umarice za vla<
nih cenah, vi: ponedeljek,
LJANA MOSTE, PROLE
Št. 33 (1220)	Leto	XXIV
NOVO MESTO, četrtek, 16. avgusta 1973
Šesti Tabor slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem gre h koncu. V soboto dopoldne bodo udeleženci zadnjič premešali barve in potolkli po dletih, zvečer pa bo v avli osnovne šole zaključna slovesnost, na kateri bodo slikarjem in kiparjem podelili plakete. -
Letos dela na Taboru štirinajst ustvarjalcev - kiparji: Rudi Stopar iz Sevnice, Franc Tavčar iz Poljanske doline in Edvin Puntar iz Rakeka ter slikarji: Josip Pintarič iz Nove Gradiške, Jano Sokol in Jano Vernjarski iz Kovačiče, Franjo Mraz iz Beograda, Čedomir Spasič iz Puste Reke pri Leskovcu, Milan Generalič iz Hlebin, Greta Pečnik iz Pirana, Anujka Maran iz Uzdin, Stjepan Ivanec iz Kladarja, Anton Pie-
POTRDITEV
naive
melj iz Ljubljane in Ewa Wasi-kievvicz - VVolnicka iz Katowic. Poljakinja je edina akademska slikarka in na letošnjem Taboru pravzaprav ustvarja „izven kon-kurence“.
Več o šestem Taboru, življenju in delu ter vtisih slikarjev in kiparjev bomo pisali pred občinskim praznikom občine Trebnje.
I.Z.
JUTRI OB 18. URI V KOSTANJEVICI:
Mihelič - kronist tesnobe
V Lamutovem likovnem salonu velika retrospektivna razstava, v cerkvi koncert
Jutri zvečer ob 18. uri bodo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici odprli retrospektivno razstavo akademika Franceta Miheliča. Uvodno besedo
France Mihelič
bo imel likovni kritik Janez Messesnel, po otvoritvi pa bo v Goijupovi cerkvi koncert ljubljanskega ansambla Schola laba-censis pro mušica antiqua. Obe prireditvi sodita v okvir 18. Dolenjskega kulturnega festivala.
Mojster bo občinstvu predstavil 90 svojih del, pretežno iz zadnjih let; le nekatere njegove slikč, grafike in risbe so izbrane iz mlajših let, se pravi od leta 1934 naprej. Mihelič je s svojim 40-letnim umetniškim delom postal znan slovenski javnosti, zato je srečanje z njegovim ustvarja-
njem, z njegovim osebnim slikarskim svetom lahko in razumljivo.
Špelca Čopič, ki je za to priložnost napisala nekaj spremnih besed, pravi: „Mihelič je „kronist" današnjega časa, kot je bil to v globokih pretresih narodnoosvobodilnega boja. Temeljna vprašanja človekove eksistence se danes postavljajo drugače, po njegovem ne manj ostro kot tedaj.“
Miheličeve grafike in slike, zakoreninjene v resničnosti njegovega življenja in okolja, nosijo skrito resničnost časa in problemov, ki ga vznemirjajo. Kurenti, ure, maske, drevesa, fantastične in groteskne pošasti so nosilci njegovega sporočila.
Zdomec umrl
Pristojni urad iz Zvezne republike Nemčije je sporočil v Novo mesto, da seje v prometni nesreči 12. avgusta smrtno ponesrečil Franc Bohte, star 27 let, doma iz Vinje vasi. Do nesreče je prišlo pri mestu Grosshau. Bohte je bil na začasnem delu v Nemčiji, kjer ga je doletela tragična smrt.
Čeprav imajo skoraj povsod obiralne stroje, želijo čim več pridnih rok.
Boljša letina hmelja kot lani
V Sevnici si obetajo 120 ton — Za merico hmelja 4 do 4,5 din
V tem tednu so začeli po dolenjskih hmeljiščih obirati hmelj: že v ponedeljek v Metliki, danes pa v Brežicah, Novem mestu in Sevnici. V celoti se bodo zanesli na obiralce le v Metliki, kjer bodo dobili ljudi celo iz Bosne.
Lovec Ivan Grajž z uplenjeno medvedko, ki je napadla Franja Klariča.
Od SV doteka nad Balkan nekoliko hladnejši zrak. Proti koncu tedna bo prevladovalo precej jasno vreme, jutranje temperature se bodo znižale, medtem ko bodo dnevne še vedno visoke.
Mladen Klarič (v sredini) z bratom Franjem, za katerega se je boril z medvedko, in mamo. (Foto: J. Primc)
Borec z medvedko nagrajen
Mladi Mladen Klarič, ki se je pred letom dni boril z medvedko za bratovo življenje, je proglašen za najpogumnejšega, požrtvovalnega in človekoljubnega otroka v Jugoslaviji - Za nagrado bo potoval po svetu
Pred približno letom dni smo poročali, kako seje 8-letni Mladen Klarič iz Oneka pri Kočevju boril z medvedko za živelje-nje svojega starejšega brata Franja, ki ga je medvedka kar trikrat zbila na tla in ga onesvestila. Takrat je mali Mladen najprej tepel medvedko s palico, vlekel nezavestnega brata proti domu, in ko ju je medved-
ka že zunaj gozda še tretjič napadla in Franja spet z udarcem onesvestila, jo je Mladen začel lasati in tolči kar s šibkimi rokami, daje pobegnila.
Zdaj smo zvedeli, da je Mladen Klarič letošnji zmagovalec jugoslovanskega dela mednarodnega natečaja „Plus ultra". To je pravzaprav izbor otroka, ki se je s svojim pogumom, humanostjo in požrtvovalno-
stjo v zadnjem letu najbolj odlikoval. V Jugoslaviji so ocenili, daje bil to Mladen Klarič iz Oneka. Taka tekmovanja imajo v 16 državah Evrope, Azije in Amerike.
Mladen bo skupaj z zmagovalci tega natečaja iz ostalih petnajstih držav odpotoval 1. septembra na nagradni turistični izlet. Videl bo Rim, Bruselj, Barcelono, Madrid, Avstrijo in Kanarske otoke.
V zadnjih treh letih je to že drugi primer, da se je uvrstil v finalni del jugoslovanskega dela natečaja „Plus ultra“ - pokrovitelj tega natečaja za Jugoslavijo je zagrebški „Vjesnik u srijedu'4 - fant iz kočevske občine. Pred tremi leti je bil to mladinec Marjan Grišin iz Kočevja, ki je ujel 3-letno deklico, ko je padla skozi okno v tretjem nadstropju stanovanjskega bloka v Podgorski ulici v Kočevju. Marjan Grišin sicer za pogumno človekoljubno dejanje takrat ni zasedel prvega mesta, vendar je za to dobil več priznanj, med drugim tudi odlikovanje republiške Zveze prijateljev mladine.
Ob zaključku naj bralce ponovno spomnimo, daje napadalno medvedko, s katero se je boril Mladen, kasneje odstrelil znani kočevski lovec Ivan Grajš iz Dolge vasi.
J. PRIMC
Največ ga bodo nabrali na hmeljiščih kmetijskega kombinata Zasavje v Sevnici: obetajo si okrog 120 ton. Letos so dobili nov stroj še
SODELOVANJE Z ZAMEJCI
Pevski zbor DPD Svobode bratov Milavcev Brežice je pred leti navezal tesne stike s prosvetnim društvom Prosek-Kontovel na Tržaškem. Pridružili so se jim še pevci iz Stražišča pri Kranju, s katerimi so prirejali vsakoletna pevska srečanja. Prihodnje leto bo srečanje v Brežicah. Organizatorji bodo povabili k sodelovanju še pevski zbor iz Železne Kaple v Avstriji in enega iz Prekmurja ali Porabja. Tako bi skupno zapeli zbori vseh treh zamejskih pokrajin in matične domovine.
KRŠKO: PRVIČ -MNOŽICA FIRBCEV
Množica radovednežev in sorazmerno malo kupčij, to sta značilnosti prvega sejma avtomobilov, kije bil minulo nedeljo na stadionu „Matija Gubec“ v krškem. Naprodaj je bilo 76 vozil, kar je veliko, lastnika pa jih je menjalo pet. Pred stadionom je bilo parkiranih še nad 300 avtomobilov, povečini last zvedavih opazovalcev, ki so se pripeljali gledat, kako bo s kupčijo. AMD Krško bo s sejmi nadaljevalo. Kot je bilo že objavljeno, bodo vsako nedeljo od 7. do 12. ure na stadionu v Krškem.
v Šentjanžu, tako da imajo sedaj obiralne stroje v vseh treh obratih. Kljub temu želijo dobiti kar največ obiralcev za ročno obiranje, zato bodo odprli tri nove avtobusne proge, eno celo iz Zasavja.
Brežiška Agraria pričakuje 30 ton pridelka, obiralce pa bodo vozili le v Bizeljskega. Letos bodo prvič pognali tudi stroj za obiranje.
Kmetijska zadruga Krka iz Novega mesta bo obirala strojno v Šentjerneju,	ročno pa v Škoc-
janu. Ker imajo v glavnem stare nasade, pričakujejo le 13 do 15 stotov pridelka na hektar. V Črnomlju letos sploh nimajo hmelja, ker so hmeljišča 'izrojena zaradi starosti, pripravljajo pa se na nove naložbe v prihodnjem letu.	^
LETOS PRVIČ NAD
HMELJ Z VVOLFOM
Na kmetijskem posestvu Agrarie v Trnju bodo začeli danes obirati letošnji pridelek hmelja. Posestvo, ki je TOZD brežiške Agrarie, ima 32,5 ha površin posajenih s hmeljem, obirali pa bodo na 18 ha. Pridelek je povprečen, tako da bodo nabrali na 1 ha približno 1.600 kg. Letos bodo pri obiranju prvič uporabili nov obiralni stroj znamke Wolf , ki lahko nadomesti 100 delavcev. Zato bodo obiralce vozili le z Bizeljskega, za nabrano merico pa bodo dobili 4 dinarje. Tudi letošnji pridelek bodo sušili v lastni sušilnici. Zagotovljeno imajo prodajo celotnega pridelka.
