporih je dvojna večina: večina števila glasov in večina dokazov. Občinstvo šteje prvo, modri ljudje drugo. Sveto pismo po vsej pravici pravi: »Ne potegni z drhalijo, da bi krivico delal; tudi v pravdi ne privoli v to, kar jih veliko sklene, da bi odstopil od resnice" (2. Mojz. 23, 2.). Naš jezik in dr. Mantuani. V Slovenčevem podlistku priobčuje dr. Mantuani oceno o Sičevi publikaciji narodnih vezenin na Kranjskem. O prireditelju piše doslovno: „Naš jezik nima primerne besede, s katero bi mogli označiti zaslužnost dela in izreči* zahvalo'idealnemu in nesebičnemu prireditelju te publikacije." Ne vemo sicer, ali , meni gospod doktor »človeški jezik" sploh ali »slovenski jezik", vsekakor pa bi mu svetovali, naj raje opusti tak „superlativ“, dasi je Sičevo delo, kakor pravi gospod doktor »pravcati čudež". Še enkrat Kurentov album. V frama-zonskem kurentovem albumu najdemo med drugim tudi oglase Gospodarske zveze in Mlekarske zveze v Ljubljani. Mladinskim časom primerno 1 Mladinska vrtoglavost. 16. junija je bila na Rakeku Krekova akademija, ki je imela menda to ime zato, ker so mladinski akademiki na drugem delu te akademije, ki se je vršil v liberalni gostilni plesali in sicer, kot so se liberalci pritoževali ostentativno plesali z neko nemčurko, ki je samo nemško govorila, tako, da so bili liberalci in liberalke prisiljeni mladinske akademike zaradi tega »štenkariti". Kaj pa to? Nekje so ustanovili podružnico J. D. S. Glavna agitacija po kmetih, pti starih ženicah pod pretvezo »Jugoslavija*. Nihče si ne upa ugovarjati — če ne te snedo same jeze, ker si proti Jugoslaviji. Pod to odejo pa rede stari liberalizem ali bolje rečeno brezverstvo. »Tega ne sprejmemo medse — žena hodi v cerkev." »Ta ni za-, nesljiv, govori večkrat z župnikom." Tega tudi ne — ni bila njegova družina na ljudskem taboru." Torej tabor in liberalizem skupaj pod odejo Jugoslavija! In sedaj pride Slovenec, za katerega smo vse dali, vse Žrtvovali, pa nam dan na dan deli brce, nas smeši, nas sramoti! Ne bomo pozabili, ko °o splošen polom, vam bomo že povedali. Niti hlačk še niste nosili, ko šmo mi stali v strelskih jarkih, vi ki sedaj mečete blato na svoje brate! Starin. Brez komentarja v premislek. Po cesti sem šel, kar me vstavi star, zagrizen liberalec, steber liberalne stranke od nekdaj.' »Zakaj vas pa ni bilo na ljudski tabor?" toe nagovori. »Zakaj pa vas ni nikoli v cerkev" se mu odrežem. »Veste — pravi liberalec — sedaj Vas mi rabimo!" — Ali ni to velika resnica? Ali se spominjate kaj je enkrat na shodu v Zagorju rekel "ošnjak? Torej naj bomo mi za štafažo na shodih ker nas rabijo — da se okrepi liberalizem, da pridejo stari sovražniki sv. cerkve, Sv' vere, našega vernega ljudstva zopet na Površje, potem bodo še z nami pomedli. O kako se bodo še nekateri kesali! Ali ste Pozabili že na vse napade, surovosti liberalnega časopisja pred vojsko? Ali res ne Poznate izreka, po njih sadu jih bo spoznati? Dol. Novice prinašajo pod »Dolenjci Pozor!" z dne 4. julija poročilo o predavanju inženirja dr. Dompierija o načrtu tretje železniške zveze Dunaj—Trst. Oziraje se na dolenjsko zvezo s Trstom pišejo: »Do zdaj sfto imeli dva znamenita shoda v Kostanjevci in na Rakovniku pri Št. Rupertu, a na ^obenem se ni izpregovorila niti besedica o JJaših slabih prometnih zvezah, d asi so bili prireditelji shodov na to opo-2oreni.