DRŽAVNO TOŽILSTVO v LJUBLJANI • IM® »30 -kratCena 1 Din IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj, ffAROCNTNA mesečno 4.— Din, četrtletno 10.— Din, polletno 20.— Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celju _ dostavljen na dom mesečno 1.— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani Knafljeva ulica 5. telefon št. 3122. £.123. 3124, 3125 in 3126. UPRAVA v Ljubljani, Prešernova ulica 54. telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. INSERATNI ODDELEK v Ljubljani, Prešernova ul. 4, telefon št. 2492. Do&iina &ačana v^otcMni Leto IV. Ljubljana, 11. avgusta 1930 Štev. 32 j eva nedelja Svečano odkritje spomenika slovenskemu geniju na Vrhniki Včeraj so odkrili na Klancu spominsko ploščo, na glavnem trgu pa spomenik Ivanu Cankarju Vrhnika, 10. avgusta. Naš trg gotovo še ni doživel tako velikega kulturnega praznika kakor danes, ko so odkrili Cankarjevo spominsko ploščo na pisateljevi rojstni hiši in spomenik na glavnem trgu. Že včeraj so se pripeljali iz Ljubljane in od drugod številni gostje na Cankarjevo akademijo v Rokodelskem domu. kjer je bila gledališka dvorana pretesna za vse domačine, goste in okoličane. Prireditev je izvrstno uspela. Se prej se je vršil koncert domačega godbenega društva na glavnem trgu. Prekrasna je bila bakija da z glavnega trga do Društvenega doma. Vse to na ie bil samo uvod za današnji praznik, na katerega se niso pripravili samo ljudie ampak tudi vreme. Prihod gostov Že na vse zgodaj so začeli privažati goste avtobusi. Največ občinstva pa sta pripeljala prvi in drugi vlak iz Ljubljane. Posebni vlak je bil kljub velikemu številu vagonov tako natrpan, kakor v starih dobrih časih romarski vlaki. Razveseljivo je videti, kako Cankarjeva občina narašča, čeprav je v njej še mnogo takih, ki jim je več za vnanjost in blesk imena, kakor za umetnikova dela. Goste, ki so se pripeljali iz Ljubljane, je sprejela na kolodvoru domača godba. Ob njenih zvokih se je občinstvo uvrstilo v sprevod in odkorakalo proti glavnemu trgu. kjer ie sprejemal vnanje goste Odbor za Cankarjev spomenik z gg. Jurco in Vukom. Obilno so bile zastopane oblasti in kulturni zavodi. V zastopstvu bana je prišel iz Ljubljane podban dr. Oton Pirkmajer; v imenu poveljnika Dravske divizije je bil navzoč polkovnik Miličevič, univerzo kralja Aleksandra je zastopal rektor dr. Metod Dolenc, ljubljanska občina je poslala dva delegata v osebah podžupana prof. Jarca in svetnika Likozarja, finančno ravnateljstvo dravske banovine je zastopal namestu ravnatelja dr. Povaleja svetnik dr. Baiič, Sokola je zastopal tajnik ljubljanske župe Stane Flegar, prosvetni oddelek dravske banovine dr. Franc Kotnik, ljubliansko okrajno politično upravo dr. Rudolf Andrejka, profesorsko društvo prof. Franc Jeran, Slovensko Matico Jos. Vidmar, Vodnikovo družbo dr. Stojan Bajič in dr. Ivan Lah. Zastopani so bili tudi PEN klub in Društvo književnikov, ljubljansko novinarsko društvo, UJU itd. Američani so imeli oiicielna odposlanca gg. Frana Gabrovška in Antona Jurco. Med domačini je bilo poleg vseh članov prireditvenega odbora opaziti župana dr. Maroka, tovarnarja Jos. Lenarčiča in inž. Milana Lenarčiča. CMD ie zastopal Viktor Rohrman. Izined tujih gostov je bil navzoč prof. C a 1 v i iz Mantuve. prevajalec Cankarjevega »Kralja na Be ta jnovi« in »Mojega življenja« v italijanščino. Pred glavnim trgom se je formiral sprevod, namenjen k deseti maši pri sv. Trojici. Med grmenjem topičev je otvoril sprevod oddelek jezdecev — domačih fantov z Verda v narodnih nošah. Za njimi je jahal oddelek konjikov - Sokolov iz Borovnice. Sledili so domača godba, predstavniki oblasti in gostje. Sokoli z Vrhnike, Borovnice. Gornjega in Dol. Logatca z dvema praporoma: vrhniškim in dolenjegraškim. Šolska mladina z učiteljstvom. gasilci z Vrhnike in okolice, narodne noše in korporacije z zastavami. Med vriskanjem konjikov, pokanjem topičev in igranjem godbe se je sprevod pomikal proti Sv. Trojici, kjer je ob pol enajstih bral mašo zadušnico po Ivanu Cankarju pokojnikov brat , msgr. Karel Cankar. Takoj po maši je ; sprevod krenil navzdol na Klanec, k Cankarjevi rojstni hiši, ki stoji na Velikem klancu in nosi številko 94. Odkar ni hiša v posesti Cankarjeve rodbine, je že trikrat menjala gospodarje. Njen sedanji lastnik je Karel Kostner, čigar rodbina prebiva v njej že 24 let. Odkritje spominske plošče Ko so se pred hišo na Klancu razvrstili prapori, je spregovoril vrhniški župan dr. Marolt: »Ustavimo se nekaj trenutkov pred to hišo in posvetimo malo spomina tisti ženi, ki je rodila Ivana Cankarja«. Spominjajoč se spisov, v katerih Cankar opisuje svojo mater, je zaključil: »Ave. anima candi-da! Zagrinjalo padi!« In odgrnila se je črna zavesa. Na plošči iz črnega mramorja, vzidani med srednjima oknoma, je v zlatih črkah zablestel napis: »V tej hiši se je rodil dne 10. maja 1876. IVAN CANKAR, slovenski pisatelj.« Pevski zbor pod vodstvom g. Gruma je zapel Nedvedovo »Našo zvezdo«. Ob zvokih godbe ie začela množica pritiskati s Klanca na glavni trg. v obližje Cankarjevega spomenika. Odkritje spomenik?. Tam je stopil prvi na govorniški oder predsednik Odbora za Cankarjev spomenik g. Fran Jurca in spregovoril: V imenu prireditvenega odbora mi je čast pozdraviti cenjene in slavne goste od blizu in daleč, zastopnike civilnih in vojaških oblasti, prav posebno pa naše rojake iz Amerike, ki se niso strašili ne truda, ne žrtev, ne vožnje ter so 3 svojo požrtvovalnostjo omogočili ta spomenik. Dobrodošli nam vsi! Že 1. 1919. se je na Vhrniki sestavil odbor za Cankarjev snomenik. Odbor pa je. žal. kmalu uvidel. da samo z domačimi prispevki ne bo mogoče postaviti spomenika. Obrnil se ie na Ameriko in res so ameriški rojaki zbrali dve tretjini vseh stroškov. Nato se je razpisal natečaj. Prejeli smo 12 osnutkov, odločili pa smo se za Jurkovičevo zamisel. Odbor je storil vse. kar je mogel, da dobi Cankar dostojen soomenik. Kakšen je ta. naj sodi narod. Zavesa, padi!« Po teh besedah so odgrnili bronasti spomenik, ki stoji na kamenitem podstavku, ki ga podpirata dve stopnici. Odkritje je pozdravilo grmenje topičev, godba pa ie zaigrala državno himno. Po odkritju spomenika je tajnik odbora prečital dospele brzojavke, ki so iih" poslali: minister dr. Shvegel. dr. Lončar. Oton Župančič. Hinko Nučič, Narodno gledališče v Mariboru in drugi. Slavnostni govor pisatelja Finžgarja Za njim je stopil na govorniški oder sla vnostni govornik pisatelj Fr. F i n-žgar. ki je razvijal naslednje misli: »Pred 33 leti je ugasnila žena in mati s Klanca. Bila je žena moža. ki ni imel ničesar razen delovnih rok. Rodila je 12 otrok in dala jim je svojo ljubezen. A dasi je umrla, stoji danes živa pred nami kot kip in simbol slovenskega trpljenja. Ona edina, za vse slovenske matere. Ni ji bilo preveč potov, solza, stra-deža — za svojega otroka. Bila je iz vrste tistih mater, ki ne obupujejo. Danes ko odgrinjamo v sinu spomenik in lice te proroške matere, čutimo, da nam ta velika žena daje vero v slovenski narod in njegovo boljšo bodočnost. Cankarjev rojstni kraj se je prvi spomnil, da mora svojemu sinu postaviti spomenik. Lahko bi rekli s Horacom: Postavil si ga je sam s svojim delom! Kajti Cankarja