Zastrupitve
Nedavno so kočevski ribiči iz Rinže pobirali poginule ribe. V ponedeljek smo dobili od našega bralca fotografije poginulih rib v potoku Sušica, ki teče skozi turistične Dolenjske Toplice Isti dan je Jože Lampret, direktor hotela Grad Otočec, prinesel na živilski laboratorij v Novem mestu vzorce Krke. Ta, nekoč tako čista reka je ob koncu tedna tekla mimo Otočca umazana kot gnojnica!
Bitka za Krko se torej nadaljuje. Po neštetih analizah in dokazovanjih, po pismih občinskim skupščinam in javnosti, ki so jih pisali zadnja leta ribiči, po poginih in zastrupitvah rib -je ostalo vse pri starem!
Industrializacija (beri: odplake in vsa druga umazanija, ki jo vsi ne samo industrija, brezbrižno spuščajo v Krko) grozi z novim uničenjem življenja v Krki, z novim, še hujšim onesnaženjem Pred desetletji so poginili raki. So zdaj na rpsti ribe? Film o kraljevem lovu, poset v barvah, namenjen ribiški ropagandi na tujem, bomo lahko lahko kmalu vrgli stran
Novomeški jez so končno popravili in dvignili gladino Krke, da vsaj kanali ne smrde več. Toda umazana leno teče nekoč smaragdno zelena Krka mimo dolenjske metropole. Že od Dvora navzdol plavajo velike krpe umazanije po vodi, ki je turistično odbijajoča.
\
Gradnja čistilnih naprav v ■ Novem mestu gre po polžje. Kdaj bodo gradili čistilne naprave v Straži in drugih industrijskih objektih ob Krki?
Dejstva, ki jih vidimo vsak dan, so drugačna od želja in pravic, ki so zapisane tudi v ustavi. Državljani imamo pravico živeti v čistem okolju, piše v ustavi. Resničnost in ustava sta si glede čistega okolja - če govorimo o Krki - hudo v laseh. Doklej še?
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
Z nedeljskega prvega avtomobilskega sejma v Krškem: radovednežev mnogo, manj pa resnih kupcev. Sicer pa — najprej je treba sejemski utrip otipati . .. (Foto: Franc Pavkovič)
tedenski mozaik
Ameriški predsednik Spiro Agnew je v preiskavi, ker ga sumijo podkupovanja, izsiljevanja in davčnih prevar. Ameriško pravosodno ministrstvo ga je uradno obvestilo, da je preisko valni postopek uvedel balti-moorski tožilec. Podpredsednik trdi, da je nedolžen in da bo to tudi dokazal. Z zadevo je sezna nil tudi predsednika Nixona.
Nixon prav tako nima mir nega sna, čeprav je ameriški senat odločil, da za sedaj po sodni poti ne bo zahteval magnetofonskih trakov, na katerih so posneti predsednikovi pogovori v Beli hiši. Odbor se je odločil počakati na razsodbo sodišča, ki razpravlja o predlogu posebnega \ preiskovalca watergatske zadeve Archibalda Coxa, naj bi dobil na vpogled omenjene trakove. Nixon pa pravi, da tudi njemu ne bo pokazal vsega.
Nasilje se vedno bolj širi po svetu. Pred sodišče v Atenah so postavili atentatorja, ki sta pobijala na atenskem letališču. Obtožena bosta umora s premislekom, za kar ju po grških zakonih lahko doleti tudi smrtna kazen. Na letališču sta ubila 3 osebe, 55 pa sta jih ranila.
V Palermu na Siciliji je skupina ljudi, oboroženih s strojnicami in revolverji, ubila tri trgovce, ki so se vračali domov iz svojih prodajaln. Policija zatrdno meni, da gre za člane sicilske mafije, ki so tako obračunali s trgovci, ker le-ti verjetno niso hoteli plačati „zaščite". Morilci so izginili brez sledu.
Poročajo tudi o odkritju novega pokola, ki so ga rodezijski vojaki zagrešili nad črnimi prebivalci v neki vasi na severozahodu države, kakšnih 50 kilometrov stran od meje z Mozambikom. To se je zgodilo že januarja, priče pa so upale šele sedaj spregovoriti. Rodezijski vojaki so streljali na vse, kar se je premikalo in to s strojnicami kar iz helikopterja.
V tokijski bolnišnici je v letošnjem prvem polletju umrlo še 38 tistih, ki so pred 28 leti preživeli jedrsko eksplozijo v Hirošimi. Lani je na Japonskem za posledicami jedrskega sevanja umrlo nekaj več kot 1300 ljudi.
Nepričakovano hitro se je zgodilo tisto, o čemer večina izvoznikov mesa ni marala slišati. Nekatere klavnice že opozarjajo pristojne organe o velikih izgubah pri izvozu govejega mesa v minulem mesecu in zahtevajo hitre ukrepe, da bi odpravili porajajoče se težave na mesnem trgu.
Poslovno združenje Kopro-dukt v Novem Sadu je v začetku avgusta obvestilo o svojih težavah izvršni svet Vojvodine, vodstvo zveznega sklada za pospeševanje reje ter prodaje živine in mesa pa je obvestilo zvezne organe. Pravijo, da drseči tečaj dinarja, ki je bil uveden pred kratkim, slabo vpliva na izvoz mesa in poslabšuje že tako zapleten položaj v živinoreji. Po znižanju tečaja nekaterih tujih valut dobijo za izvoženo meso precej m^nj kot prej. Kdo naj krije to razliko? Ali naj sredstva zagotovi družba ali bodo odkupovali živino po nižji ceni?
Razmere na trgu se torej slabšajo, še preden so uvozniki našega mesa začeli zavirati uvoz
z raznimi dajatvami, s katerimi bi zniževali naše izvozne cene. Tudi to se namreč lahko zgodi kaj kmalu in takrat bo še slabše’.
Drseči tečaj dinarja baje povzroča tudi drseči izvoz govejega mesa. Izvoznik dobi za kilogram mesa sicer toliko dolarjev ali lir kot prej - toda za njih dobi manj dinarjev. Naša izvozna cena se niža. Izvoz postaja manj donosen in celo, kot trdijo nekateri, že povzroča izgubo.
V	naših mesnicah bi lahko prodali veliko več kakovostnega mesa, kot so ga v zadnjih mesecih. Cene so precej nižje od prejšnjih izvoznih. Kako se prilagajati novim razmeram, da ne bi povzročili večjega zastoja v živinoreji?
LA CORUNA - Blizu tega španskega mesta je včeraj strmoglavUa caravella, pri čemer se je ubilo 79 potnikov m 6 članov posadke. Letalo letalske družbe Aviaco Air je strmoglavilo v trenutku ko se ie popravljalo na spuščanje. Reševalne posadke (na sliki) so zaman iskale med razbitinami letala preživele. Posebna komisija še raziskuje vzroke nesreče. (Telefoto: UPI)
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
- Kako da te ni sram, ko ti je pa družba nudila toliko referatov!
Izvozniki so že predlagali, naj bi jim nekdo poplačal razliko med prejšnjo in znižano izvozno ceno. Ali bo moč dobiti dovolj sredstev za to? V juliju so namreč imeli že toliko izgube, kot so lani zbrali akumulacije v šestih mesecih. Druga „rešitev11 bi bila znižana odkupna cena živine za izvoz mesa. A kaj bodo rekli živinorejci? Prevladuje strah, da bo pitanje nazadovalo.
Na Gorenjskem se bodo gotovo laže prilagodili takim spremembam kot ob hrvaški meji. Cene telet in pitanih goved tam namreč niso bile tako navzkriž s cenami, določenimi v slovenskem sporazumu kot so bile ob meji, kamor je prihajalo več kupcev iz sosednje republike. Ce je živinorejec dobil cenejše tele, je tudi pitanca lahko prodal po nižji ceni. Tam, kjer so bila teleta najdražja, je izdatek za tele presegel polovico izkupička za 450-kilogramskega pitanca.
Zaradi spremenjenih razmer pri izvozu mesa gotovo še ni potreben tak preplah, kot ga poskušajo povzročiti nekateri, češ da bo prišlo do splošnega pokola živine, če pristojni organi ne bodo nič ukrenili.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
tedenski zunanjepolitični pregled
Kambodža po 15. avgustu, ko so ameriška letala prenehala odmetavati bombe, akcija izraelskega letalstva nad bejrutskim letališčem, nastop vojakov v čilski vladi — to so osrednje teme današnjega zunanjepolitičnega pregleda.
KAMBODŽA: Kljub negodo--vanju Nixonove vlade je ameriški Kongres skleni, da po 15. avgustu letala ameri&ega letalstva ne bodo smela več v borbene akcije nad kamboško ozemlje. Ta sklep se je porodil po dolgih in mučnih razpravah in je posledica želje večine v najvišjem predstavniškem telesu Združenih držav Amerike, da bi vendarle končali z (čeprav seveda ne vsem) najbolj otipljivim znakom prisotnosti VVashing-tona v tem delu Indokine.
Hrup, ki ga je ta sklep (predvsem pa njegovo uresničenje) povzročil, najbolje priča o izjemnem pomenu, ki gaje dqa-nje samo imelo. Kambodža je v tem trenutku, v trenutku, ko ameriško letalstvo ne sme več bombardirati na robu nečesa, toda kaj to je, je še vedno precejšnja uganka.