“ Sicer prežvekuje ta svetovni listič feden za tednom „Slovenčeve“ otročarije in ; ^udobnosti; sedaj se mu je po sreči vendarle y glavi posvetilo kakšno korist ima ljudstvo 111 bo imelo od lažnjivih hujskarij. r Kateri je najvišji zakon? Kristus je U&1: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz Vsega svojega srca in iz vse svoje duše in 12 vs^ svoje misli." To je največja in prva Napoved. Druga je pa tej enaka: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.“ (Mat. 22, e! 39.) Framazonska demokracija pa uči v »Domovini" štev. 5 pod naslovom „Najvišji Zakon": »narodna dolžnost je prva dolžnost, Ujej se klanjajo vse druge." „Svoboda domovine je naj višji zakon." „Tu je oni naj-ji zakon, ki ga narekuje najvišje čuvstvo ‘Jubezni: dolžnost do domovine, to je na-!,0dna dolžnost." »Najvišji zakon je: blagor oniovine, svoboda naša, svoboda Jugosla-Vlje." Vsaka pripomba odveč! Framasonski demokrati mažejo po ®v°jih listih, da ne rabijo loviti pristašev ^rUgih strank v svojo. Kako je pa to, da se s°Šilja njih nenaročeni list „Domovina" po. j eŽeli gostilničarjem in drugim, ki niso bili z1, nočejo biti kot pošteni katoliki njihovi Privrženci, in dasiravno se jim list vračuje, 5a vedno še usiljujejo? Njihova dejanja pač Ltllgače govorijo kakor njihove hinavske , esede. Vse kaže, da hočejo svoj list vti-°tapiti gostilničarjem mesto prejšnjega sta-°vskega glasa: »Gostilničar*. Občina Ježica in deželni glavar. Dež. IpVar dr. Iv. Šušteršič je prejel sledeči y°Pis: G. dež. glavar vojvodine Kranjske! blagorodje! V poročilo na tamošnjo 0h£0vo okrožnico z dne 18. junija 1.1. Vas cinsko predstojništvo nikakor ne more črtati iz imenika častnih občanov z ozirom na to, da zasluge ostanejo zasluge, radi katerih je bilo Vaše blagorodje pred leti imenovano častnim občanom tukajšne občine; zasluge radi kterih ste bili imenovani, so pri nas neizbrisne, naj se govori danes karkoli. Občinski odbor je v svoji seji dne 29. junija 1918 enoglasno odobril moj predlog, ker se zaveda, kaj je storil pred leti in da to niso nikake otročarije. Vsled tega se se Vas prosi in zahteva, da ostane Vaše blagorodje častni občan tukajšne občine, kar blagoizvolite vzeti na znanje. — Na Ježici, dne 29. junija 1918. Ahlin, J. Perko, Verbič. Kakor izvemo, bode g. dež. glavar v smislu svoje znane okrožnice, obdržal častno občanstvo občine Ježica. Občina Dobliče in dež. glavar. Dež. glavar je sprejel sledeči dopis: Na Vaš dopis z dne 18. junija 1918, podpisano poroča glede častnega občanstva, da v naši občini niste bili imenovani, ker ni nihče mislil na tako stvar, pač pa smo navdušeni z vso svojo močjo za Vas. Bog Vas živi še mnogo let, in Vas ohrani pri zdravju! Obžalujemo, da se z majniško deklaracijo sedaj v najbolj viharnih časih dela nemir med ljudstvom, ko bi se z mirom veliko lažje kaj doseglo. S tem malim pisanjem zaključimo in rečemo: Pozdravljeni bodite in Bog Vas živi še mnogo let! — Županstvo občine Dobliče, dne 26. 6. 1918. M. Gešel, župan. Izjavo proti veleizdajalcem je sklenila občina Bohinjska Bela soglasno s pristavkom: Tukajšnje prebivalstvo navdušeno kliče in deluje v smislu: Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo! Ivan Burja, župan; Lovro Poljanec, Janez Koselj, F. Olifčič. Občinski odbor Št. Peter pri Novem mestu je v svoji seji z dne 7. t. m. med drugim sklenil tudi sledeče: »Gospod deželni glavar dr. Ivan Šušteršič se soglasno prosi, da blagovoli še nadalje ostati častni občan občine Št. Peter p. N. m., katero čast se mu je dovolila tukajšnja občina'nakloniti dne 18. februarja 1917. Tukajšnji občinski odbor prejkoslej neomajamo zaupa svojemu častnemu občanu, gosp. deželnemu glavarju ter ga zagotavlja