pozna po njegovem delu Rusija, Italija, Francija, Anglija, njegovo ime je znano tudi onstran Oceana. Od dne do dne postaja ta spomenik večji, vendar pa je dolžnost naše hvaležnosti, da se ga spomnimo tudi v domovini. In tej hvaležnosti se je oddolžila Vrhnika, ki ga je dala izklesati v kamen in vliti v bron. Kaj naj povem o Cankarju? Kdor ne pozna Cankarja, je vel list na kulturnem drevesu slovenskega naroda. Nekoč je sedel Cankar na Vrhniki pri mizi. Vprašali so ga: Vi, hudi sodnik, kaj pa po poklicu? Odvrnil je: Slovenski pisatelj. Temu odgovoru je sledil smeh. A Cankar in smeh, oba sta imela svoje korenine, kajti do Cankarja še nismo imeli moža, ki bi bil samo pisatelj. Cankar se je že v rani mladosti zavedal svojega poklica. Vedel je, da ta stan ni igrača, ker zahteva od človeka vse življenje, vso dušo, vse srce. Vsaka Cankarjeva beseda je bila kaplja krvi iz njegovega srca. Tudi Cankarjev slog ni postal sam iz sebe. Bil mu je naloga iz nebes, veliki imperativ. Pisal je z muko in ni postal domovini nezvest v ničemur. Bil je naš in ostal naš, slovenski. Vsaka slika, figura, vse je vzraslo iz naših duš in src, iz naše zemlje. S svojim izrazom je objel vso našo domovino. Vse mu je enako pelo: cesta, krčma, gorice. Lepota njegove besede je opajala njega samega. Ni pa nam dal samo lepote, ampak tudi resnico. Bil je klicar resnice za vsako ceno. V »Podobah iz sanj« je izpovedal svoj zadnji čredo: Mati — Domovina — Bog. Prepirali so se tudi, čigav si, Ivan. Vaš je, otroci, vaš, dekleta, fantje, možje, matere trpinke, vaš, ponižani in razžaljeni, ves je vaš! Vsem drži pred obraz zrcalo lepote, resnice in pravice. Poglejmo vanj! Hvala, Ivan, za resnico, ki si jo odkrival, hvala za pota in cilje, ki si nam jih kazal, hvala tudi za bič, ki si nas tepel z njim — saj je bil iz tvojih srčnih kapelj spleten! In še dvakrat hvala za po-veličanje slovenskega naroda, za to, da si s tem poveličanjem dokazal, da je tisti narod, ki ima samo enega Prešerna in enega Cankarja, narod med narodi! Vsi, ki mislijo drugače, so v zmoti in gre-hoti. Po besedah slavnostnega govornika je zapel mešani zbor »Slavospev Ivanu Cankarju«. Potem je recitiral g. Pavle Ja-pelj pesem g. Jurce »Ob odkritju spomenika«. Polaganje vencev na spomenik Nato so dobili besedo odposlanci korporacij in društev. Prvi je prečital pozdrav ljubljanske mestne občine občinski svetnik Likozar. Za njim je govoril v imenu Sokola tajnik ljubljanske župe Stane Flegar, za ameriške Slovence Anton Jurca, za najmlajše pisatelje Damjan Vahen, za Krekovo mladino na Vrhniki, M. Koprivec, Leo Pogačnik kot Cankarjev prijatelj in sointerniranec v Juden-burgu ter Franc Gabrovšek za ameriške Slovence iz Detroita. Predstavniki društev in korporacij so nato položili vence na spomenik. Prvi je bil položen venec vlade, potem Sokola, županstva Vrhnike, pevskega društva | »Ljubljanski vrh« iz Amerike, Združenja | jugoslovenskih učiteljev, Prosvetne zveze, univerze kralja Aleksandra, vrhniške šolske mladine, Vodnikove družbe, Slovenske Matice, vrhniške »Prosvete«, Kat. društva rokodelskih pomočnikov na Vrhniki in vrhniškega Sokola. Za vrhniško občino je izjavil župan dr. Marolt, da bo občina darovala vsoto za občinske reveže. Ko se je predsednik Jurca zahvalil vsem darovalcem za Cankarjev spomenik, posebno Američanom, ter prosil navzoče zastopnike ameriških darovalcev, naj nesejo vrhniškim rojakom v Ameriki zahvalo, je govornik prosil vrhniškega župana, naj vzame Cankarjev spomenik v varstvo, kar je dr. Marolt v kratkem odgovoru obljubil. S tem je bil program na glavnem trgu izčrpan in občinstvo se je ob zvokih godbe razšlo, da se popoldne zbere na veliki ljudski veselici. Banket v Rokodelskem domu Za povabljene goste se je po svečanosti vršil okusno servirani banket v dvorani Rokodelskega doma. Na banket so bili povabljeni predstavniki državnih oblasti, vojske, ljubljanske mestne občine — več ali manj vsi, ki so prišli zastopat Kralj Aleksander na Bledu Včeraj zjutraj se je vladar pripeljal na Gorenjsko na oddih - Izlet v Bohinj Beograd, 10. avgusta. Nj. Vel. kralj Aleksander se je včeraj popoldne vrni! s Topole v Beograd in je zvečer z dvornim vlakom odpotoval na Bled. Zagreb, 10. avgusta. Davi ob 4.15 je prispel z dvornim vlakom iz Beograda Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom. Na kolodvoru so bili zbrani komandant ar-mije general Matic, komandant mesta general Belimarkovič, zastopnik bana in policijski šef. Nj. Vel. kralj ni izstopil ter je vlak po kratkem postanku nadaljeval vožnjo proti Ljubljani. Ljubljana, 10. avgusta. Davi ob 7.46 je Nj. Vel. kralj prispel s posebnim dvornim vlakom v Ljubljano, kjer so ga pričakovali zastopniki tukajšnjih oblastev. Po kratkem postanku je dvorni vlak nadaljeval pot v Lesce, kamor je dospel nekaj pred 9. uro. Kralja je pozdravil v imenu državnih oblastev radovljiški sreski načelnik dr. Vidmar. Kralj se je nato odpeljal z avtomobilom in spremstvom v Suvobor na Bledu. Popoldne se je kralj podal na izlet v Bohinj, kjer je posetil Nj. Vis. princa Pavla. (AA) Pozdrav Splita ministrskemu predsedniku Beograd, 10. avgusta. Predsednik mini« strskega sveta in minister notranjih zadev general Živkovič je prejel iz Splita to«le brzojavko: »Vaše bivanje v našem mestu in vaše odločne državniške izjave so v vseh slojih našega meščanstva pustile najgloblji vtis in čvrsto vero, da korakate z orjaškimi ko* raki v pravcu konsolidacije naše države in domovine. V tem stremljenju boste vedno našli zveste sodelavce v meščanstvu mesta Splita, v čigar imenu mi je čast pozdraviti vas. — Mestni načelnik dr. Račič.« (AA) Kralj — boter osmemu sinu Zagreb, 10. avgusta. Danes popoldne se je vršil krst osmega sina vpokojenega policijskega nadstražnika Drenka, ki mu je kumoval Nj. V. kralj. Visokega botra je zastopal komandant 35. pešpolka polkovnik Nikolič, kumica pa je bila žena zagrebškega župana ga. Marija Srkuljeva. Polkovnik Nikolič ie izročil krščencu, ki ie dobil ime Aleksander, zlatnik in zlat križec z verižico Železničarska nabavtjalna zadruga v Zagrebu Zagreb, 10. avgusta. Danes se je vršil izreden občni zbor konzumne zadruge železničarjev v Zagrebu, na katerem je bilo sklenjeno, da pristopi zadruga k Zvezi na-bavlialnih zadrug državnih nameščencev v Beogradu ter da spremeni svoje ime v že-lezničarsko nabavljalno zadrugo v Zagrebu. Zborovanju, ki je poteklo v najlepši slogi, so prisostvovali zastopniki Zveze nabavljalnih zadrug iz Beograda m Ljubljane. Dan občnih zborov v Beogradu Beograd, 10. avgusta. Danes je bil daa občnih zborov. Med drugimi je imelo svoj letni občni zbor tudi trgovsko društvo »Merkur«. Občni zbor je bil precej bučen, ker sta se prepirali dve skupini, mladi in stari. Po dolgih debatah so pri volitvah zmagali mladi, ki so si izvolili za predsed« nika trgovca Dragutina Vaniča. — Farma« cevtsko društvo je izvolilo na svojem ob« čnem zboru za predsednika m lastila panika. Pred priČetkom delovanja vulkana se je občutil močan potres, ki je napravil veliko materialno škodo. Plameni iz vulkana se vidijo več kilometrov daleč. Kronanje kralja Karola London, 10. avgusta. Dopisnik lista »Dailv News« poroča iz Bukarešte, da se namerava kralj Karel II. dati kronati 21. septembra, če bo dotlej razveljavljena razporoka s kraljico Heleno. O tej stvari se je krali posvetoval s Titulescom. (AA) Povratek Pilsudskega Varšava. 