Možno je, kajpak v grobih obrisih, vsaj dvoje: da bo kam-boški režim generala Lon Nola obstal — ali pa, da se bo sesul v prah in pepel.
Kljub vsej dokazani nesposobnosti in podkupljivosti režima bi se bilo nemara težko opredeliti za eno izmed obeh možnosti. Razlog za to ni toliko v slabosti tistih, ki vladajo v Kambodži, marveč v moči tistih, ki se borijo zoper Lon Nola.
Princ Norodom Sihanuk je nedvomno najbolj znana osebnost med vrstami nasprotnikov sedanje garniture* v kambo&i prestolnici, toda vprašanje, ki ga je vsaj dovoljeno zastaviti, se glasi: ali je tudi najmočnejša? Natančneje rečeno: tako zelo močna, da bo lahko igraje in brez napora premagala nasprotja (ki so sicer zunanjemu svetu bolj malo znana, ki pa zaradi tega niso nič manj resnična) v vrstah vseh, ki so se združili, pa čeprav vsak s svojim malce drugačnim ciljem, v skupno fronto zoper generala Lon Nola?
Toda naj bo možno to ali ono, enoje skoraj zanesljivo nesporno: prihodnjih nekaj mesecev bo za usodo Kambodže pomembnejših kot veliko, veliko minulih.
TABOR V ZRAKU: akcija izraelskih lovcev, ki so v zraku nad bejrutskim letališčem prestregli libanonsko letalo, je samo še en člen v nesniselni verigi nasilja na Bližnjem vzhodu, ki ga zdaj ena, zdaj druga stran opravi ne da bi se prav zavedala osnovnega nauka sleherne izmed teh akcij: daje nasilje nesmiselno in da ne pelje nikamor. Resnica je, da eno nasilje porodi drugo, da terja ena akci-
ja maščevanje z druge strani in da se tako krog nenehno in &o-raj v neskončnost ponavlja.
Izraelci so mislili, da je v ugrabljenem letalu vodja ene izmed paletinskih odporniških skupin — toda četudi bi bfl, kaj bi to spremenilo v ravnotežju sil, v sedaj že neznansko globokem prepadu, ki deli Arabce in Izraelce?
Svet je, tako kot že marsikdaj, storil edino, kar je mogel: obsodil je nasilje,-toda to je komaj kaj vredno v trenutku, ko druga stran verjetno zopet pripravlja kaj podobnega.
Konec bombardiranja
VOJAKI V VLADI: Čile je dobil svojo tretjo vlado v petih mesecih. To pot je predsednik Allende vanjo uvrstil tudi nekaj vojaških poveljnikov. To je skoraj zanesljivo storil v upanju, da bi pridobil na svojo stran vojsko, v tem trenutku enega redkih lojalnih elementov čilske družbe.
In tako je sedaj, po še eni epizodi burnega čil&ega razvoja, nekoliko večje upanje, da se bodo lahko tiste sile v Čilu, ki so vzele krmlo v svoje roke, vendarle lahko posve tile dlju: izgradnji neke boljše, naprednejše družbe.
TELEGRAMI
NEVV DELHI — Indijske strojevodje so prekinile 12-dnevno stavko, ki je resno ogrozila prometne razmere v državi.
MANILA — Soditi bodo začeli zarotnikom, ki so pripravljali atentat na predsednika Marcosa. Obtoženih je 31 ljudi.
OHRID - Predsednik poljsk.-ga državnega s^eta Henrih Jablonski si je med obiskom v Jugoslaviji ogledal včeraj kultumo-zgodovinske znamenitosti Ohrida.
ŽENEVA - Končalo se je 55. zasedanje ekonomskega in socialnega sveta Združenih narodov. Na njem so ocenili razvojno strategijo drugega desetletja razvoja, ter storili vse za še večji ugled tega organa, ki je po ustanovni listini Združenih narodov najvišji organ svetovne organizacije za vsklajevanjc gospodarske in socialne dejavnosti.
MOSKVA — Sovjetski premier Aleksej Kosigin seje včeraj pogovarjal s predsednikom sevemovietnam-ske vlade l am Van Dongom. Obravnavala sta nadaljnje sodelovanje med državama.
BEOGRAD - Podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša je sprejel skupino ameriških državljanov, ki so v Jugoslaviji kot odposlanci dobre volje. Gre za člane organizacij, ki se zavzemajo za mir in razumevanje med narodi.
Drseči izvoz govejega mesa
Doslej hvala, zdaj pa zaskrbljenost
V letošnjem prvem polletju je imela Jugoslavija pozitivno tekočo bilanco v vrednosti 24 milijonov, kar je za nekaj odstotkov več kot v istem razdobju lani. Izvoz je bil v tem času vreden milijardo in 365 milijonov dolarjev, s prometom in storitvami smo dibili kar 197 milijonov dolarjev. Rekorden je bil tudi neblagovni priliv, saj se je po tej poti nateklo kar 915 miljonov dolarjev, po raznih drugih poteh pa smo. dobili v devizno blagajno še 13 milijonov dolarjev. Skupaj smo torej spravili 2 milijardi in 490 milijonov dolarjev.
Hkrati smo uvozili za 2 milijardi in 61 milijonov dolarjev, neblagovni odliv je znašal 168- milijonov dolarjev, za prometne storive smo plačali 138 milijonov, drugih stroškov smo imeli za 99 milijonov dolarjev — torej skupaj 2 milijardi in 466 milijonov dolarjev, i Plačilno-bilančni odnosi v letošnjem prvem polletju torej ne presegajo okvirov potreb in možnosti naše države. Če pa se spomnimo še na to, da ima Jugoslavija tre-'nutno več kot milijardo in 200 milijonov deviznih rezerv, potem so rezultati letošnjega poslovanja s tujino več kot ugodni.
Zvezni izvršni svet je sredi minulega tedna sprejel predpise o izvajanju programa dodatnega intervencijskega uvoza reprodukcijskega materiala, surovin in blaga za široko porabo ter živil v skupni vrednosti 200 milijonov dolarjev.	^
Predviden je uvoz določenih količin izdelkov črne metalurgije, raznih kemijskih izdelkov, od živil pa predvsem svinjine in drugega mesa, limon, različnega sadja in povrtnin. ZIS je sklenil, daje treba takoj začeti uvažati, da bi tako učinkovito vplivali na preskrbljenost trga ter na gibanje cen in življenjskih stroškov.
Da bi izboljšal reprodukcijsko sposobnost gospodarstva, spodbudil vlaganja tudi v tiste dejavnosti, ki imajo prednost v srednjeročnem družbenem razvojnem načrtu, bo ZIS
predlagal zvezni skupščini, naj razveljavi zakon o vplačilu obveznih pologov za investicije v osnovna sredstva.
Združeno podjetje slovenskih železarn je doseglo v prvem polletju letošnjega leta zelo ugodne rezultate: povečalo je blagovno proizvodnjo, izvoz in delovno produktivnost,
S
tujino
trgujemo
dobro
izboljšalo, pa tudi stabilizacijo, ekonomsko stanje. To združenje sestavljajo tri slovenske železarne: Štore, Ravne in Jesenice.
Vse tri železarne skupaj so izdelale več kot 73.000 ton surovega železa, kar je za cdstotek več kot lani v istem obdobju in okoli 345.000 ton surovega jekla, kar je za 4 odstotke več kot lani.
Ker imajo slovenske železarne v proizvodnem programu tudi strojniško proizvodnjo, so v prvih šestih mesecih poslale na trg več kot 340.000 ton gotovih izdelkov.
Naše železarne imajo zdaj 2 odstotka več • zaposlenih, vendar so v tem obdobju povečale produktivnost za 5 odstotkov. Precej več so tudi izvažale — karža tretjino več — karjim je vrglo 10,7 milijona dolarjev.
Zaradi takšnih upehov so bili tudi žiro , računi slovenskih železarn po daljšem času vseh šest mesecev letošnjega leta sproščeni. Njihov skupen dohodek je v tem času dosegel okoli milijardo in 369 milijonov dinarjev - za četrtino več kot v enakem lanskem obdobju.
Skupna komisija sekretariata CK ZK Slo-! venije in republiškega sveta zveze sindikatov j za us; terjanje in usklajevanje družbene j akcije za gradnjo stanovanj za delavce je I izdelala akcijski program za izvajanje nalog i iz te akcije.
Po tem programu so vse občine dolžne S takoj, najpozneje pa do 1. septembra letos, i ustanoviti koordinacijske komisije, katerih j bistvena naloga bo skrbeti za izvajanje nalog j in družbene akcije za gradnjo stanovanj za I delavce. Te komisije morajo sestavljati pred-! stavniki sindikata, občinskih konferenc ZK,
| SZDL, ZM in občinskih skupščin. V komi-j sijali morajo sodelovati tudi delavci iz delovnih organizacij, da bi tako zagotovili njihov i vpliv na odločanje o stanovanjih. Za ustanovitev teh komisij so osebno odgovorni sekretarji občinskih konferenc ZK in predsedniki občinskih sindikalnih svetov.
Prav tako bi morali do 31. oktobra ustanoviti samoupravne stanovanjske skupnosti. Za to so poleg pobudnega odbora odgovorne tudi občinske usklajevalne komisije.
Akcijski program še predvideva, naj bi do konca letošnjega leta sprejeli vse manjkajoče zakone iz stanovanjskega gospodarstva, predvsem zakon o gospodarjenju s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini. Za to je odgovoren republiški sekretar za urbanizem.
Miselnost, ki zavira kmetijstvo
/■>	•	•	v	v
Sejmišča
Proti ustavi?