svoje udane hvaležnosti pročeč ga naealjne vsestranske naklonjenosti." Istočasno se je sklenilo: »Obč. odbor občine Št. Peter p. N. m,, eooglasno z vso ogorčenostjo protestira proti narodnim izda-dalcem odobrujoč znano resolucijo deželnega odbora, v,kateri se obsojajo veleizdajalski poskusi dr. Trumbiča nad našim narodom." Seje se je udeložilo iz med 24 odbornikov 20. Oba gorenja sklepa sta bila storjena soglasno. Od resnega do smešnega je samo en korak. To je dokazal g. Bajec. — V Trst se je peljal na dan sv. Rešnjega Telesa, da so tam Tržačanje začudeno gledali njegovo važno osebnost, katera važnost po njegovih izjavah tiči v tem, da je pri njem umrl dr. Krek. Vedno povdarjanje te važnosti je nekdo označil naslednjim: Pri neki hiši so umrli oče. Sinček ob tem dogodku ni imel važnejšega opravka, da je hitel k sosedu in potrkal na prsa: »Pri nas so oča umrli, pri vas pa ne!" Vodstvo Marijinih družb naj bi nekoliko pazilo na vesejo rajanje članic Marijinih družb na liberalnih in mladinskih prireditvah. Trdi se, da so bile ob ustanovitvi J. D. S. tudi nekatere članice Marijine družbe iz Šmarja v narodnih nošah v Ljubljani. Prvo jugoslovansko ministrstvo. Zaslugo, da se je že v teh dneh sestavilo prvo jugoslovansko ministrstvo imajo naši mladini. Zgodilo se je to ob prilike nove maše v Planini. Da podkrepijo svojo resnost do jugoslovanskega vprašanja, so krokarskemu »stolu* postavili nove dostojanstvenike in sicer po načelu »vse mora biti jugoslovansko." Tako so stoloravnajoči bili »kralj", oziroma »ministri". Tako smo Kranjci po zaslugi mladinov sestavili.1. 1918 prvo jugoslovansko ministrstvo. Kdo je bil pri tem zgodovinskem »stolu" v Planini Jugoslovanski klobasar", zgodovina še molči. Ko je naš izvestitelj zapuščal družbo se je spomnil na besede dr. Korošca: »Naša stvar dobro stoji." Izvestitelj zatrjuje, da je ta čestita njegova jugoslovanska družba stala na jako slabih nogah. Tako smešijo mladini sami jugoslovansko vprašanje! Kako pridigujejo v cerkvi nekateri mladini. V neki župni cerkvi na Kranjskem je pridigoval mladin: »Ker se zlasti zadnje čase pri nas širijo razni listi, zato se mi zdi primerno, da Vas opomnim, na to ime kar so se sami knezoškof sami izjavili in edini katoliški listi so ti-le: Bogoljub, ki bi ne smel manjkati v nobeni pošteni katoliški hiši, Domoljub, Slovenec in Jugoslovan. Vsi drugi pa niso katoliški! Tako so rekli prevzv. knezoškof, zakaj, bom drugič pojasnil če bo potreba." — Koliko je po nepotrebnem privlekel mladin v svoje neresnične trditve prevz. g. knezoškof ne bomo preiskovali. Zanimivo je le, da se priporoča s prižnic »Jugoslovana*, ki obširno priporoča »Kurenta", ki se norčuje iz škofovske mitre in je poln protiverskih beležk, da s« s prižnic na tak način agitira za »Slovenca" in druge slične liste, ki so polni dokazanih laži in ki so hujskali naj bi naše ljudstvo odločno ne nastopilo proti Trumbiču. Čudno »katoličanstvo"! Divji zakon. Iz načelstva J. D. S. poroča »Slovenski Narod": »Pri slučajnostih se je razpravljalo o dopisih nekaterih krajevnih organizacij, ki se z navedbo dejstev pritožujejo nad nedopustno agitacijo pristašev SLS. proti Jugoslovanski demokratski, stranki. Sklenjeno je bilo, da se z ozirom na narodno disciplino te pritožbe ne objavijo, temveč da se o njih obvesti vodstvo SLS. s prošnjo, da ukrene potrebne korake proti škodljivemu kršenju narodne sloge." — Medeni tedni so proč! Naše časopise vračajo nekatere pošte, ne da bi jih dostavile naročnikom. Kdor zadnji čas ni prejel v redu »Novic" ali »Resnice" naj se oglasi! Dr. Tavčar s svojim brodovjem ni popolnoma zadovoljen. V »Slovenskem Narodu" je napisal dr. Tavčar članek: »Nekoliko pripomb k gospodarskemu programu J. D. S., kjer pravi o tozadevnem zborovanju J. D. S.: Take skupščine se najlažje primerjajo manevru brodovja, katerega posamezne ladjev vozijo sedaj v široki, sedaj v dolgi vrsti. Časih se pripeti napaka, zmede se vrsta in pomešajo se ladje med seboj! Isto je bilo pri našem zborovanju. Tu in tam je morda ena ali druga ladja krenila nekoliko v stran in ravna vrsta se je nekoliko pomešala. Nič ne de! Neizogibno je, da se pri enakih zborovanjih zastopajo tudi nazori, ki kipe bolj iz mladega srca, nego iz ohlajenega premislek^. Pri takih razpravah govori prav rada teorija, dočim stoji izkušenost ali praksa bolj pri, strani. Da se v naši novi stranki vsled tega ne rode kaka napačna mnenja, je treba vse storiti, da se pojmi pravočasno razbistre." — Tako • 8. Krepite jo s podpisovanje«*! _ vojnega posojila Gospodarske vesti. Le do 17. julija je še čas podpisfjj 8. vojno posojilo. Naj vsak stavi do teo^J svojo domovinsko dolžnost v kolikor goče največji meri. Zasega letošnje krompirjeve IetW • in najvišje cene. Nova ministrska nared^ določa, da je letos zasežen ves krompir]e.f pridelek ne glede na čas kdaj se kromP izkoplje. PH občini pa ima množino P ji delka letos priglašati le oni, ki je obde* za* krompir več kot 5 hektarov zemlje. Mn j žina ki jo sme vsak posameznik porab* se bo končno določila kadar bo pridelek znan. Letošnja naredba tudi določa, da se mora oddajniku, ako mora na ukaz krompir postaviti na določen kraj, ki je oddaljenejši kot bližnja železniška postaja pač povrniti pri vsakih 100 kg krompirja po 10 vinarjev za vsak kilometer, Kot temeljna pre-.vzemna cena velja ona, ki jo določa min. naredba oa 8./3. 1917 t. j. po 15 kron za 100 kg. Na novo pa je k tej cehi dovoljen pribitek 80 kron pri 100 kg, ako se krompir odda do 17. t. m. Kdor ponudi žitnemu zavodu krompir prostovoljno v nakup še pred 15. decembrom prejme zato še posebno nagrado v znesku 5 kron pri 100 kg. Potemtakem dobi oddajnik za 100 kg krompirja pri oddaji do 17. t. m. po 100 kron, Potem pa cena pada na vsakih 12 dni za 16 kron tako, da znaša prevzemna cena s 4. septembrom t. 1. samo še 20 kron s prej omejeno nagrado za prostovoljno oddaje vred. Ako pa žitni zavod ponudenega krompirja do 1. marca 1919 ne bi odvzel, tedaj prejme oddajnik zaradi čakanja še nadaljno nagrado v znesku 2 kron pri 100 kg. Pri prisilni oddaji se kot prevzemna cena računa samo 15 kron, pri rekviziciji je dovoljen odbitek 20°/o od cene in ima oddajnik nositi tudi stroške rekvizicije. Kazni so kakor lani: zapor do 6 mescev, globe do 20000 kron in event. spoznanje blaga kot, zapadlega v prid državi. Ovce iz Ukrajine In Iz Poljske se bodo uvažale v nemške dele Češke in jih bodo oddajali posameznim posestnikom v čredah najmanj po 100 glav. Posestnikom se bo za p^go plačevala posebna odškodnina, ali pa se jim bo živali takoj prodalo v last pozneje pa za vnaprej dogovorjeno ceno pokupilo nazaj. , Konji Iz Ukrajine. Kakor čujemo bo kranjsko deželno mesto za vnovčenje živine importiralo iz Ukrajine nekaj dobrih, delovnih konj, ki jih bo oddajalo kmetovalcem po znatno nižjih cenah kakor so sedaj pri nas običajne. Konji bodo menda treh vrst: prav močni, srednji in nekaki poniji, naj-brže oni, ki jih po Galiciji imenujejo „Ko-niki“ in se jih je videlo dosti tudi pri nas pri trenu kateri je prihajal iz Galicije. Marsikdo