10. avgusta. Vojni minister maršal Pilsudski se je vrnil z dopusta. (AA) Nadprodukcija nemških filologov Berlin, 10. avgusta. Minister za prosve« to je odredil, da se mora število slušate« Ijev filologije, ki znaša na vseh nemških univerzah 34.000, znižati v petih letih na 2500. (AA) Povodenj v Rusiji London, 10. avgusta. »Morning Post« poroča iz Moskve, da je reka Oka. pritok Volge, pri Nižnem Novgorodu prestopila bregove in preplavila nekaj vasi. (AA) Aretacije komunistov v Carigradu Carigrad. 10. avgusta. V zvezi z areta-euanii v Smirni .ie policija prijela v Carigradu 34 oseb. od teh 15 žensk. Obtožnica jih dolži. da so organizirali komunistično propagando, da so taino izdajali list pod imenom »Rdeči Carigrad« in da so tiskali ' prevratne tiskovine. (AA.) Nova stranka v Egiptu Carigrad, 10. avgusta. Dosedanji turški poslanik v Franciji Šekli beg. ki se je vr* nil domov in podal ostavko, je ustanovil novo opozicijonalno stranko. Okoli sebe je že zbral kakih 60 uglednih narodnih po» siancev. Programatično zahteva Šekli beg znižanje davkov, toleranco nasproti tuje« mu kapitalu, ukinitev monopola, pristop k Društvu narodov in sprejetje Briandove evropske federacije. (AA) Prihodnja številka ilustrovane tedenske revije »življenje in svet" bo prinesla med drugim: Potopljeni svet Bela vrana Porod brez bolečin Stoletnica julijske revolucije Mojstrsko delo železniške tehnike Naše rudno bogastvo Bolivija Smrt v mestu Bičan do smrti Kaj čaka Evropo? Iz globin človeške narave Ljubezen v Ameriki »Življenje in svet« stane mesečno samo 8 Din in se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Zaključek plavalnih tekmovanj Viktorija (Sušak) državni prvak v juniorskem plavanju — Jug (Dubrovnik) prvak v Juniorskem waterpoIu — Ilirija (Ljubljana) prvak v skokih seniorjev in juniorjcv — Draško VVilian (Primorje) najuspešnejši plavač na juniorskem tekmovanju — Zopet nekaj novih rekordov — Juniorske nogometne tekme Najboljši juttiorski plavač Jugoslavije Včeraj so se v kopališču Ilirije končala Juniorska tekmovanja za državno prvenstvo. Borbe so bile zlasti v nedeljo zelo zanimive in ostre, ker so se vršila samo fis nalna tekmovanja ter so se razdelile točke. Napetost se je seveda od točke do točke vedno bolj stopnjevala, ker se je bil oster boj med sušaško Viktorijo im splitskim Ja= dranom za pno mesto. Publike je bilo zes lo mnogo, ker sta bila v tem tekmovanju angažirana tudi naša domača kluba Ilirija in Primorje. Nismo računali na zmago na= ših klubov, vendar pa je bilo to tekmova; nje za nas izredne važnosti, ker je Ljub* ljana edina, ki pošlje svoje plavače v boj v dveh taborih. Sicer sta tudi iz Karlovca in iz Beograda tekmovala po dva kluba, vendar pa so bili ti tekmovalci tako malo; Številni, da njihovo skupno število točk sploh ne pride v poštev za mesta na čelu placementov. Sedaj imamo določene vse prvake v ju* niorskem tekmovanju. Državno prvenstvo v juniorskem plavanju si je priborila su« saška Viktorija Prvak v seniorskih in ju* iriorskih skokih je SK Ilirija, prvenstvo v \vaterpolu pa si je priboril dubrovniški Jug. Z uspehi naših klubov Ilirijo in Primor* iem moremo biti izredno zadovoljni. Skup* no sta dosegla 154 točk. Sicer to število ne presega števila Viktorije in Jadrana, ven* dar pa bi bili rezultati popolnoma drugače ni, aJco bi Ljubljana poslala svoje plavače m plavačice kot enoto v boj. Zlasti rezul* tati v štafetah bi bili v tem primeru zelo drugačni in sicer v korist Ljubljane. Naši tekmovalci so dokazali, da zavzema Ljubi liana v naši državi vodilno mesto v plaval* nem športu. Dopoldanska tekmovanja 50 m prosto, juniorji, finale: 1. Wilfaji (P) 29: 2. Brainkovič (J) 29.2; 3. Marovič (J) 29.5; 4. Gazzari (J); 5. Prvam {-J); 6. Kuzmanič (J). Wilfan je prispel na cilj z naskokom Šibkega pol metra. Odtrgal se je od ostalih na polovici proge in sigurno vodil do cilja. Stanje točk: Jadran 19, Primorje 13. 100 m hrbtno, juniorke, finale: 1. Wimmer (V) 1:38.5; 2. Wohlfart (T) 1:42.8; 3. Dolenc (I) 1:44.2; 4. Lampret (I); 5. Kali-tema (J); 6. Topič (V). Prve tri so plavale boljše od dosedanjega rekorda, ki je znašal 1:44.8. Iznenadila Je Lampretova, ki se je plasirala šele na tretjem mestu, dočim je v semifinalu plavala v najboljšem času 1:39.6, skoraj za celo sekundo pred Wimmerjevo i*- je torej veljala za favoritinjo. Točke: Ilirija 16, Viktorija 14, Jadran 2. Stanje točk: Jadran 21, Ilirija 16, Viktorija 14, Primorje 13. 100 m prsno, juniorji. finale: 1. Birimi-ša m 1:27.2, 2. Midžor (J) 1:29.3, 3. Nikolajeve (B), 4. Jelič (Jug), 5. Ferček (Gr.), 6. Pazinovič (Jug). Točke: Jadran 22, Beograd 5, Jug 3, Gradjanski 2. Stanje točk: Jadran 43, Ilirija 16, Viktorija 14. Primorje 13, Beograd 5, Jug 3, Gra.djanski 2. 100 m prosto, juniorke, finale: 1. Župan (V) 1:23.8 (boljše od rekorda, ki je znašal 1:27), 2. Medanič (V) 1:30, 3. Lampret (I) 1:31.8, 4. Wimmer (V), 5. Wohl-fart (I), 6. Bradač (I). Sigurna zmaga županove. Točke: Viktorija 24, Ilirija 8. Stanje točk: Jadran 43, Viktorija 38, Ilirija 24, Primorje 13, Beograd 5, Jug 3, Gradjanski 2. Nato so sledili skoki, in sicer skoki jun. s stolpa: Od treh prijavljenih Ilirijank in ene Primorjanke je startala samo Ilir i j sunka Pretnarjeva, ki je zasedla z 29.4 prvo mesto in prinesla svojemu klubu 13 točk. Ljuta borba se je razvila pri skokih seniorjev s stolpa. Od 7 prijavljenih sta startala samo Ilirijana Kordelič in Strnad ter član KSU Grilc. S 74.04 je zasedel prvo mesto Grilc, kateremu sta sledila Kordelič (73.56) in Strnad (70.48). Točke: KSU 13, Ilirija 13. Stanje točk-. Ilirija 26, KSU 13. Prav svojevrstno pa je bilo pri ted točki postopanje sodnika, ki je na one, ki se kaj razumejo na plavalni šport, in tudi na laji-ke napravilo precej čuden vtis. Zakaj &e sodnik še med tekmovanjem zanima za stanje točk? 3 X 50 m. mešano, juniorke, finale: 1. Viktorija I. 2:08.2 (rekord), 2 Ilirija I. 2:09.4, 3. Jadran I. 2:16.4, 4. Primorje 2:16.5, 5. Ilirija II. 6. Viktorija II. Izborno je vodila na svoji progi Ilirijan-ka Severjeva, ki je predala z naskokom. Izkazala se je pri tej točki kot najmočnejša prsna plavačica. Sijajno je hrbtno plavala Primorjanka Prekuhova Bila je najboljša hrbtna plavačica. Kakor znano, je bila v soboto zaradi slabega starta diskvalificira,na. S te.m ji je bilo na državnem prvenstvu onemogočeno, da pokaže svoje sijajne zmožnosti. V crawlu je imponirala Žunanova od Viktorije. Točke: Viktorija 28, Ilirija 20, Jadran 10, Primorje 6. Stanje točk: Viktorija 66, Jadran 53, Ilirija 44, Primorje 19, Beograd 5, Jug 3, Gradjanski 2. 