Kmetijski nasveti
KITAJSKI PREGOVOR VELJA
... Dosedanje analize kažejo, da razmere v zunanjetrgovinskih podjetjih ne zadovoljujejo. Velika pomanjkljivost je predvsem razdrobljenost dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo posamezan podjetja. Negativne posledice so očitne. V gospodarskih krogih vlada mišljenje, daje stvari treba mediti s predpisi. Vsi se strinjajo, da moramo specializirati zunanjetrgovinska podjetja po gospodarskih panogah, vsaj za najvažnejše artikle ... (Ne, ne, ne berete komentarja o današnji zunanji trgovini, temveč o tisti,
o	kateri je Ekonomska politika pisala pred 20 leti.)
Zares velja kitajski pregovor: Laže je znati, kaj je treba storiti, kot pa storiti.
Ali bomo doživeli, da bo zakon razdrl to, kar dovoljuje ustava? V skupnostih zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov v Sloveniji, ki so letošnje denarne načrte zgradile z družbenim sporazumevanjem, menijo, da vodijo določila najnovejšega zveznega zakona o zagotovitvi trajnih obratnih sredstev v organizacijah združenega dela prav k temu. Zakon namreč določa, da TOZD ne bodo plačevale prispevkov na podlagi samoupravnih sporazumov vse dotlej, dokler ne bodo imele dovolj obratnega kapitala, torej sredstev za življenje.
Na Dolenjskem, kjer je samoupravni sporazum sklenilo nad 98 odstotkov vseh zavarovancev, izloča naj novejši zvezni zakon 14 delovnih organizacij z 2.500 zavarovanimi osebami, ki nimajo zagotovljenih obratnih sredstev. To sicer ni mnogo, pomeni pa, da to skupino zavarovancev zakon odvrača od solidarnosti in enakopravne uporabe zdravstvenega varstva.
Na nedavni seji izvršilnega odbora skupščine zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov v Novem mestu so pribili, da je zakonodajalec z omenjenim zakonom protiustavno posegel v pravice skupnosti in zavarovancev. Če bo šlo tako naprej, bodo poslej obsojene na neuspeh vse sporazumevalne in druge akcije, ki jih ustavna dopolnila sicer spodbujajo. Zato Novo mesto v vsem podpira sklep zvezne skupnosti zdravstvenega zavarovanja, da se zakon o zagotovitvi trajnih obratnih sredstev v organizacijah združenega dela predloži v presojo zveznemu ustavnemu sodišču. Podporo so samoupravni organi dolenjske skupnosti zdravstvenega zavarovanja osnovali na prepričanju, da je potrebno braniti samoupravno sporazumevanje, ki je na našem območju še celo lepo uspelo.
IZ.
V_____________________________J
Na sliki bizeljski grad, na katerem so pod vodstvom Posavskega muzeja spomladi začeli obnavljati streho. Dva stolpiča so prekrili s skodlami in jima zamenjali trhlo ostrešje. Škoda, da je grad sicer tako zapuščen in zanemarjen. (Foto: J. Teppey)
Taborniška organizacija „Svobodni gozdovi44 v Kočevju je pred dvema letoma spet zaživela. V njej je predvsem mladina iz poklicnih šol, njen starešina pa je Ivica Varga. Šotore je dal odredu odsek za narodno obrambo. Med raznimi akcijami je bil tudi pohod v Stari log. (Foto: J. Primc)
Traktoristi iz ožje Dolenjske so se v nedeljo v Pogancih pomerili v traktorskem oranju. Največ točk je zbral Stane Gorenc, za njim pa so se uvrstili Ivan Čolnar, Matjan Jelnikar, Franc Vovko idr. Prvi štiije so se tako uvrstili na republiško tekmovanje. (Foto: Markelj)
Poletje se nagiba h koncu in mladi uživajo mokre radosti na kopališčih v okolici Novega mesta, ker kopanje v Krki ni več mogoče. Na sliki: kopalci v Dolenjskih Toplicah in sramežljiva mala nudistka. (Foto: Mikulan)
*
Stroj zmaguje, a ne vsega \
*
Traktor je že dalj časa najbolj iskan izdelek kovinske industri- £ je. Tako trdijo poročila o ponudbi in povpraševanju. Kmet, ki si # skuša preskrbeti pomočnike pri delu, občuti to na svoji denarni- £ ci, na preizkušnji pa je tudi njegova potrpežljivost.	*
Vsemu temu navkljub pa je zadnja leta nakupovanje kmetij- ^ skih strojev preseglo vsa pričakovanja. Kot da bi poskušali na- £ enkrat nadoknaditi zaostanek. Tudi dolenjska vas napreduje in ^ veseli smo lahko tega. Samo ožja Dolenjska, ki obsega novome- £ ško, trebanjsko, metliško in črnomaljsko občino, se zdaj lahko 4 postavi s številkami, ki so včasih veljale za pol ali celo vso £ Slovenijo. Nad 1.000 traktoijev, nad 3.000 motornih kosilnic, * 1000 sušilnih naprav, 120 samonakladalnih prikolic, blizu 100 £ stolpnih silosov že služi dolenjskemu kmetu.	£
Presenetljivo majhna pa je številka o molznih strojih. So krivi ^ • predsodki, podcenjujoč odnos do molže, kije v glavnem žensko £ opravilo, ali cena molznih naprav, dejstvo je, da je pri nas mol- £ ža, čeprav šteje med najtežja opravila, najmanj mehanizirana. Le s kakih 50 hlevov — to je v primeijavi s številom kmetij toliko kot £ nič — ne pozna več tega napornega, neprijetnega vsakdanjega 4 dela.	£
Strojna molža se je tudi drugod po svetu zares težko uveljav- 0 ljala, saj je v svojem razvoju potrebovala nad pol stoletja, da je v £ razvitih kmetijskih deželah izrinila ročno molžo. Vendar pa je £ danes tehnika že tako razvita, spoznanja in načela, ki veljajo za £ strojno molžo, tako razjasnjena, da so odveč pomisleki, ki jih je J slišati tu in tam.
Eno je nesporno: stroj bo zmagal, četudi mu še očitajo, da £ povzroča več obolenj pri kravah, da ne izboljša molznosti, da 4 zahteva veliko dela s čiščenjem, in ne nazadnje, daje drag. Da je £ ta zmaga še daleč, je krivo neznanje, skorajda neorganizirano # izobraževanje v tej smeri (smo edina država brez ustreznih šol in ^ raziskovanj). Skratka: premalo ljudi zna prav ravnati z molznim £ strojem, za katerega velja še bolj kot za druge kmetijske stroje, ^ da lahko v neveščih rokah naredi več škode kot pa koristi.
Inž. M. L. *
NOVO MESTO: na ponedeljkovem sejmu ni bilo dosti prometa. Cene so bile visoke, rejci jih, vkljub temu da so morali odpeljati več kot polovico neprodanih prašičkov spet domov, niso hoteli spustiti. Kupci so bili le iz zunanjih občin. Rejci so pripeljali 421 in prodali 187 prašičev. Cene so bile za mlade prašičke od 360 do 440 din, za starejše pa od 450 do 800 din za kilogram.
BREŽICE: Na sejem so v soboto pripeljali 455 prašičev, prodali sojih 335. Cene so bile za živali do 3 mesecev 24 do 26 din, za starejše pa od 15 do 16 din za 1 kilogram žive teže.
Dokaj dobra pšenična letina nas bo na srečo rešila hujših preglavic v preskrbi s tem najvažnejšim žitom. Po prvih ocenah bo znašal skupni letošnji pridelek v Jugoslaviji 4,7 milijona ton — vendar s površin, ki so za 13 odstotkov manjše, kot so bile na primer leta 1971.
Bumerang: nespodbudne zajamčene cene, manj zasejanih površin, manjši pridelek, manjša ponudba in še večji pritisk za povišanje cene
Manj s pšenico zasejanih njiv in nasploh manjše zanimanje za gojitev te poljščine, to je pravzaprav najbolj zaskrbljujoče. Ob tem, ko se je na svetovnem trgu pšenica podražila v letu dni skoraj za enkrat (naša dežela pa jo stalno uvaža), nikomur ne more biti vseeno, zakaj je tako.
Panonsko nižino imenujemo tudi žitnico Evrope, vendar tega imena ne zasluži več. Neustrezne cene, ki slonijo na miselnosti, da mora biti kruh poceni (ob tem pa ga tone in tone najde svoj konec na smetiščih), ne spodbujajo pridelovanja. Površine, zasejane s pšenico, se manjšajo. Letos smo namesto na običajnih 2 milijonih hektarjev želi le na 1,7 milijona hektarov.
Kljub tem dejstvom pa so letošnje zajamčene cene, kot je te dni odločil ZIS, ostale na lanski ravni — 1,40 din za trdo in 1,30 din za mehko pšenico, dodano je le še 10 par „razvojne44 premije. Hkrati pa so gospodarski strokovnjaki izračunali, da bi morala zaradi stroškov pridelovanja povprečna cena znašati 1,56 din za kilogram. Ko so predlagali, naj bi zajamčene cene povečali na 1,60 oziroma na 1,50 dinarjev, kar bi povprečni družini podražilo življenje za 130 dinarjev na leto, so na odločujočih mestih, kot piše Ekonomska politika, začeli razpravljati, kdo bo te dinaije nadomestil (kompenzacija). Torej spet stara miselnost, ki vztraja, da mora biti hrana poceni, drugi izdelki pa se lahko dražijo, ne da bi kdo zahteval ali dajal zaradi tega l^aka nadomestila. Kot da ti izdelki ne bi vplivali na življenjski standard!
M. LEGAN
D C-10 na Brniku
Pred kratkim je na ljubljanskem letališču na Brniku prvič pristalo letalo DC-10, last ameriške letalske družbe TIA. V trupu te velike jeklene ptice je prostora za 350 potnikov:
Letališče na Brniku je uspešno prestalo težko preizkušnjo, saj so doslej na njem pristajala le manjša letala. Ta veliki dogodek si je ogledalo okrog 15.000 ljudi. Potniki so bili ameriški izseljenci, ki so prileteli na obisk v domovino. Druga taka skupina bo v belo-zelenem velikanu priletela v Slovenijo še ta mesec.