si je nakupil svoječasno žrebet te vrste. Kdor se za nakup zanima naj se obrne na imenovano vnovčevalnico. Oddaja sena In slame. Kakor čujemo severne avstrijske dežele in zlasti nemške Ugovarjajo proti načinu predpisovanja kontingentov na posamezne dežele čeprav se je obremenitev enakomerno izvršila na pod-jadi ploskev na katerih se krma prideluje >n z ozirom na število živino. Pravijo, da so trikrat vreveč obremenjeni in bi radi oddali le toliko kot lani t. j. komaj dobrih 10% od kontigenta. Ali naj zopet samo dežeje v bližini fronte vse dajo? Baje se je Nemcem revizijo sedaj določenih kontigen gentov že obljubilo. Pozor! Podpore za preživljanje. Godrnjanja zaradi teh podpor je mnogo opravičenega, mnogo pa tudi neopravičenega. Ljudje so gladni in zato se lahko godrnjačev kmalu dosti dobi. Po zakonu dobivajo podporo tudi Svojci večjih posestnikov, posebno če je gospodar vpoklican in se mora zemljišče obdelovati z najetimi močmi. To pa bajtarjem ni prav in godejo: „Če veliki posestniki dobivajo podporo, zakaj bi je pa mi mali ne doJ?ivali ?“ Ako imajo bajtarji še domače sinove ali hčere, ki so v najboljših letih in ti lahko brez tuje pom«či vse sami lepo obdelajo, potem taka bajta danes več nese, kakor grunt, kateri se mora obdelovati z najetimi delavci ali s posli. Kjer je pa pri bajti doma ostal poleg odraščenih otrok še evrst gospodar, ki sam dela in vse vodi, ?ndi se pomanjkanje še manj čuti. Drugače je na gruntu, kjer je ostala doma sama žena in kup malih otrok. — Svarimo ljudi, ki bi radi dobili podporo, pred zakotnimi pisači. Ti pisači ljudi le izsesavajo, dosežejo pa ne ničesar. V roke takemu „prijatelju ljudstva" pade marsikak kmet, ki rad verjame hvalisanje in grožnje, da bo že pritožba komisiji za preživljanje uro navila. Znan nam je slučaj, da je pisač prejel za prošnjo na deželno vlado, jajc, masla in moke. Deželna vlada je odstopila prošnjo okr. glavarstvu „zur Amtshandlung". Ker je bilo v prošnji navedenih več neresnic, nekaj resnic pa prikritih, je bila rešitev zopet neugodna. Kmet in njegov pisar še nista opešala, kajti »potrkati treba na prava vrata". Pisač je za dobro plačilo naredil pritožbo zoper odlok komisije na finančno ministrstvo, češ, tam imajo denar. Fiuančn« ministrstvo je pritožbo odstopilo ministrstvu za dež. brambo in to jo je poslalo okrajni komisiji za preživljanje »zur weiteren Amtshandlung". Seveda se je kmet zopet jezil ko je dobil vnovič neugoden odgovor. To jezo bi si bil pa lahko prihranil, ako bi bil hodil pravo pot. Iz česa pečejo danes kruh. Kakor poročajo dunajski listi, so preiskali na pritožbo konsumentov kemično kruh, ki ga pošilja dunajska aprovizacija pekovskim velepodjetjem ter našli, da sestoji iz: pokvarjene moke, gnilega in zmrzlega krompirja, repe, drv, krede in papirnate mase izmočenega, stisnjenega papirja. Pa še tega kruha ni dosti. Karte za niti. V najbližji dobi izda vlada naredbo, s katero bodo uredili trgovino z nitmi. Izda posebne izkaznice za niti. Koliko vrst izkaznic bomo pa še dobili? Dva vola — 19.480 kron. Mesarki mojster Fr. Lickl v Gradcu je dobil od graške vnoVčevalnice za živino dva hrvaška vola, ki nista veljala nič več kot 19.418 kron. Živila Iz kolonij. Francozka si preskrbi cenega živeža iz kolonij Živila plačuje mnogo ceneje kakor je njih cena na splošnem, svetovnem trgu. Iz Maroka se je v Francijo zvozilo mnogo pšenice, ječmena, koruze, fižola, goveje živine in prašičev. Une artere sud europčnne. Francozi se bavijo z načrtom železniške zveze Francije z južnovzhodno