4 X 50 m prosto, juniorji. finale; 1. Jadran H. 2:03.2 (boljše od rek., ki je znašal 2:05.5), 2. Viktorija I 2:05.2, 3. Jug I 2:07.8, 4. Ilirija I, 5. Beograd, 6. Jadran III. Viktorija je vodila do druge predaje. Jadranu sta prinesla končni naskok njegova zadnja 2 plavača. Viktorija je sigurno zasedla drugo mesto. Zelo dober je olace-ment Ilirije, ki je računala na šeeto, zasedla pa četrto mesto. S svojim crawlom je imponiral v finishu četrti plavač Juga Dabrovič. Točke: Jadran 28, Viktorija 1€, Jug 10, niriia 6, Beograd 4. Stanje točk: Viktorija 82, Jadran 81, ";*Ma 50, Primorje 19, Jug 13, Beograd 9, .. arljanski 2. Sledil je vvaterpolo. Ker Ilirija ne tekmuje več, se je vršila le ena prvenstvena tekma, in sicer Jug : Bob 9:1 (5:1). Dubrovčajii so naravnost pregazili svojega nasprotnika ter s ose zopet pokazali vredne, da bodo nosili častni naslov juni-orskega državnega prvaka v waterpolu Najboljši' del njihovega moštva je napadalna vrsta, ki se odlikuje z izredno nesebičnostjo pred golom. Žogo dobi vedno oni, ki je v boljši poziciji. Nikoli ne bi hotel eden ali drugi dobiti lavorike samo za sebe. Zmaga bi bila lahko še večja, toda Jugovci so nekaj lepih situacij zastreljali. Bob ni slabo moštvo ter se odlikuje zlasti z lepim kritjem, ki mu ni premnogo pomagalo, ker so se Jugovci vedno inali izmuzati. Gole so dali za Jug: Dabrovič in Bet-tner po 3, Lasič 2, BradariC 1, za Bob Ra-jič. En gol vedno se smehljajočega Dabro-viča je padel metrovke. Sodil je g. Wacanovič. Popoldanska tekmovanja. 50 m prosto, juniorke. finale: 1. Medanič (V) 36.8, 2. Župan (V) 36. 3. Lampret (I) 37, 4. \Vinimer (V), o. Bradač (I), 6. Fet-tich (I). Ilirijanka Wohlfartova je bila zaradi nepravilnega starta diskvalificirana. Viktori-jašici Medanič in Župan sta sigurno zasedli prvo in dru^o mesto. Točke: Viktorija 24, Ilirija 8. Stanje točk: Viktorija 106. Jadran 81. Ilirija 58, Primorje 19, Jug 13. Beograd 9, Gradjanski 2. 100 m hrbtno, juniorji, finale: 1. Vilfan (P) 1:18.2 (izenačil svoi lastni rekord), 2. Marčeta (V) 1:23.5, 3. Mini (V) 1:24.8. 4. Žirovnik (I), 5. Lavrenčič (I), 6. Jelič (Jug). Suverena zmaga našega plavalnega fenomena Vilfana, ki je preplaval progo v istem času kot v soboto. Ciganovič (Jug), ki je prišel kot peti na cilj. je bil zaradi nepravilnega obrata diskvalificiran. Točke: Primorje 13, Viktorija 13, Ilirija 5, Jug 1. Stanje točk: Viktorija 119. Jadran 81, Ilirija '63, Primorje 32, Jug 14. Beograd 9, Gradjanski 2. 100 m prsno. juniorke finale: 1. Prekuh (P) 2. Sever (I) 1:42.3, 3. Kaliterna (J) 1:41.4, 4. Bier (V), 5. Mrkušič (J), 6. "\Vohl-fart (I). Zelo ostra borba, pri kateri sta se odlikovali obe Ljubljančanki Prekuh in Sever. Kljub ostri konkurenci je Prekuhova sigurno zmagala Točke: Primorje 13, Ilirija 9, Jadran 7, Viktorija 3. Stanje točk: Viktorija 122, Jadran 8S, Ilirija 72, Primorje 45, Jug 14, Beograd 9, Gradjanski 2. 100 in prosto, juniorji, finale: 1. >ilSaii (P) 1:06.9 (nov rekord), 2. Marovič (J) 1:07.9, 3. Brainovič (J) 1:08.5, 4. Gazzari (J), 5. Dabrovič (Jug), 6. Panjkovič (V). Sigurna zmaga Vilfana nad svojimi najhujšimi konkurenti Jadranaši. Vilfan je vodil že pri obratu in je nato še povečal svoj naskok. Točke: Jadran 16, Primorje 13, Jug 2, Viktorija 1. Stanje točk: Viktorija 123, Jadran 104, Ilirija 72, Primorje 58, Jug 16, Beograd 9, Gradjanski 2. Sledili so skoki seniork z deske, finale: Od 8 prijavljenih tekmovalk so startale samo tri. Placement je bil naslednji: 1. Pretnar (I) 33.96, 2. Paumgartner (I) 32.68, 3. Grisogo-no (J) 35.04. Točke: Ilirija 21, Jadran 5. Stanje točk: Ilirija 47, KSU 13, Jadran 5. Skoki seniorjev z deske, finale: 1. Kor* delič (I) 99.74, 2 -Grilc (KSU) 98.34, 3. Juntes (P) 71.38. 4. Žvan (I) 68.52, 5. Strnad (I) 67.46, 6. Jadrič (KSU) 57.58. Točke: Ilirija 18, KSU 9, Primorje 5. S to točko so bili skoki seniorjev kon* čani. Ilirija si je s 65 točkami priborila državi no prvenstvo v seniorskih skokih. Sledi ji KSU z 22 točkami. Primorje in Jadran pa si delita tretje in četrto mesto, ker sta oba dosegla po 5 točk. 4X50 m prosto, juniorke, finale: 1. Vik« torija I 2:35.8. 2. Ilirija I 2:38.3, 3. Jadran I. 2:51.4. 4. Jadran II., 5. Ilirija II.. 6. Pri* morje. Ilirija je vodila do zadnje predaje; šele tedaj je prevzela vodstvo Viktorija in si* gurno zmagala. Točke: Viktorija 26, Ilirija 20, Jadran 16, Primorje 2. Stanje točk: Viktorija 149, Jadran 120, Ilirija 92. Primorje 60. Jug 16, Beograd 9, Gradjanski 2. 3X100 m mešano. juniorji, finale: 1. Ja« dran II. 4:06.4, 2. Viktorija II. 4:11.9, 3. Ja* aran I. 4:12.8, 4. Jug I., 5. Viktorija I., 6. Primorje. Ta točka je bila skoraj odločilna za pr* vo in drugo mesto, zaradi česar se je tudi vršila izredno ostra borba med Jadranom in Viktorijo. Ako bi bila štafeta Jadran I zasedla mesto tretjega drugo mesto, bi Ja« dranu pripadlo prvenstvo. Primorje se ie plasiralo kot šesto. Toda tudi pri tej točki se je videlo, kak talent je ponos slovenskih plavačev Vilfan. Plaval je hrbtno progo ter starta! skoraj 15 m za prvim. Na pre* dajo pa je prišel skoraj istočasno s prvim. Naravnost divno je gledati tega plavača, ki je v resnici nada našega plavalnega športa. Na svoji progi je bil neoficielno stopan ter je baje plaval 1:15.9. Točke: Jadran 36, Viktorija 20. Jug 6, Primorje 2. Juniorsko državno prvenstvo je bilo s tem končano. Državni prvak v juniorskem plavanju je torej zasluženo postala s 169 točkami sušaška Viktorija. Morala pa je biti hud boj s splitskim Jadranom, ki je s 156 točkami zasedel drugo mesto. Sledili so Ilirija 92, Primorje 62, Jug 22, Beograd 9. Gradjanski 2. Prognoza v nedeljskem »Jutru« je bila torej pravilna. Le našim plavačem in pla* vačicam Ilirije in Primorja smo prisodili J manj točk, kakor so jih v resnici dosegli. 1 Drobna ljubljanska nedeljska kronika Vreme se je sprevedrilo. • • — Izletniki na kratke proge — Prireditve — Huda nesreča na Emonski cesti Nogomet Juniorske tekme za pokal SK Ilirije Včeraj se je igralo v juniorskem tekmo* vanju za pokal SK Ilirije kompletno drugo kolo in dve tekmi prvega tolažilnega kola. Svoboda : Grafika 6:1. Sodnik Dolinar. Svoboda je bila v tehničnem oziru in tudi v skupni igri boljša, vendar rezultat ne bi bil tako visok, da ne bi bila imela Grafika tako slabega vratarja. Ilirija II : Korotan 3:2. Obe moštvi sta igrali zelo požrtvovalno, vendar sta poka« zali precej primitivno igro. Sodil je gosp. Kemperle. Ilirija 1 : Hermes II 5:0 (4:0). V prvem polčasu je bila igra dokaj otvorjena. Her« mes je pokazal tudi v napadu lepo igro. V drugi polovici, ko je Hermes potegnil svojega najboljšega napadalca Svetica v obrambo, je postala igra precej enostran« ska in nezanimiva. Mesto odsotnega sod* nika Šetine je sodil g. Betetto. Sledili sta nato dve tekmi v tolažilnem kolu. Reka : Mars U 3:1. Večja premoč Reke, kakor kaže rezultat. Mars I : Jadran 3:1. Mars je imel bolj vigrano moštvo. Na praznik se vršita semifinale in tola* žilna tekma Mladika : Hermes II. V Mariboru so juniorji Železničarjev porazili Rapid z 1:0 ter se kvalificirali za finale. Ostale nogometne tekme Zagreb: Gradjanski : Vasas 4:1 (3:1). Bratislava: Slavija (Praga) : Bratislava 15:1 (7:0)1 Gradec: Sturm : Hakaoh 3:0. Varšava: Austria (Dunaj) : Warta 5:3 (2:1). San Jago: Čile : Meksiko 3:3. Monte\'ideo: Penarol : Severna Amerika 3:1. Drasko ttiiian (ASK Primuije), ki je zasedel od štirih razpoložljivih mest juniorjev posameznikov tri prva mesta. — Desno od njega izborna hrbtna plavačica Ilirije Dolenčeva Tekmovanja so se končala z waterpolo tekmo Jadran : Bob 1:0 (1:0) Igrači so bili že dokaj utrujeni, vendar pa je bila tekma še vedno dokaj živahna. Moštvi sta bili precej enakovredni. Svoj