S tem dogodkom se pričenja novo obdobje v zračni povezavi naše domovine s tujino. Vedno več ljudi se odloča za potovanje z letali, toliko raje bodo potovali s tako udobnimi, kot je DC-10. Našim izseljencem se je domovina še bolj približala, saj porabi to letalo od Clevelanda do Brnika le 9 ur. To, da je naše letališče sposobno sprejeti tudi take velikane, bo prav gotovo le v prid našemu turizmu.
Pomislimo na naše ceste, ki ne zmorejo prometa v sezoni, na sto tisoče zdomcev, ki se jim mudi domov, pa spet nazaj na delo, na naglico, ki jo prinaša življenje! Modernejši in povečani letalski promet prihaja k nam že skorajda zadnji čas.
Hud primankljaj
Če kočevska občina noče še povečati pomanjkanja stanovanj, če želi povečati stanovanjsko gradnjo zaradi naraščanja prebivalstva, če želi ostati v današnjem povprečju stanovanjske graditve (v Sloveniji znaša to 5,6 stanovanja na tisoč prebivalcev), potem bi morala v prvem petletnem obdobju zgraditi vsaj 500 stanovanj, v drugem 550 stanovanj ter v tretjem 650. Skupaj bi tako zgradili 1.700 stanovanj in do leta 1986 odpravili pomanjkanje, saj bi bilo takrat število stanovanj enako številu gospodinjstev.
Tako piše v zadnji številki revija Slovenija, ki ugotavlja, da bi morali v tej občini po letu 1985 zgraditi še 2000 stanovanj, če nočemo zaostajati v stanovanjskem standardu.
V	občini Kočevje je v letu 1971 živelo 17.054 ljudi, kar je le 84 več kot 10 let poprej. Gospodinjstev je bilo 5.164, stanovanj pa 4.797, kar kaže, koliko družin še nima lastnih stanovanj. Značilno je tudi, da v občini narašča odstotek mestnega prebivalstva in da je v nekaj večjih naseljih kar 54,3 odst. vseh stanovanj, kar jih premore občina. Začasno je nenaseljenih 61 stanovanj, 96 pa jih je opuščenih. Od skupnega števila stanovanj jih je 44,7 odst. v
družbeni lasti, povprečna površina pa znaša le 45,29 m2, kar je manj, kot znaša republiško povprečje.
Ustava in KS
Krajevna skupnost je kljub večnemu pomanjkanju denarja vseeno postala naša skupnost, skupnost občanov. Prizadevam občani, ki delajo v organih KS, tarnajo, da je z malimi denarji, čeprav z veliko pripravljenostjo občanov, težko delati. Grenkoba jih obhaja, ko vidijo, kako malo denarja imajo in koliko se ga pretaka skozi razne druge „kanale4*.
Nova ustavna določila obetajo izboljšanje. Prišlo pa ne bo samo od sebe, če se v vseh KS ne bodo zavzeli za svoje nove pravice. V 99. členu osnutka ustave je rečeno, da delovni ljudje v KS uresničujejo svoje skupne interese, zadovoljujejo skupne potrebe in da se v okviru KS povezujejo z OZD in drugimi samoupravnimi organizacijami pri uresničevanju skupnih družbenih zadev in tudi odločajo o vprašanjih skupnega pomena v občini. V 97. členu je določeno, da samoupravljanje v interesnih skupnostih (nekateri do-sed. skladi) poteka preko delegatov, ki jih volijo in odpoklicujejo neposredno zainteresirani občani. V 104. členu pa je določeno, da delovni ljudje za zadovoljevanje skupnih potreb v občini združujejo sredstva v TOZD, v krajevnih, interesnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in da neposredno odločajo o tako združenih sredstvih.
Ustava prinaša večjo neposrednost tudi v delo krajevnih skupnosti!
Če se bomo dovolj zavzeli, bo večja neposrednost, ki jo ponuja nova ustava, zaživela tudi v KS. S tem pa bodo minili časi za doslej zelo razvejene oblike „odtujenega kapitala“ v raznih skladih s „posebnim namenom44, ki se je zelo razrasel tudi v občinah.
M. J.
— Vse mašine že imam, da mi olajšajo delo!
— Imaš tudi molzni stroj?
— Tudi! To je pa moja žena ...!
(Karikatura: Maijan Bregar)
Za enega tristo in več dinaijev
Koliko bo letos stal šolar
Novo šolsko leto je pred vrati in starši bodo morali kar globoko seči v žep
Kaj lahko zapišemo o fizičnem obsegu proizvodnje? V tovarni so naredili 1459 dostavnih avtomobilov, 821 osebnih ter 8130 prikolic in 2824 garnitur za sestavo v belgijski tovarni.
Ob tej številki smo že pri izvozu: od skupnega števila narejenih prikolic in garnitur so jih namreč le 181 prodah na domačem trgu - vse drugo pa izvozih. Prav zaradi tega so optimistično razpoloženi in pričakujejo, da bo letošnji izvoz presegel tudi lanske rekordne rezultate.
V	drugem polletju, tako je ocenil centralni delavski svet, ne gre pričakovati bistvenih sprememb. To pomeni, da bodo v proizvodnji še naprej prevladovale prikolice, saj manjka podjetju denarja za kreditiranje kupcev osebnih in dostavnih vozil. Le s krediti pa bi lahko izdatneje poživili prodajo renaultov in kombijev.
J. SPLICHAL
ZAHTEVA PO USKLADITVI
Z dosedanjim različnim pristopom in prikazom gospodarjenja v analizah Službe družbenega knjigovodstva in plansko analitske službe pri občinski skupščini v Krškem niso zadovoljni. Podatki niso popolni, zato bodo to delo po prvem januarju 1974 uskladili. Služba družbenega knjigovodstva bo pripravila analize za podjetja s sedežem v občini, plansko analitska služba pri skupščini pa bo zbirala podatke za enote, katerih matična podjetja so na ozemlju drugih občin. Ta služba bo svoje podatke in podatke SDK uporabila za skupno analizo, ki bo celovit prikaz gospodarstva v občini.
CERKLJE : 70 LET GASILSTVA
Pred 70 leti je bilo ustanovljeno gasilsko društvo v Cerkljah ob Krki. Leta 1904 je bil zgrajen dom in kupljena ročna brizgalna. V novem domu je danes mesnica, last gasilcev pa so prostori stare šole.
Desetletja nazaj, ko so bile hiše pokrite s slamo, so bili požari pogostni, pomoč gasilcev z neustrezno opremo pa nezadostna, zato so cerkeljski gasilci leta 1934 kupili motorno brizgalno. Danes ima društvo 22 članov, premajhno pa je zanimanje mladih, ki ob pomoči gasilcev organizirajo večkrat kulturne prireditve. Najbolj prijetno pa je vsako leto na gasilski veselici.
Za današnje delo društva ima največ zaslug predsednik Ivan Srpčič, ki dela pri društvu že dvajset let.
Ivan ŠKOFLJANEC
Novo šolsko leto je pred vrati. Za starše so se pričele skrbi, saj je začetek leta povezan s stroški, ki vsako leto precej prizadenejo žepe zlasti tistih, ki imajo v šoli več otrok. Novomeška knjigama postreže z naslednjimi cenami.
V	prvi razred bodo šli učenci, oboroženi s šolskimi potrebščinami, za katere bo treba odšteti približno 240 dinarjev. Tuje všteta poleg vseh drobnih stvari, ki jih bo prvošolček potreboval, tudi šolska torba. Ce bo imel tudi nove knjige, bo stalo starše to nadaljnjih 90 din. Tudi v drugem in v tretjem razredu se znesek za knjige in druge potrebščine giblje okrog 300 din, v četrtem razredu pa se poveča še za nekaj več kot 100 dinarjev. Će bodo starši želeli kupiti svojim šolarjem knjige, ki jih bodo potrebovali za obvezno šolsko branje in za tekmovanje za bralno značko, bodo morah plačati v drugem razredu 42 din, v tretjem 99, v četrtem pa 127,50 din.
Knjige za prve štiri razrede so že na voljo, v tisku sta le berili za prvi in drugi razred. Za vse druge razrede so vse knjige že v prodaji.
Cene za zvezke so višje kot lani za približno 20 odstotkov, so pa pri mnogih šolskih potrebščinah ukinili davek, tako da v splošnem ne bo bistvene razlike.
Ob vsem tem seveda ne moremo prezreti raznih mladinskih revij, ki jih bodo učenci naročali v šoh. V prvem in drugem razredu bodo morah biti naročniki Cicibana, ki ga bodo potrebovali za dodatno branje,
ŠE ČAKAJO
Metliška komisija za ugotavljanje
izvora premoženja je prejela do zdaj približno 140 prijav premoženja na poziv občinske skupščine, od tega je 60 primerov rešila tako, daje ugotovila, da ni razlogov za uvedbo postopka. Čeprav je rok za odziv na poziv potekel 30. junija, komisija še ni dobila pričakovanega števila prijav.
v višjih pa Pionirja ah Pionirskega lista, potem je tu še Kurirček, Čebelica in morda še kaj. Starši lahko samo upajo, da se naročnina ne bo povišala, saj bo stroškov že brez tega dovolj.
IVA KRŽE
 ------------------------------
Še festival smeha
Jugoslovani smo verjetno že dosegli rekord v številu najrazličnejših festivalov. In če že izbiramo razne „miss“ in druge take resne šampione, zakaj ne bi izbrali tudi nekoga, ki bi dobil zveneč naziv „ŠAMPION SMEHA 73“? Na to nista pozabili beograjski časopisni podjetji Večernje novosti in Borba. Prirejata „Festival smeha“ od 23. julija od 28. avgusta 1973. Šest najbolj znanih jugoslovanskih igralcev - humoristov bo v tem času obiskalo 34 krajev.