Evropo, ki bi šla preko Dižona, Milana, Benetk, Trsta, Ljubljane, Zid. mosta, Zagreba, Belgrada, Sofije in Odrina v Carigrad. Posebna proga bi vezala Belgrad preko Oršove z Bukareštom, Galacem in Odeso. Dva brezmesna dneva na teden sta uvedena počenši s 1. majem tudi na Norveškem. Gospodarska centrala Izdelovalcev srpov In kos je ustanovljena. Kdor kaj potrebuje naj se hitro preskrbi, kajti ko se ustar ovi centrala, bo blago izginilo. Morda pa ne bo šlo vse v Ukrajino?! Določitev najvišjih tantijem In dividend na Ogrskem. Ogrska vlada je izdala naredbo po kateri obrati, ki so dolžni po-, lagati javne račune ne smejo izplačevati višjih dividend kakor so jih .izplačevali v letih 1913 do 1916. Izjeme so dovoljene le v onih slučajih, ako dividenda v omenjenem času ni presegala 5%, oziroma, ako se dividend sploh ni moglo izplačevati. Tudi prepoveduje ta naredba izplačevati ravnateljem ali članom ravnateljstva kake večje zneske kot v poprejšnjih letih in sicer tudi v obliki deležev od dobička ne. Draginjske doklade obdavčene. Finančno ministerstvo je sporočilo finančnim deželnim oblastem, da so vsi izredni dohodki uslužbencev, ki jih dovoljujejo službodajalci zaradi vojnih razmer pod kakršnimkoli imenom — če tudi le začasno ali izjemoma — (aktivitetne doklade, pokojnine) po § 159, odstavek 1., in § 167, št. 1, 2 in 4 zakona o osebni dohodarini enako kakor normalni službeni prejemki ali pokojn:ne podvrženi dohodninskemu in plačarinskemu davku. Letošnja oddaja žita. Z ozirom na poročila raznih listov, da se drugod in zlasti po Štajerskem že začenja kontingentiranje radi oddaje žit, da potem, izostanejo razne preiskave po kmečkih shrambah poročamo, da se bo predpisovanje kontingentov pravkar začelo tudi na Kranjskem. Najprej bo za prvo silo morala dežela spraviti skupaj primerno množino krušnih žit in bo ta množina razdeljena na posamezna glavarstva, ta pa jo bodo zopet razdelila na posamezne pridelovalce. V ta namen se bodo napravila nekaka zbiralna okrožja, ki bodo obsegala po 5 do 6 občin. V vsakem takem okrožju bo poslovala permanentna komisija, obstoječa iz zastopnika pol. oblasti, občine, žitnega zavoda, konsumentov in sedaj vendar enkrat tudi iz zastopnika kmečkih koristi ter bo zasliševala pridelovalce o pridelku na podlagi popisa ploskev in se bo ž njimi tako-rekoč dogovorila koliko morejo dati za prvo silo, torej za čas dokler ne bo ves pridelek znan. Takrat se bodo eventualno predpisali zopet novi kontingenti in tudi za letos ni gotovo, da se posebna popisovanja po shrambah ne bi svoječasno vršil^. Kakor čujemo se gre sedaj predvsem za preskrbo nepridelovalcev s kruhom do novembra. Pri nas v deželi se seveda ne bo moglo zadosti dobiti in upamo, da je vlada izposlovala primeren dovoz od drugje in tedaj ta kontingent, ki se ga bo sedaj zahtevalo najbrže ne bo posebno visok, seveda občutljiv pa le bo, ker so žita letos znatno slabša kot lani, kajti kar ni pokvarila moča in pole-ganje pa je deloma uničila toča; marsikje bodo morali žito pokositi za krmo. Žetev na Ogrskem se je začela s Petrom in Pavlom. Cenijo, da je tamkaj letos bilo v splošnem obdelane več zemlje kot lani, pridelovalna ploskev za žita pa, da je padla, zvečala pa se je ploskev za pridelovanje zelenjadi. Letina je najbolje kazala na desnem bregu Donave, dalje v delu med Tiso in Donavo ter na Slovaškem, medtem ko je v delu Banata kazalo„neko-liko slabše. Povprečno računajo žitnega pridelka največ po 600 kg na katastralni oral, pri rži bo pridelek morda še slabši. Krompir