edini gol je zabil Jadran takoj začetkoma po Nadaliju. Sodil je g. Količ. Končno stanje v waterpolu je naslednje: 1. Jug 3 3 0 0 18 : 2 6 2. Jadran 3 111 4:63 3. Bob 3 1 0 2 5 : 12 2 4. Viktorija 3 0 1 0 4:11 1 Stanje točk: Jug 36, Jadran 16, Bob 10, Viktorija 6. Po končanem tekmovanju je tehnični referent JPS razdelil razpisane nagrade. G. Uroševič iz Beograda je še naknadno daroval nekaj ličnih daril. Pokal zagrebških ^Novosti« je dobila sušaška Viktorija, statueto g. Uroševiča za prvaka v juniorskem waterpolu dubrovniški Jug, Ilirija statueto g. Uroševiča za prvo mesto v juniorskih skokih z deske, sušaška Viktorija pa vazo g. Freudenfelda za zmago v štafeti 4 krat 50 m prosto juniorke. Ostala darila g. Uroševiča so bila razdeljena naslednjim: Primorjašu Vilfanu, statueta, kot najboljšemu plavaču in zmagovalcu v 100 m prosto, Primorjašici Prekuhovi, zmagovalki za 100 m prosto, lepa vaza, Vikto-rijašici Wimmer, zmagovalki na 100 m hrbtno, lepa vaza, Viktorijašici Medanič, zmagovalki 50 m prosto, lepa vaza in Ilirijanki Dovčevi, zmagovalki v skokih juniork, statueta. šeričeva tabela. Po šeričevi tabeli je stanje po juniorskih tekmovanjih in tekmovanjih seniorjev v skokih naslednje: 1. Jadran 44 točk, 2. Viktorija 42, 3. Ilirija 41, 4. Primorje 16, 5. Bob 10, 6. KSU 8, 7. Beograd 3, 8. Gradjanski 0. Končni placement po tej tabeli, ki naj določi najboljši plavalni klub v Jugoslaviji, kateremu bo pripadel Petrinovičev pokal, se bo seveda določil šele po senior-skem plavalnem tekmovanju, ki se prične prihodDji petek v Dubrovniku. Ljubljana, 10. avgusta. Letos je menda bila še malokatera nedelja pričakovana s tolikim zanimanjem in 1 radovednostjo kakor današnja. Po vsej j prostrani banovini je namreč bilo napovedanih cela vrsta lokalnih, pa tudi večjih prireditev, a vreme zadnjih dni ie s svojim neprestanim deževjem obetalo najslabše. In vendar — glejte: ne le Bog, temveč tudi i njegov najčestitejši pribočnik, nebeški vre-menar Kranjca ne zapusti... Prav na drobno so zjutraj oblački obrobljali nebo. počasi so se zgoščevaii in sc zopet razblinjali, po lahni dopoldanski so-parici je nastopil prav prijeten hlad in popoldne je bilo ozračje prečiščeno in sveže kakor v zgodnji pomladi. Bogme, dobro so zatorej Ljubljančani izkoristili nedeljo. S kopanjem seveda ni bilo nič, ker so vode v ljubljanski okolici goste in rjave kakor kofedra, — edino prikladno in udobno kopališče Ilirijo pa so nam ugrabili ti preklicani sportaši in se neutrudno ves dan poganjali po bazenu za rekordi. Ampak so imeli prav mnogo zadovoljnih gledalcev iri je posebno popoldne odmeval trušč in hrušč vse tja gori do šišenskih hribov in do Rožnika. Jutranji izletniki so pohiteli na bližnje hribe, ki z bližajočo se jesenjo zopet pričenjajo pridobivaj svojo staro veljavo. Precej starih vojščakov iz svetovne vojne je hitelo na Brezje, obrtniki na Jesenice k jubileju tamošnjega obrtnega društva, precejšen del Ljubljančanov — literarni in neliterarni — pa se je požuril na Vrhniko, blagoslovljeni kraj, k odkritju Cankarjevega spomenika. V mestu je posebno popoldne vladal prav lep mir, zato pa je bilo precej živahno v okoliških gostilnah, kjer se ie dalo zopet enkrat posedeti na vrtovih pri dobri pijači in jedači. Saj veste: do desetega, včasi tudi do petnajstega že še gre... in ravno po slabem vremenu imajo Ljubljančani vedno tudi prav dober tek. — Pevsko društvo »Sava« ie priredilo svoio običajno letno veselico na senčnatem vrtu pri *Ož-binčku« na Poljanski cesti in so se gostje ob sviranju godbe Sokola I. čisto fletno za- bavali, ker je tudi spored bil dobro pripravljen. — V Mostah pa je imel Sokol svoj letni nastop, ki je privabil mnogo domačinov in okoličanov, med katere se kajpak štejemo tudi Ljubljančani. Ob 15. se je razvil velik sprevod izpred telovadnice moščanskega Sokola na Selu in korakal z godbo na čelu po Predovičevi ulici za žrebčamo do Košakovega vrta, kjer se je nato vršil nastop vseh oddelkov. V sprevodu ie bilo nad 200 članov in članic ter več praporov. Zastopana so bila društva Sokol L, Sokol II., Štepanja vas in Polje. Od pol 16. do 16. je koncertirala godba, nato pa ie izredno številna publika z velikim zanimanjem in odobravanjem spremljala posamezne, res Izvrstno izvajane točke telovadnih cdinic. Po nastopu se je razvila v prelepi večer velika ljudska veselica. V celoti so Moščani gotovo zadovoljni s svojo prireditvijo, za katero so res vložili mnogo truda. Policija je aretirala nekega pijančka, ki se bo v zaporu dobro prespal; takisto potepuška Rezika, ki je že včeraj proti večeru hudo okajena in razposajena ko-lovratila po Ambroževem trgu, dokler ni dobila stražnika za spremljevalca. Nadalje je policija v Mestni jami prijela postopača Kekiča, muslimana iz Cazina v Bosni, morala pa ga bo predvsem oddati v bolnico, ker mož močno hira za neko kužno boleznijo. Rešilna postaja je bila ob 14. nujno pozvana na pomoč na Emonsko cesto, kjer je našla 21 letnega Gustava Levičarja, privatnega uradnika iz Mengša, z zlomljeno nogo. Primerila se mu je huda nesreča. Levičar se je vozil na motornem kolesu ter je na oglu Emonske ceste pri Jakopičevi hiši zadel v avto gradbene direkcije, ki ga je šofiral g. Horvat. Pri karambolu se je Levičarju zlomila leva noga. Fraktura je zelo huda, ranjencu je pogledala kost izpod kože. Krvavečega so takoj za silo obvezali člani Reševalnega društva in ga neto prepeljali v bolnico, kjer je bila takoj izvršena, operacija. V ostalem je tudi rešilna postaja imela precej miren dan in je bilo treba ▼ bolnico prepeljati le nekaj običajnih bolnikov. Mariborsko pismo »Ponedeljku" Po deževju lepo vreme — Zagonetno izginotje mladeniča — Poskus samomora — V ostalem mirna nedelja Maribor, 10. avgusta. Po neprijaznih deževnih dneh je nastopila danes solnčna nedelja. Že v zgodnjih jutranjih urah so odhajale skupine izletnikov in turistov na vse strani. Velika skupina članov narodnih društev se je odpeljala z avtobusi v Apače na veliko narodno slavnost. Policijska kronika izkazuje 20 prijav in dve aretaciji, razen leča pa dva zagonetna samomora. Aretirana sta bila dva razgrajača v pijanosti, prijavljenih je bilo 12 poročnih rogoviležev, 4 zaradi tatvin, dočim so se motociklisti in avtomobilisti že tako poboljšali, da danes ni imel niti eden opravka s policiio. kar se primeri ob nedeljah zelo redko. Zasebnica Ivana Vračko. rojena Šnuderl. stanujoča v TvoiniŠki ulici 24, je že dva dni pogrešala svojega 23-letnega nezakonskega sina Franca šnuderla Po nekem domačem prepiru je izginil r. doma in se ni več vrnil. Davi pa je dobila V račko va po pošti dopisnico brez podpisa z naslednjim sporočilom: >Gospa Šnuderl! Ptuj, 8. avgusta 1930. Naznanim vam. da je vaš Franc danes ob 10. ponoči skočil z mostu v vodo. Delal sein z njim pri Kiffmannu. On mi je rekel, da nima dela in da nič uima. Napravil je nekaj doma, zato mu je žal bilo in je skočil z ledernato taško v vodo. Niso ga še ven privlekli in še ne znajo, kje bo.