V	Ljubljani bo ena od finalnih prireditev 23. avgusta zvečer v dvorani Tivoli, organizacijo je prevzelo podjetje Kompas. Zaključna prireditev pa bo 28. avgusta v Dubrovniku, kjer bodo tudi proglasili zmagovalca Lani je bil to Jovan Janićijević - Bur-duš. Kdo bo letos, o tem bodo ^odločali obiskovalci festivala. ^
KMALU TRGOVINA
Poslopje Splošnega mizarstva Krško v Kostanjevici je odkupilo novomeško trgovsko podjetje Novo-tehna iz Novega mesta. Ko se bodo mizarji dokončno preselili za stroje v novo tovarno onstran Krke, bo Novotehna uredila v stavbi sodoben trgovski lokal za prodajo gospodinjskih strojev, gradbenega materiala in raznega tehničnega blaga. Tako bo Kostanjevica dobila v središču mesta dolgo pričakovano trgovino, ki bo polepšala tudi podobo kraja.
BREZNICA:
V	ČAST ANTONA JANŠE
Zveza čebelarskih društev Slovenije bo v nedeljo, 26. avgusta, priredila na Breznici spominsko proslavo ob dvestoletnici smrti Antona Janše, slovitega slovensega čebelaija. Udeleženci se bodo ob 9. uri zbrali pri šoli v Zabreznici, od tam bo ob 9.40 odšel sprevod v Breznico. Ob 10. uri bo pričetek svečanosti z govori, nastopi godbe, pevskega zbora iz Podnarta in folklorne skupine Javornik
-	Koroška Bela. Odkrili bodo spomenik, vsadili Janševo lipo, podpisali listino o prijateljskem sodelovanju in podelili priznanja.
Zveza čebelarskih društev Slovenije vas vabi na proslavo!
TRIJE ŽE GRADIJO
Pri vhodu v Črnomelj z metliške smeri je nastalo veliko gradbišče. Podjetje Viator je začelo graditi mehanične delavnice, Obrtno komunalno podjetje gradi svoje prostore, semiška Iskra pa bo tu postavila svoj obrat. Nastaja nov industrijski predel, ki bo predvidoma obratoval že prihodnje leto.
Na svidenje v Kozjem
Aktivisti OF kozjanskega okrožja bodo imeli v nedeljo, 2. septembra, zborovanje aktivistov OF. Zborovanje bo ob 10. uri v Kozjem. Ob tej priložnosti bodo občinske skupčine Brežice, Krško, Sevnica, Laško, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah podelile domicil nekdar\jim aktivistom, ki so v času NOB delovali na teritorialnih območjih takratnega okrožnega odbora ozi-. roma okrajnih odborov OF: Radeče - Zidani most, Laško -Rimske Toplice, Jurklošter, Planina - Sevnica, Rogatec, Senovo
-	Blanca, Videm - Brežice, Šmarje in Pilštanj.
Vabimo vse aktiviste NOB iz kozjanskega okrožja, borce Kozjanskega odreda, XIV. udarne ^^livizije ter drugih enot NOV in
POS, mladino in vse občane, da se udeležijo zborovanja. Aktiviste, ki jim zaradi pomanjkanja naslovov ne bomo mogli poslati pismenih vabil, vabimo s tem obvestilom. Obenem jih prosimo, naj sporočijo sedanje naslove, rojstne podatke, partizanska imena ter kje in kdaj so delovali v NOB.
Podatke o aktivistih kozjanskega okrožja zbirajo OK SZDL: Brežice, Krško, Sevnica, Laško, Šetjur pri Celju in Šmaije pri Jelšah. Na dan zborovanja bo podatke sprejemala informacijska pisarna v Kozjem.
Vabljeni! Na svidenje v Kozjem!
Odbor aktivistov OF kozjanskega okrožja
(  ^
Globok poklon marki
ali: kako je Herr Ober v Poreču tri desetletja po vojni izgubil svoje dostojanstvo
Zgodilo se je v prijetnem večeru po vročem avgustovskem turističnem dnevu v Poreču. Za gostilniškimi mizami je žuborel Babilon jezikov; najglasnejši so bili, kot je običaj, Nemci, najbolj tiho so se pogovarjali Jugoslovani, ki so bili tudi v manjšini.
Natakarji so tekali od mize do mize in se priklanjali - v skladu z vrednostjo gostov. Natakarji imajo za to izostren čut.
Čisto nepričakovano je ugasnila luč. In še bolj nepričakovano se je v temi izza nemškega omizja zaslišala: „Pred velikimi vrati kasarne, v senci stare svetilke... “ Slovenci za sosednjo mizo so onemeli; mar je to zares Lili'y Marleine? Da, nobenega dvoma ni! To je pesem, ki so jo peli do zob oboroženi nemški vojaki, ko so se znašali nad nemočnimi ljudmi ...
Še v temi so se zaslišali vzkliki:	,JNehajte, oodite
tiho!“ Potem se je spet pri-žgah luč, Nemci so utihnili, slovenska družba je prosila natakarja, naj Nemcem prepove peti zloglasni napev, Nemci so se pritožili, naj natakar posreduje, da jih dobo Slovenci pustili na miru.
Ozračje je postalo napeto, natakar se je najprej strateško umaknil, češ da ni ničesar videl ne slišal, poklicali so šefa - in ta je ostro nastopil, češ naj Slovenci puste druge goste pri miru!
Nemško omizje, ki je pred nekaj minutami pelo Lilly, je začelo navdušeno ploskati. Stari, od nemškega čude-, ža zavaljeni Nemec je bliskal z majhnimi očmi po Slovencih, češ: „Ali vidite? “ Herr ^ Ober, šef, ki je nadiral Slo-
vence, da mu odganjajo goste, je ponosno stal med obema mizama in se ni zavedal, da je za nekaj ušivih mark prodal svoje dostojanstvo, svoj ponos, da se je sesul v prah pred tistimi, ki so nekoč streljali po njegovih starših. ..
Tri desetletja je dovolj, da postanemo turistično gostoljubni, prijazni in odprtih rok. Dovolj, toda premalo, da bi lahko mimo gledali izzivanja, da bi lahko mimo poslušali pesmi, ob katerih se človek mora spomniti na deželo, ki so jo pevci skušali zasužnjiti in poteptati v prah, kot je to zahteval vedno znova v rimskem senatu Katon starejši za Kartagino
-	pred dobrimi 2.0G0 leti!
Vse oči so bile uprte v dve mizi in šefa - in eden izmed Slovencev je vstal, prijel najbolj gorečega plo-skača za roke in zraven prevrnil steklenico vina po hla-, čah angleškega turista.
Zdaj je bilo potrebno pojasniti še angleški družbi, kaj se dogaja. In glej! Angleško omizje je družno stopilo na slovensko stran, ploskanje je utihnilo, Herr Ober, gospodin šef, je postajal vse manjši in se je hitro umaknil v varno zavetje.
Tudi nemškemu omizju ni bilo več do petja, vstali so, pri vhodu poravnali račun in odšli. In dva mlada Nemca, ki tudi še nista pozabila, kar sta se naučila o zgodovini pred 30 leti, sta se opravičila slovenskemu omizju.
Večer je bil pokvarjen.
Najbolj žalostno v zgodbi je, da je bila resnična, da se je zgpdila v prijetnem večeru po vročem avgustovskem turističnem dnevu v Poreču ...
_________________J. SPLICHAL J
mesto . .. Deska se je ujezila in udarila nespretnico, ki si z roko lajša bolečino (v sredini). Ko je teleobjektiv že skoraj obupal, se je prikazal junak — rešitelj. Pred dekletom v mini krilu je en-dva-tri zložil deske na njihova mesta! (Foto: Sandi Mikulan)
REPUBLIŠKA POMOČ ZA BORCE
Republiški izvršni svet je sprejel odlok o razdelitvi namenskih dopolnilnih sredstev občinam za priznavalnine kmetov-borcev NOV za leto 1973. Pri delitvi so upoštevali narodni dohodek na prebivalca, proračunski dohodek in število kmetov-borcev NOV pred 9. septembrom
1943	oziroma 13. oktobrom 1943, starih nad 60 let.
Skupno bo dobilo denar 41 slovenskih občin, od tega sevniška občina 13.900 din, krška 3.100 din, črnomaljska 136.800 din, metliška
112.000	din, kočevska 27.000 din in novomeška 18.500 din.
Občine bodo ta denar dobile le v primeru, če bodo v svojih proračunih zagotovile toliko, da bo povprečna priznavalnina za kmete-borce v občini 400 din na mesec in če bodo izplačevale te priznavalnine od 1. januarja 1973.
(
Teleobjektiv
ŠEST MESECEV V INDUSTRIJI MOTORNIH VOZIL:
Prikolice potujejo na Zahod
Zaradi izredno ugodne prodaje prikolic Adria sta zapostavljeni proizvodnji osebnih in dostavnih vozil - Največji proizvajalec v Evropi
Novomeškemu mostu čez Krko so nepreklicno šteti dnevi. Takole se je pred nevi uprl preveliki teži: deske na pločniku za pešče so se dvignile v zrak, pešci so jih mimo obšli ali preskočili, (prva fotografija). Delavec komunalnega podjetja si je luknjo strokovno ogledal in jo mahnili nazaj v
Značilna posebnost letošnje proizvodnje v največjem dolenjskem industrijskem podjetju Industriji motornih vozil, katere lanski celotni dohodek je postavil to novomeško tovarno na 59. mesto v spisku jugoslovanskih industrijskih gigantov, je temeljito zmanjšanje prodaje osebnih avtomobilov, rahlo nazadovanje v proizvodnji dostavnih avtomobilov in pa velikanski skok v proizvodnji prikolic.