kaže lepo. Koruza se je popravila, košnja sena pa je bila izredno slaba. In vendar bo na Ogrskem vedno dovolj sena za prodaj še takrat, ko bomo pri nas trgali slamo s streh. Ogrska industrija za pitanje prašičev In za meso akc. dr. se je preosnovala v novo akc. družbo pri kateri so vdeleženi s • 6 milijoni kron kapitala ogrska akc. dr. za živila, zadruga ogrskih kmetovalcev in-splošna konsumna zadruga. Tudi glede žita se Ogri pripravljajo, da ne bp treba veliko dati v Avstrijo. Cena žitu In sočivju. Urad za ljudsko prehrano je določil žitnim sočivju nastopne cene: oddaja do 15. jul. pšenica 80 K. rž „ 80 K, ječmen 75 K; do 31. julija pšenica 75 K, rž 75 K, ječmen 70 K; do 31. avg. pšenica 70 K, rž 70 K, ječmen 65 K; do 30. septembra pšenica 65 K, rž 65 K, ječmen 60 K; do 20. decembra pšenica 60 K, rž 60 K, ječmen 55 K; po 20. decembru pšenica 55 K, rž 50 K, ječmen 50 K, oves 50 K, proso 50 K, koruza 50 K, ajda 100 K, grah 120 K, leča 150 K, fižol 100 K. Vojna škoda na Pruskem. V vzhodni Prusiji so' Rusi napravili tekom vojne za 1035miljonov mark škode, poslopij in zgradb so vničili za 350 milijonov mark, odvedli so 13.200 prebivalcev. Oškodovani so pre- jeli na račun škode kot prve obroke do 18. junija t. 1. 960 milijonov mark. Kakor so dognali je bilo porušenih do 30.280 po- slopij, doslej pa so jih že na novo pozidali nad polovico t. j. 17.354. Beguncev je bilo okoli štiristo tisoč. Primanjkuje še vedno samo v Vzhodni Prusiji okoli 88 tisoč konj kakor tudi okoli 100 tisoč krav in volov, približno sedmina predvojnega števila. Svobodna kupčija na Turškem se je začela. Pred nekaj tedni je bil promet z moko in sladkorjem izročen svobodni trgovini, sedaj pa so prišle v prost promet tudi nekatere tkanine, čaj, kava in vžigalice. Maksimalne cene so odpravljene, transportna dovoljenja niso več potrebna. Davek na vžigalice je odpravljen. Vžigalic je tamkaj največ v prometu švedske in nemške, zelo malo avstrijske provenience. Izvoz tobaka iz Turčije. Turška vlada je dovolila izvoz 3,000.000 kg tobaka, ki gre povečini v Nemčijo, del pa v Švico, na Holandsko, Dansko, Švedsko in v Ukrajino, Cene. se neprestano dvigajo. Slabša vrsta germičana stane kg po 90 pijastrov, bučak po 125 pijastrov. V Aldabasarju plačujejo kg že po 200, v ATdinu, Magneziji in Ede-mišu še dražje. V Švici se impotirani turški cigaretni tobak plačuje po 340 pijastrov za kg. Prva železobetonska ladja v Turčiji je bila ob Bosporu spuščena v morje začetkom preteklega mesca. Zgradila jo je neka berlinska stavbna tvrdka, ki si je nalašč v te namene morala v Beikosu ob gornjem Bosporu prej zgraditi potrebno ladjedelnico. Cena za srebro se je znatno dvignila na Holandskem odkar je izostal uvoz iz Anglije. Zato je državna^ banka potegnila srebrni denar iz prometa. Čistina v holandskem srebrnem denarju je zelo visoka ih znaša 945 delov od 1000. Srebrna industrija je zato mogla goldinarje kaj dobro porabljati mesto navadnega čistega srebra in jih je kupovala za 15 do 20 °/0 cražje. Odslej je določena za srebro tudi maksimalna cena, namreč 19975 goldinarjev za kg. Krušne karte so uvedene na Francoskem sedaj za vse stanove in za vse pokrajine. Obrežne naprave v Rouenu na Francoskem so med vojno ob obeh bregovih Sene podaljšali za 12 kilometrov. V letu 1914 je bilo pristanišče urejeno že za 10 milijonov ton. Tudi pristanišče Marseju mislijo še povečati. Stroški so izračunjeni na 123 miljonov frankov. Potom kanala ga mislijo zvezati z Rono, kar bo stalo nadalj-nih 100 milijonov frankov. Francoski