« — Dopisnica je brez podpisa, datirana iz Ptuja, po poštnem žigu sodeč pa je bila oddana na Praperskem. Vznemirjena tnati je dopisnico izročila policiji, ki je uvedla poizvedbe, ker obstoja upravičen sum, da je fant res izvršil samomor ter da je hotel s to dopisnico zabrisati za seboj vsako sled. Včeraj okrog polnoči je prinesel na policijsko stražnico v Frankopanovi ulici farmacevt Štefan Z. svojo 21 letno ženo, ki je za- vžila nekoliko preveč kokaina. Ne ve se še, ali je hotela prostovoljno v smrt ali pa je pomotoma vzela malo preveliko dozo mamila. Z rešilnim avtomobilom so jo prepeljali v bolnico. Iz veže Narodne banke je danes dopoldne neki tat odpeljal Francu Hagendorferju kolo znamke ;Torpedoc, vredno 800 Din. — V Pobrežju se je neznanim zlikovcem zahotelo tujega blaga ter so posestnici Emi Seko-lec odnesli za 200 dinarjev breskev. — Rešilna postaja je imela ves božji dan blažen mir. kakor redkokdaj ob nedeljah. Ni bilo niti nesreč, niti pretepov. Na Pobrežju so imeli gasilci pri Rojku dobro obiskano tombolo v prid novi briz-galni. Tudi radvanjski gasilci so priredili v Gasilskem domu svojo tombolo, kameniški pa so rajali pri Slokanu, da bi si prigospo-darili motorno brizgalno. Vse tri prireditve so dobro uspele in upamo, da so naši vrli gasilci prišli na svoj račun. V Košakih pri Keceku se je vršila prireditev krčevinskega Rdečega križa v korist revnim učencem. Rekorden obisk med vsemi prireditvami pa je imel tudi to nedeljo Mariborski otok, kjer je bilo zopet nad 1500 kopalcev. Mednarodna agrarna konferenca .-inversa, 10. avgusta. Včeraj se je pod predsedstvom predsednika mednarodne poljedelske komisije v Parizu, markija de Vogue pričela mednarodna agrarna konfe* renca. Zastopnik avstrijske delegacije je zahteval uvrstitev referenčnega carinskega sistema. Posvetovanja se nadaljujejo. Glavni predmet razprav je vprašanje za« družništva. NajstarejSi človek na svetu je mtnda 156 letni Turk Zari aga, ki je potoval v Ameriko na konferenco »Sveto vojske«. V Ameriki se je navdušil tudi za boksanje ter se v prostem časa pridno vežba s svojim pravnukom. Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni Spomini slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije in Anglije (Nadaljevanje) Naslednji dan sem poslal poročilo pariškemu zastopstvu Downing Streeta« in že dva dni pozneje se je pred menoj pojavila ljuba znanka: miss Gloria. »Vesela sem, kapetan, da vas zopet vidim,« mi je dejala in mi krepko stresla roko. »Kako ste živeli, odkar se nisva videla?« sem jo vprašal vljudno. »Ne predobro, kar se tega tiče,« je dejala mrko. »Bili, s katerim sem se že-4ela sestati v Manchestru, se je javil kot prostovoljec in je padel v Flandriji. revež. Toda tu ni moči nič storiti.« — Nato je hitro pristavila: »Ampak zdaj sem zaročena i nekim reverendom, ki je za čas vojne komandi ran v Pariz. Vsekakor ni tako fletkan, kakor je bil ubogi Bili. A kaj hočem?« In vzdihnila je globoko — veselost pa se ji je hitro vrnila, ko sem io seznanil z njeno nalogo. »Torej nič drugega kakor to?^ se je glasno zasmejala. »Predstavla sem si, da bo ka.i hujšega.« »Prijateljici« Gloria in Klarica Po mojem razgovoru s poveljnikom gradiča je bilo sklenjeno, da se bo miss Gloria predstavljala kot njegova tajnica. Tako je Gloria postala tekmovalka lepe Klarice, kajti del častnikov se ie takoj zaljubil v plavo Angležimo. To je j malo Francozinjo vidno vznemirjajo, znala pa je izvrstno skrivati svoia čustva. In niso potekli niti trije dnevi, ko sta Klarica in Gloria že posiali najboli-ši prijateljici na vsem svetu ... Jaz sem med tem izvohal, da se je Klarica že večkrat peljala v Pariz zaradi raznih nakupov in obiskov pri sorodnikih. In bil sem prepričan, da je ob vsaki taki priliki poslužila za pis-monošo in da je osebno prenašala Car-lierova poročila v Pariz. To ni bilo zvezano z nikakimi opasnostmi, ker je kot Francozinje pač nihče ni mogel osumiti in nadzorovati. Ko sem doznal, da je zopet namenjena za dva dni odpotovati v Pariz, ni bilo nič naravnej-šega, kakor da se ji je za spremljevalko pridružila miss Gloria, ki je seveda poželela videti svojega zaročenca. Par ur pred odhodom se je miss Gloria zglasiia pri meni in me obvestila: »Sodim, da nosi Klara s seboj skrivne spise, ki jih brez posebne opreznosti čuva v svoji ročni torbici. Prosila sem jo za rdečilo za ustnice, pogledala pa sem pri tej priliki listine in začela dražiti Klarico, ki mi je seveda odgovorila, da so to ljubavna pisma, ki razen izvoljencu ne smejo nikomur priti pred oči. Kaj naj storim?« Posvetovala sva se par trenutkov. Najprej sem predlagal kloroform za omamo, toda to bi povzročilo morda prevelike komplikacije, če bi se ga miss Glorh poslužila že med vožnjo. Tedaj mi je šinila druga misel — in izročil sem Gloriji majčken papirnat zavojček, v katerem je bilo naglo učinkujoče sredstvo za bruhanje ... Dospevši v Pariz sta se obe prijateljici podali v neko restavracijo na Ouai d' Orleansu, ker se ie. že bližal čas kosila. Med obedom, ki se je pričel prav veselo, je Gloriji uspelo, da je vsula vsebino škrnicl.ia neopaženo v vinsko čašo lepe Klarice. Učinek nikakor ni izostal. Lepa Klarica je nenadoma prebledela, na čelo so ji stopile potne srage, dvignila se je omahujoče in dirjala v toaletni prostor. Gloria je sila skrbno sledila prijateljici, noseč njeno ročno torbico ... Žalosten konec Eno uro pozneje so bili skrivni dokumenti v rokah pariškega zastopnika »Downing Streeta«. Res so "imeli obliko ljubavnih pisem, naslovljeni so bili na Klarico in po vsebini hudo sentimentalni, da, in celo strastni... Toda naš šifrirni oddelek ie izvrstno poznal take šale... V teh pismih so bile čisto nedolžno raztresene štelike, ki so se slučajno skladale s števili vsakokrat v obratu stoječih letal. Venomer so se ponavljala gotova imena in redno se ponavljajoče črke so podale prav zanimiva poročila. Kmalu nato je bila naivna in nedolžna Klanca aretirana. Ze nad leto dni je oskrbovala Carlierove posle in omogočala, da so njegova poročila s posredovanjem neke pariške dame odhajala v Barcelono. Vse to pa se je razkrilo šele po dolgotrajnih zasliševanjih. Lepa Klarica je izprva trdovratno tajila. Naposled je začela napol priznavati in je izdala naslov pariške dame. To je bila argentinska lepotica. Ijubavnica nekega francoskega diplomata, ki so jo zvali madame de Santis. Seveda je bil istočasno s Klarico aretiran tudi Carlier ki je izprva kazal močno začudenje. Ko pa so mu dali razumeti razne podrobnosti, na kak način so mu prišli na sled, je zlezel docela vase. Zame je bila ta misija zaključena, kajti odslej je bilo taborišče v Gievre-su za daljši čas rešeno vohunstva. Ker mi je pripadla nova naloga, nisem utegnil več zasledovati celotne afere. Morda je tako bilo bolje, kajti vsa zadeva je — kakor običajno — končala zelo žalostno. Carlier, madame de Santis in lepa Klarica so bili obsojeni zaradi vohunstva in jih je nekega jutra za vincen-neškim obzidjem podrla salva v skupni grob... Čez morje ... Uspešna izvedba moje misije v ameriškem »Campu« mi je privabila čestitke in pohvalo generala Pershinga. čemur pa je sledil precej neprijeten poziv. 2e par dni potem, ko sem podal poročilo »Downing Streetu«, me je na pariškem stanovanju poiskal kapetan Robinson in me odvedel s seboj na ameriško poslaništvo. Sam ni vedel, za ka.i gre. Sprejeli so naju nekateri gospodje, katerih imena gotovo niso bila prava. Bili so to namreč sami Brownsi in mistri Smithi. Mojo pozornost je vzbudil samo neki manjši, a ši-rokopleči gospod Ostro me je pogledal s svojimi jekleno sivimi, izredno se leskečinii očmi in mi je dejal nato. tresoč mi roko: »Mi vas potrebujemo v Ameriki... in sodim, da nam usluge dolgujete za gostoljubnost, ki smo vam jo že izkazali.