Osnovna proizvodnja je torej vsaj začasno zapostavljena na račun izredne konjunkture, ki jo doživljajo na evropskih trgih novomeške prikolice, zaščitene z imenom Adria. Zlasti največji tipi teh prikolic: Adria 550, 600, 700 in 800, sodijo med reprezentativne jugoslovanske izvoz-
ne izdelke in jih je mogoče srečati po vseh pomembnih prometnih poteh v Evropi. Da bo potrdilo o uspehu IMV s prikolicami še bolj temeljito, velja zapisati podatek, da je novomeška tovarna zdaj največji proizvajalec prikolic v Evropi in da prodira povsod, celo na naravnost hermetično zaprto angleško tržišče, kjer imajo zaščiteni domači proizvajalci prednost tudi zaradi tradicije.
Celotni dohodek IMV je dosegel v prvih šestih mesecih vrednost 569 milijonov dinarjev, kar je za 38 odstotkov več kot lani v tem času. Dobrih 4.000 zaposlenih je lahko ponosnih na rezultate gospodarjenja v prvi polovici tega leta. Dohodek, ki se je povečal skoraj za polovico, je letos ob polletju dosegel vrednost 127 milijonov dinarjev. Podjetje je za osebne dohodke porabilo dobrih 60 milijonov dinarjev, za 27 odstotkov več kot lani, vendar pa so se neto osebni dohodki povečali za deset odstotkov manj, ob tolikokrat poudarjenih potrebah po razbremenitvi gospodarstva vzbujajo skrb številke o zakonskih in pogodbenih obveznostih v podjetju. IMV je morala za to odšteti skoraj 27 milijonov, kar za 54 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Prav zaradi tega ostanek dohodka ni bistveno presegel 40 milijonov dinarjev - kar pa je še vseeno dvakrat toliko kot po lanskih šestih mesecih!
A
nas odkriva
VEČJE PRIZNAVALNINE
Upravni odbor sklada za borce NOV v Brežicah bo na prihodnji seji predlagal občinski skupščini povečanje priznavalnin borcem. Priznavalnine se niso povečale že dve leti, tako da so jih v zadnjem času celo socialne podpore presegle. Razlog za to je bilo pomanjkanje proračunskih sredstev, ki so bila dodeljena skladu. Povečanje priznavalnin je bilo predvideno že na začetku letošnjega leta, vendar ga je v prvem polletju preprečila omejitev proračunske porabe. Povečanje naj bi bilo tokrat v veljavi od 1. julija dalje.
Priznavalnine bi se po predlogu upravnega odbora sklada povečale za 50 dinarjev. To velja za kmete borce in ostale ter vdove borccv, katerih položaj naj bi se v prihodnje izenačil s položajem borcev.
S. K.
TREBNJE: DELAVSKA UNIVERZA RAZPISUJE
Delavska univerza prav gotovo še nobeno poletje ni razpisala toliko izobraževalnih oblik za jesen kot letos. Razen za šolo za kmetovalce je zanimanje za vse oblike že sedaj veliko. Za gospodinjski in krojni tečaj se je prijavilo že 22 deklet in žena. DU je razpisala tudi vpis v začetniški strojepisni tečaj. Jeseni se bo nadaljevala delovodska šola z 18 slušatelji, veliko zanimanje je tudi za delovodsko šolo trgovske stroke, o kateri se dogovarjajo s šolo v Brežicah. Ze sedaj je sedem prijaz za 1. letnik ekonomske srednje šole. Nadaljeval se bo tečaj nemščine, prav tako bodo nadaljevali večerno osnovno šolo.
GOZDNI POSESTNIKI SKUPAJ
V	avgustu so se v brežiški občini začeli razgovori z gozdnimi posestniki. Prireja jih gozdno gospodarstvo Brežice. S kmeti razpravljajo o ustanovitvi obrata za kooperacijo. Zbori so bili doslej sklicani v Cerkljah, na Veliki Dolini, v Pišecah, Artičah in Kapelah.
To stran ste napisali sami! - To stran ste napisali sami! - To stran ste napisali sami!
Z medvedi si je kmet Anton Janež vedno v laseh. On seje, medvedje žanjejo. Kdo bo popustil?
Kmet med medvedi
Medved gospodari v gozdarski kolibi - Beg s konjem - Medved na slivi
Kmet Anton Janež iz Belice pri Osilnici v Čabranski dolini je garač, da mu daleč ni para. V mladih letih je bil gozdni delavec in voznik. Sekal, rižal, vlačil in vozil je les. Mučil se je po slavonskih, kočevskih in francoskih gozdovih. Zadnja vojna mu je hudo zredčila družino. Italijani so 'mu obsodili na smrt brata in svaka in ju ustrelili, oče in en brat pa sta mu od gladu umrla v taborišču na Rabu. Po vojni je obnovil hišo in senik ter zagospodaril, še vedno pa je rad odhajal na delo v gozdove. Zdaj je že ostarel, moči mu pojemajo, ostal je brez pokojnine, zato se je moral zagristi v zemljo in oprijeti kmetije.
Našel sem ga na domačem ,,knalu“ (dvorišču). Potožil mi
je:
„Tam zgoraj je vse živo,“ je pokazal v hrib. „Jelenje in medvedje mi uničujejo vse, posebno sadje in koruzo, da je več ne sejem. Tudi sadnega drevja ne sadim več. Tam pod stenami, v pečeh, se skotijo, mi kmetje jih pa vam, lovcem, redimo. Brlogov je nič koliko. Vem zanje. Najraje bi jih zazidal, da ne bi te svinje, te barabe kosmate, imele kje spati.
Z medvedi sem si od mladih nog navzkriž. Kolikokrat sem se srečal z njimi in imel vse mogoče pripetije. Povedal bom tri:
Bil sem še mlad fant, ko smo delali tam gori za stenami. Bivali smo v bajtici, ki smo si jo napravili iz smrekovega lubja. Delali smo od noči do noči in vedno trikrat na dan jedli samo koruzne žgance z ocvirki, zalite z redkim koruznim sokom. V bajtici smo imeli zalogo hrane vsaj za teden dni. Koruzna moka in prekajena slanina pa sta zadišali tudi medvedu. Ko smo mi podirali, klestili in razžagovali debla, je prišel na obisk v kolibo. Oglodal je vse skoijice in polizal kotel, da se je svetil kot umit. Pojedel nam je suho slanino, raztrgal vrečo in pospravil moko, nato pa odhlačal, preden smo se
mi vrnili. Ob ognjišču nam je za žig pustil sled, da smo lahko ugotovili, kdo nas je obiskal. Nato smo napravili zasedo in videli kosmatega tatu. Potem nam je poyzročeno škodo plačala revirna gozdna uprava.
Drugič je bilo pred leti, ko sem v gori vlačil hlode. Moj Rid-žan je enakomerno cepetal po kamenju in blatu. A, glej! Mahoma, kot bi odsekal, se je ustavil. Začel je prhati, udarjati s kopiti in rezgetati. Pomirjal sem ga, on pa se je začel postavljati na zadnje noge, klestiti s kopiti, otepati z glavo. Za las je manjkalo, da me ni stresel s sebe. Tedaj zagledam veliko, kosmato staro mrcino, ki se je dvignila za debelo klado, nanjo položila šape, se vrgla čez in jo mahnila proti preplašenemu konju, ki se je divje pognal po vlaki. Kosmatinec nama je sledil streljaj daleč, nakar je zavil s poti, lomil in brundal po gozdu.
Preteklo jesen, leta 1972, so nad vasjo začele zoreti slive, ko je že prišel nadnje. Strašila nič ne pomagajo, zato sem se odločil za bodečo žico. Okoli debel sem jo pod krošnjami navil v debele kolobarje, da ja ne bo mogel splezati gor. Naslednje jutro sem v sadovnjaku kar ostrmel, kajti medved je bil tudi to noč na slivah. Sam ne vem, kako je mogel splezati gor. V krošnji si je nalomil vej in si napravil gnezdo. Najedel se je sliv, toda s slive ritenski ni mogel. Prejkone se je strašno razjezil, saj je polomil vse veje, da od drevesa ni ostalo drugega kot visok kolec z vencem bodeče žice. Kosmatinca je pregnal šele dan in je verjetno skočil z okleščenega debla. Smejal sem se in bil obenem žalosten, ko sem zrl v uničeno deblo. Naposled sem spoznal, da s tem ne bo nič. Z vseh debel sem pobral bodečo žico in obral še zelene slive.
Od rane mladosti sva si z medvedom navzkriž. Medsebojni spor še ni končan in ne vem, ali bom zmagal jaz ali bo medved.“ T. OŽBOLT
Odjek na: „Dinar ne more zardevati
»Najprej razvedrilo in šele potem pravi kulturni užitek ...«
Ji
Kot pisec članka „Kino ni odgovoren za kvaliteto44 moram pripomniti, da ni bil ustrezno naslovljen (tak naslov dalo uredništvo). Pravilneje bi se glasil „Tudi kinematograf ima težave s kvaliteto/* Razen tega je bil članek zelo skrajšan, zato tudi nima tistega pomena, kot bi ga imel, če bi bil v celoti objavljen.
Milan Markelj načenja v svojem članku zelo resen problem in postavlja v ospredje filmsko vzgojo, kjer naj bi igrala glavno vlogo kvaliteta filmskega programa. Ponovno poudarjam, da filmi, ki prihajajo na platno kina v Novem mestu in drugod, niso izbrani program kinematografa, ampak je to JUGOSLOVANSKI FILMSKI PROGRAM.