listi brez anonc. Posebna vladna naredba določuje, da oni francoski listi, ki se pošiljajo v tujino ne smejo priobčevati nikakih oglasov. Ta korak je vlada storila le iz strahu, da se ne bi pledle kake kupčije s sovražnikom. Odredba je pri za-ložništvih listov vzbudila veliko razburjenje. Italjanske Ansaldo- ladjedelnice zvišajo svoj akcijski kapital od 100 na 500 milijonov lir. Te ladjedelnice so v nekaki zvezi tudi s trgovinsko banko (Banca commer-ciale), s tovarnami Fial in z narodno pa-roplovno družbo (Societa nacionale di na-vigazione) v Genovi. Italjanska »Navigazlone generale" se misli spojiti z italjanskim Lloydom. Obratna glavnica naj bi se zvišala od 120 na 180 milijonov lir. Prvi avstrijski c. kr. ekonomijski svetnik. Cesar je podelil naslov ekono-mijskega svetnika kot prvemu Ivanu Gwuzdzi, ravnatelju grof Larisch-Moennichovih posestev v Karvinu. Nazadovanje v živinoreji. Po uradni statistiki z dne 31. oktobra 1917 je padlo število živine v Avstriji doslej za 26°/# torej približno za četrtino normalnega števila. V celi Nemčiji pa je število živine padlo do istega časa le za 4-4"/o> na Bavarskem se je število živine med vojno celo za 37 % zvišalo. Seveda je nazadovanje povsod še večje če bi primerjali padanje v teži. Kako delajo. Na Dunaju je policija aretirala pet uradnikov in uradnic žitne centrale, ker so prodajali po cele vagone krompirja >n moke po visokih cenah. Karte za tobak bodo uvedene v Ljubljani z 8. julijem, po deželi pa s 5. avgustom t. 1. V štajerskih vinogradih se je vsled' stalnega deževja že začela hudo pojavljati peronospora. Žal, da vinogradnikom priman-kuje sredstev za obrambo proti tej bolezni. Par pujskov 1500 kron. Na zadnjem trgu v Oberhollabrunn na Nižjem Avstrijskem je stal par mladih pujskov 1000 K do 1500 kron Ljudje so se kar pulili za nje. Roke povzdigujeta k deželni vladi dr. Tavčar in prelat Kalan! Nečuveno! Dr. Tavčar in prelat Kalah gresta skupaj k deželnemu predsedniku prosit ga, da naj občino brani proti deželnemu odboru! In temu treba naslov „Za narodne pravice"! Vse to radi tega, ker j? deželni odbor sklenil izjavo proti veleizdajalcem in je predložil enako izjavo občin* skim odborom v sklepanje. Veliko zaupanje imata do Njega Exscelence grofa Attemsa.. Kaj si je neki grof mislil, ko je videl rjoveča leva v tako poraženi pozi? Eno je gotovo: Nad juridično vedo dr. Tavčarja je-moral čisto zdvojiti. Kaj tako komičnega se menda še ni doživelo v palači na Blei-weisovi cesti, kakor tak klavern nastop dveh' voditeljev strank! Razpis ustanov. Deželni odbor kranjski je s pridržkom naknadne odobritve deželnega zbora vojvodine Kranjske ustanovil za na Kranjsko pristojne obiskovalce c. kr. navtične šole v Kotoru ali kr. mornariške akademije v Bakru pet UStanoV po 1000 K, ki se s tem razpisujejo. Prošnje za eno teh ustanov opremljene s krstnim in domovinskim listom, izkazom o premoženju, izkazom o cepljenju koz, dokazilom, da se prosilec nahaja na enem izmed obeh gori navedenih učnih zavodov, oziroma da mu je sprejem na tista zagotovljen, dalje s šolskimi izpričevali je vložiti najkasneje do 1. avgusta 1918 pri podpisanem deželnem odboru. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 5. julija 1918. m PRIJAVE NA Vlil. AVSTRIJSKO VOJNO POSOJILO SPREJEMA PO ORIGINALNIH POGOJIH IN DAJE RADE VOLJE TOZADEVNA POJASNILA ILIRSKA BANKA V LJUBLJANI ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. V Odgovorni urednik: Vojteh J el oč ni k. — Tisk »Zadružne tiskarne* v Ljubljani. — Založil konzorcij.