« Tisti hip mi je pripomnil kapetan Robinson: »Zdai govorite s poddirektorjem newyorške kriminalne policije.« Lahno sem se priklonil. Kaka posebna sreča se mi tu pač ne obeta ... Mister Baker — kakor se je imen**-val — je povzel besedo: »Prejeli smo dovoljenje vaših predstojnikov, da vas pošljemo v Boston. Vsa nadaljnja navodila boste prejeli onstran luže. Ali pristanete na to. da se vkrcate že pojutrišnjem?« Uvidel sem. da bi vsak odpor bil zaman. »Kakor želite.« sem odvrnil strumno. »Dobro. Parnik .Olimpic« zapusti Cherbourg pojutrišnjem ob devetih. Za vas bo rezervirana posebna kabina.« To je bilo vse. Pa potrpimo. da vidimo. kaj bo novega v Ameriki... (Dalje prihodnjič.) 12 Ponatis prepovedan tf KRIMINALNI ROMAN Vso pot do Ljubljane je mislila gospa Jana na svojega Srečka in se zavedala, da mora napraviti še nocoj z Rikom črto pod računi svojega dosedanjega življenja. Težko se je ločila od deteta. Vedela je, da bo morala nekaj časa živeti brez njega, ako hoče stopiti na pot v novo srečo. In to hoče. Če še mkoli, se mora zdaj izvršiti njena volja. Riko ne sme več oklevati. Če jo ljubi tako,, kakor ljubi ona njega, jo mora ubogati. Ali ni že dovolj razmišljanja, ko je vendar jasno, da ne more nazaj? In če bi Riko spet popustil? Pričakovala je, da bo on tisti, ki bo silil, pa se je pokazalo, da nima dovolj trdne volje in da se morda celo boji. Ne. nocoj mora dobiti od njega določno besedo, ki ga bo vezala, fn ne samo besedo. Storiti mora korak, s katerim bo dokazal, da je pošten moški in da se zaveda svojih dejanj. Tako je sklepala in pomislila, kaj neki je Riko mislil, ko je zvedel, da je odpotovala in da ga pričakuje kasno zvečer. Ali se mu ne bo zdelo čudno, ko mu bo povedala, da je bila pri svojem otroku? Ne, temu se ne bo čudil, pač pa ne bo hotel razumeti, zakaj mu je zamolčala. Kako naj bi mu bila povedala? Ponoči še ni vedela, potem pa ni mogla več sporočiti. Davi je sicer mislila napisati nekaj vrst, ki naj bi jih mu izročila služkinja, pa se je premislila, ker ni zaupala papirju. Ka.i more ona za to. če jo je prijelo in premagalo hrepenenje po otroku? Riko je nedvomno mislil ves dan nanjo. Tem bolj, ker ga je morala mučiti misel na vzrok njenega naglega odhoda. Na kolodvoru je pazila, da ne bi je videl kdo od znancev in je Šla skozi izhod sredi množice potnikov. Najela je izvoščka in se peljala naravnost domov. Nekoliko vznemirjena je vprašala služkinjo po Riku. Kdaj je bil in kdaj pride? Služkinja je povedala, da je šla zvečer v trgovino vprašat, če je tam kako naročilo za gospo, ker je klical telefon, pa je prišla prepozno. Rekli so ji, da je govoril gospod Leban iz Maribora in sporočil, da se vrne šele sredi prihodnjega tedna. Ta vest ji ni bila všeč. Takoj je slutila, da jo je klical Feliks na domu. In nje ni bilo! »Kaj pa ste delali, da niste mogli pravočasno k telefonu?« je vprašala služkinjo. »Gospa, nočem lagati. Po pravici povedano, samo zdelo se mi je, da kliče telefon. Zato sem šla v trgovino vprašati.« Bolje tako, si je mislila Jana. Tončka bi bila nazadnje še povedala, da je ni doma. »Ko pride gospod Drmota, mi sporočite!« je rekla in šla gori po stopnicah. Takoj je poklicala centralo na pošti, kjer so ji povedali, da je Maribor zares klical proti večeru. Kaj za to! se je otresla mučne misli, ki jo je začela mučiti kakor vselej, kadar se ji je videlo, da se bo Feliks jezil zaradi nje. Poklicala je Tončko in jo vprašala, če je kaj pošte zanjo. Trdno je pričakovala, da dobi danes odgovor od sestre, ki jo je bila naprosila za večji znesek, katerega bi ji vrnila v teku leta. »Da, gospa, pozabila sem. Oprostite. Tu je pismo. Že dopoldne je prišlo,« se je opravičila služkinja in odšla. Jana je nervozno odtrgala ovitek in pričela čitati. Dobra duša! je dejala, vzela priloženi ček in ga spravila v ročno torbico. Šla je k oknu in gledala na cesto. °ritisnila je vroče lice na hladno steklo, zaprla oči in zasanjala. Trnk ... trak ... Hitela je k telefonu. »Tukaj vila Jana!« Bil je Riko, ki je vprašal, če se je že vrnila. Rekel je, da pride takoj, kakor hitro konča nujno delo. Najkasneje v pol ure. »Ampak, Riko, jaz te čakam!« »fn jaz tebe ves dan! Kje si bila? Zakaj mi nisi sporočila? Izgubil sem toliko časa in zdaj še to delo!« »Pridi! Pridi hitro!« Nejevoljno je položila slušalko nazaj. Tako! Tudi on že govori o izgubi časa! Zaradi nje! Spomnila se je, kako ji je govoril, ko je nekoč slišal Feliksa, ki se je jezil, da izgubi toliko dragocenega časa zaradi nje. Ko bi imel jaz tako dušo pri sebi, ji je rekel, bi se moj čas podvojil. In danes? Ne, ne! Riko ni kakor Feliks! Vesten človek je. Dolžnost, ki jo je prevzel, mu je sveta stvar. Saj ni mislil reči, da je izgubil toliko časa zaradi nje. Mislil je pač, da je bilo škoda časa brez nje. Šla je v spalnico, poiskala pismo materi, sedla in pripisala, da je sicer še vedno žalostna, da pa upa na boljše čase, ki morajo priti tudi zanjo, saj je bila vedno dobra in ni storila nikomur nič žalega. Srečko je zdrav in lep deček, je pripisala in ponovno pripomnila, naj ji ne piše, dokler ji ne sporoči. Vzela je iz torbice sliko deteta in jo poljubovala. In spet je klical telefon. Šla je v jedilnico. »Vendar enkrat! čudne stvari! Kje si bila popoldne in zvečer? In Tončka? Ali mora biti res vse narobe, če mi ni doma? Poslušaj!« Jani se je tresla roka od razburjenja. »Poslušaj, pravim!« »Poslušam.« »Vrnem se šele v sredo ali četrtek. Do tedaj mora biti trgovina preurejena. Pazi, da bodo police dobro pribite! Slišiš? In drugo služkinjo si poišči! Tončka ni za nas. Ne! Počakaj, dokler se ne vrnem! Sam uredim ž njo.« »Dobro.« »Kaj pa Srečko? Človek je tako zaposlen, da pozabi celo na otroka. Snoči sem hotel stopiti k njemu, pa sem pozabil. Poljubi ga v mojem imenu!« »Srečko je zdrav. Meni pa še vedno ni dobro.« »Imaš aspirine in drugo tako robo? Le pazi. da ne zboliš! Zdaj vendar ne smeš zboleti. Ko se vrnem, se bova pogovorila marsikaj.« »Dobro. Kdaj prideš?« »V sredo ali četrtek. Še nekaj. Reci Riku, naj poizve, kdo se skriva pod oglasom — Velika tvrdka išče solidnega družabnika — v današnjem Dnevniku. Ali je bil Riko danes pri tebi? Zakaj nisi šla v trgovino?« »Ni ga bilo.« »Reci mu ali piši mu, da mora zvedeti na vsak način. Če ne drugače, pa naj napravi ponudbo. Mene seveda ne sme omeniti. Ali si razumela?« »Sem. Riku bom sporočila takoj zjutraj.« »Mislim, da mi bo storil to uslugo. Sicer se mi pa zdi v zadnjem času nenavadno čuden. Ne vem, kako bi se izrazil. Alf si ti tudi opazila? Tako redkobeseden je postal.« »Mislim, da ti bo rad napravil to uslugo.« »Ali nisi opazila nobene spremembe na njem?« »Zdi se mi, da ne.« »Pozdravi se in poljubi Srečka!« »Bom.« »V sredo pridem ali v četrtek. Na svidenje!« Jana je pogledala na uro. Pol enajstih. Poklicala je uredništvo Dnevnika in vprašala po Riku. Povedali so ji, da je že odšel. In kakor da je pozabila, da je pravkar govorila z možem, je mislila samo na Rika, ki pride vsak čas. Sklenila je. da ga obdrži pri sebi. In Tončka? Kaj si bo mislila? Tudi to vprašanje je rešila povoljno. Spodaj je pozvonilo. On je! Vzela je knjigo, jo položila predse na mizo in čakala. »Gospa, gospod Drmota je prišel,« je odprla vrata Tončka. »Tako pozno? Naj pride.« »Ali naj čakam, dokler bo tu?« »Seveda. Vas bom že poklicala. Pripravite čaja!» CI* rt; ti Kontoristinjo dobro izurjeno v nemški in slovenski stenografiji gprejmem. — Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod »Kontoristinja 6000« 32446 Učenke U mehanično umetno ve-lenje in predtisk sprejme lUtek & Mikeš. Ljubljana Dalmatinova 13. 32574 Učenko »prejme modni salon Mice Kovačič, Mestni trg 20-11. 32763 Kuharico x gospodinjsko šolo sprejmem takoj. Vse drugo po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna 100«. 32241 Učenca • primerno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino meianeea blajra Ponudbe pod »Trgovski učenec« na ©glasni oddelek »Jutra« 32210 Pomočnika slaščičarskega, izurjenega, t»mostojnegar mladega, za mesečno plačo Din 250.— ■prejme L. Rajster. Delni-m. 33350 Vajenke pridne in poštene, sprejme takoj strojno pletenje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pletilja«. 32662 Čevljar. vajenca sprejmem. A. Mulej, modna čevljarna, Jesenice 134. Učenko ra strojno pletenje, z oskrbo v hiši sprejme A. Der-mota v Litiji. 32781 Dekle dobi službo pri majhni trg. družini na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj nastop 6«. 32815 Trgovskega vajenca s primerno šolsko izobrazbo za špecerijsko trgovino v Ljubljani sprejme Viktor Šober. Sv. Jakoba trg št. 4 32814 Služkinjo pridno, pošteno in snažno, za vsa hišna dela iščem k dvema osebama. Znati mora malo šivati ali ročno delo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32876 Šiviljo za belo perilo iščem za na dom. NaMov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32760 Služkinjo pošteno in snažno, z» vsa MSm dela, ki i®» veselje tudi do kuhe, sprejmem lakaj. Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra« pod »Snažna 150«. 32712 Šivilja za pletenine sprejme in odda tudi šivanje na dom. — Hribar, Dolenjska cesta 22. 32735 Postrežnico za 2 uri dopoldne sprejme POchler, BIeiwei»ova 15-UI 32746 Kdo ve za dobre ideje, iznajdbe ali druge prilike, s katerimi se da zaslužiti. Ponudbe pod šifro »Praktično orizinalno« na oglas, oddelek »Jutra«; 33805 J&M Vrtnar z dobrimi večletnimi spričevali, išče službo. — Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Samec«. 32812 Točilec s triletnim spričevalom — išče službo v večjem prometnem kraju. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Resnost« 32538 Mesto gospodinje išče starejša vdova k eni osebi, najraje vdovcu. Ponudbe pod značko »Skrbna gospodinja« na ogl. odd. »Jutra«. 32617 Krojaški pomočnik s štiriletno prakso, vajen velikih in malih kosov, pošten. trezen in zdrav, želi s 1 septembrom zamenjati službo. Reflektira samo na staino mesto. Ponudbe n» ogl. odd. »Jutra« pod »Dober krojač«. 32507 Elektromonter obenem strojnik za parne stroje in Dieselmotor, išče službo. Premrl Josip, strojnik, Trata. Škofja Loka. 32728 Dijak ki je dovrSil 4. razrede meščanske šole s prav dobrim uspehom iD i zavrte-nim izpitom, išče službo pisarniškega pomočnika aH kaj sličnega. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Iščem službo«. 32544 Trgovski učenec išče mesta, 15 mesecev naprej izučiti. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 32738 Plačilna natakarica zmožna kavcije, išče mesto Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33782 Dve pletilji dobro izurjeni, želita mesta s 15. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pletilja 32«. 32732 Dva oleandra naprodaj Na stolbi štev. 4 (za Mestnim domom). 32741 Staro lončeno peč proda Jakopič, Mirje št. 4. 32795 Štedilnik dobro ohranjen po zmerni ceni naprodaj Medvedova št. 36. 33877 Otroški voziček skoro nov, ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32716 Zapravljivček dobro ohranjen, zaradi prostora poceni naprodaj. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. 32727 Otroški voziček prodam. Idrijska ul. 12. 32751 Motorno kolo DKV, 6 Ks, malo voženo § oceni proda Sebenik, Sp. iška, "Knezova ulica. 33807 Posteljo (pokrito) prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32759 Večje skladišče pripravno za zalogo sadja ali kaj sličnega, takoj oddam v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32790 Lokal za krojaško ali drugo obrt. v centru Ljubljane ugodno oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 32372 Gostilno dobro idočo. v bližini Ljub Ijane oddam takoj v najem Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 32515 Slaščičarno oddam takoj v najem sa mostojnemu in treznemu slaščičarju, event. ga vzamem kot pomočnika. Naslov pove oglasni lddolek »Jutra«. 39489 Parcelo ca 5—10.000 m1, v bližini mesta na severni strani kupim. Ponudbe z narv«dbo lege m cen« na ogla« oddelek »Jutra« ood značko »Parcela 5000« 32306 Dijakinjo sprejmem v lepo sobo. z uporabo klavirja. Bcethov. nova ulica 4. pritličje — desno. 32753 3 dijake sprejmem na stanovanje in hrano. Električna luč in pomoč pri učenju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 32789 2 mlajša dijaka boljših rodbin sprejmem na dobro hrano in zračno stanovanje na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglrfsni oddelek »Jutra«. 32377 Dva dijaka sprejmem na stanovanje in vso oskrbo v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32701 Dijakinji sprejmem v dobro oskrbo. Klavir, pomoč v nemščini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32715 Dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. Regina Kalan, Mi klošičeva cesta 6, IV. nad stropje, desne stopnice. 3270' PRAVILNA POT KI VODI DO OZDRAVLJENJA ŽIVCEV! A Bolni, izčrpani živci grenijo življenje, povzročajo mnogo trpljenja, kakor zbada-aje, nadležne bolečine, Dmedlevice, strašljivost, šumenje v ušesih, motnje pri prebavi, jezljivost, pomanjkanje volje za delo in druge slabe pojave. Moja ravnokar izišla poučna razprava Vam kaže pravo pot, kako se boste osvobodili vseh teh bolečin i , V njej so opisani vsi vzroki, postanek in sdravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih izkušnjah. Ta evangelij zdrav-ia pošljem vsakomur ■•■■v rv-siM&t Stanovanje lepo. 3 »ob. kuhinje m pri tiklin. v nori vr*okoprikič ni hiitt pri kolodvoru o<> dam za 500 Din mesečno Vrt. vodovod in elektrik* Petrič. Brezovica pri Ljui ljani- 321 Ob . popolnoma zastonj če ga zahteva od dolnjega naslova. risoče zabvalnic potrjuje edini obstoječi uspeh neumornega vestnega iska-jočega dela za dobrobit bolehajočega človeštva. Kdor spada k veliki četi živčno bolnih in kdor boluje na teh mnogoštevilnih pojavih, si mora nabaviti mojo knjižico utehe! Prepričajte se sami, da Vam ničesar neresničnega ne obljubljam, ker pošljem vsakomur, ki mi piie, popolnoma brezplačno in franko poučno razpravo. Zadostuje dopisnica na: ERNST PASTERNAK, BERLIN, S. C Michaelkirohplatz Nr. 18.. Abt. 493 j_.J----1-- Izdaja M koozocij cJutra* AdoH Ribnikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska .Narodna tiskarna d.