Kinematografi so se v zadnjih letih znatno izpraznili na račun televizije in motorizacije. Vsled tega so nastale velike denarne izgube. Kinematografi so pred zelo težavno nalogo, kako se rešiti nelikvidnosti. Dotacij ni. Torej je nujno, da kinematograf obdrži obiskovalce. Kako? Seveda predvsem s takimi filmi, ki so gledalcem všeč. V glavnem pa vsaj za sedaj kinematografi služijo razvedrilu in šele v drugi fazi pravemu kulturnemu užitku. Temu primerno so kinematografi tudi finančno obremenjeni. Samo v informacijo: plačamo 25 odst. najemnine za film, 25 odst. v sklad za domači film in kinematografijo, prispevek RK in vse ostale obveznosti do skupnosti, kot jih imajo druga podjetja.
Ko govorimo o kvalitetnem filmu pa še tole. Kvalitetni film je veliko dražji, obisk pa je v večini primerov podpovprečen. Cesto ne iztržimo niti za najemnino filma. Če vprašamo gledalce, le resni ocenijo tak film za dober, ostali pa zapuščajo dvorano in motijo še druge. Idealno bi bilo, če bi imeli tako dobro vzgojene gledalce, da bi razumeli vse filme. Zal pa nismo samo mi tisti, ki takega gledalca še nimamo, temveč tudi druge, bolj kulturne države niso na boljšem.
Da ni vse tako črno, kot vidi pisec, pa še tile podatki:
Pri Zavodu za kulturno dejavnost že četrto leto obstaja svet za filmsko vzgojo z namenom, da bi
JOŽE SKOF
načrtno vzgajali mladino. Tu so zajeti filmi za šole in filmski abonma. Filme strogo izbirajo ter tiskajo razlage in uvode za filme. Seveda pa je potrebno za to delo ljudi, ki jih žal nimamo dovolj. Vsi delavci, ki pomagajo, so prostovoljci. Še tak optimist pa začne počasi popuščati. Kljub vsem težavam je delo tako dobro zastavljeno, da smo često za zgled drugim mestom v Sloveniji. £• filmsko vzgojo smo poizkušali tudi pred mladinske organizacije, žal pa je ostalo samo pri zamisli.
Zavod za kulturno dejavnost je šel še dlje. Za upokojence je pripravil znižano vstopnino. Isto je bilo uvedeno tudi za člane študentskega kluba. Torej se le ne gleda samo skozi dinar. Če bi pa bile boljše možnosti in drugačen-sistem financiranja, bi lahko naredili še precej več.
Ne morem se strinjati s piscem, da bi izbor filmov prinesel večji obisk. Svoj članek je postavil na znanstveno utemeljeno kritiko in zasnovo, ni pa gledal dejstev z očmi širokega kroga gledalcev in ponovno poudarjam, upošteval ni finančnih možnosti, likvidne osnove.
Na kraju še tele vrstice. Tudi časopisje bi moralo kaj več pisati o dobrih filmih in bolj sodelovati s
kinematografi. Potrebujemo film-skovzgojne delavce. Vsaka šola bo z veseljem sprejela pomoč, posebno še filmski klubi, ki nimajo dovolj mentorjev.
Odločiti se je treba. Da, ampak samo z delom, ne s praznimi besedami.
F. ŠEGE DIN
TRIJE 80-LETNIKI
V	LOKI
Lojze HOČEVAR je eden najstarejših v Loki. Med vojnama in tudi po zadnji vojni se je kljub starosti aktivno ukvarjal s telovadbo in bil kos marsikateremu mladincu v telesni gibčnosti in športni disciplini. Lojze je velik veseljak, v njegovi družbi se nihče ne dolgočasi.
.Jakob TAVČAR je po rodu Gorenjec. Svoje dni je bil odličen mesar. Bil je marljiv pri vsakršnem delu v Loki, pomagal je pri urejanju okolja, pri gradnji loškega vodovoda in cestne razsvetljave, pa tudi pri zbiranju sredstev za asfaltiranje ceste. Kljub starosti se še zmeraj vozi s kolesom.
Bogoljub (Amadeo) BOBERA je potomec beneških Slovencev iz Tar-centa. Zelo dobro pozna zgodovino Loke in bližnje okolice. Ima bogato knjižnico, tudi nekaj redkih izvirnikov, predvsem s področja zgodovine, ki ga zanima še danes.
Vsi trije so zares zgledni Ločani in so mladini lahko primer vestnega in požrtvovalnega dela.
Stanko SKOČIR
tllltllBIMIK
•aaiUMii
V	soboto, 4. avgusta, so v Metliki pokopali znanega meščana Jožeta Škofa. Pokojni, kije dočakal 76 let, se je v mladosti izučil čevljarske obrti. Po 1. svetovni vojni se je udeležil bojev za našo severno mejo jn prav tako se je že leta 1941 vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Že takoj spočetka je občutil ječo in internacijo v Italiji. Medtem je v bojih pri Žužemberku zgubil sina Željka. Iz Italije se je Škof leta 1945 s prekomorsko brigado vrnil v Jugoslavijo in sodeloval predvsem v dalmatinskih enotah. Po vojni je bil upokojen kot zastopnik Državnega zavarovalnega zavoda.
Pokojni Škofje bil med Metličani znan zlasti kot gasilec in lovec. V gasilskem društvu je pred zadnjo vojno z rogom dolga leta klical tovariše na vaje in k požarom, po vojni pa je bil dalj časa društveni poveljnik. Predvsem pa je bil s svojo veselo naravo nepogrešljiv v lovski bratovščini in v vsaki sproščeni družbi. Ljudje se ga bodo radi spominjali.
Ribe (molče) poginjajo
Zato pa se oglašam jaz. Pošiljam vam posnetke iz našega prelepega turističnega kraja Dolenjske Toplice in prosim, da si jih dobro ogledate! Ne vem, ali sanitarna inšpekcija in ribiška družina spita. Zakaj se nihče ne zmeni za to, da moramo prebivalci ob potoku Sušici zaradi razkrajajočih se rib živeti v tako onesnaženem zraku? 10. avgusta letos sem v enem samem dnevu pobral 385 poginulih rib in jih zakopal, nekaj pa še v naslednjih dneh. To sem takoj javil sanitarni inšpekciji. Morda se bodo odgovomrzganili, ko si bodo ogledali posnetke, ki sem jih naredil 12. avgusta 1973 pod gostilno „Lovec“.	J0ŽE	zupANC
To je ropanje narave
Velik ljubitelj narave sem in ni mi vseeno, kaj nekateri z njo počno, zato bi rad opozoril na brezobzirno uničevanje ptic in še posebno divjih grlic, ki sem mu sam priča. Divje grlice so prijazne živalce, rade prihajajo k moji hiši in valijo v sadovnjaku. Navajene so na ljudi, ki zdaj, ko se hranijo na požetih njivah, so lahek plen za lovce. Boli me, ko vidim, kako že zgodaj zjutraj cela fronta italijanskih in naših lovcev prične uničevati te prijazne ptice. Njim je res vseeno, kaj bo z našim okoljem, ki mu Živah vseh vrst dajejo poseben mik, važno jim je le, da zadoste svoji lovski strasti. Za denar, ki ga morajo odšteti lovski družini, se ne menijo, plačajo brez premišljanja. Toda sprašujem se, ali otoški zeleni bratovščini denar, ki ga dobi, res pomeni več kot naše ptice. Pravijo, da so gojitelji Živah, v resnici pa so roparji narave in prodajalci naših lepot. Devize, devize ... to je njihova ljubezen in to radi gojijo!
Poleg vsega pa se sprašujem, ah ne bi ob streljanju po poljih prišlo do nesreč, kot se je že zgodilo v nekaterih krajih. Ko sem bil otrok, sem med vojno trepetal pred italijanskimi puškami, zdaj pa pred puškami trepetam za svojega otroka.
Vem, da se lovska družina z mojim mnenjem ne bo strinjala in da bodo privlekli na dan celo vrsto različnih dokazov in lepih besed, toda nič me ne more pre pričati, da streljanje, ki ga poslušam že več dni, ni uničevalsko in nečloveško.
IVAN ZUPANČIČ Sevnol2
ANTON ŽELJKO
Številni vaščani in prijatelji so se, v nedeljo, 5. avgusta, poslovili ojd Antona Željka, kije dva dni prej, 76 let star, umrl na Gornjem Suhorju pri Metliki.
Bil je preprost, nadarjen in razgledan samouk, ki so ga poznali ljudje daleč izven Bele krajine, predvsem po njegovih številnih pisanicah-drsankah, ki so romale v najrazličnejše evropske države in še preko moija. Znanje bil po stotinah Živah, ki jih je kot samouk sam nagačil, znan kot risar, rezbar, pevec in godec, kot človek, ki se je lotil prav vsake reči, bodisi da je bilo treba izdelati voz, sod, kolo ah pa tudi kako tehnično bolj zahtevno napravo.
Pokojni Željko je bil živa, zanesljiva priča ljudskega življenja in izročila na naši vasi, zato ni čudno, da so ga obiskovali mnogi novinarji in etnologi, ki so si želeli belokranjske starožitnosti ohraniti v sliki in besedi. Njegove najlepše pisanice, na katerih je upodobil mnoge vidne slovenske kulturne delavce, krase tudi zbirke Belokranjskega muzeja v Metliki.
Zavoljo tega in še vsega drugega, kar je pokojni Željko Belokranjcem dal, bo med njimi živel v lepem spominu.
ANTON ŠTAMPOHAR:
0 »Boju Belokranjcev« Rudija Vogriča
(	- -.—    ———■
Neprijeten, toda nujno potreben zapis
-	Objokovati, da sta bila sovražnikova vdora v juliju in novembru
1944	(str. 429) „zelo nesrečna in polna hudih izgub", res ni potrebno.
-	Od začetka septembra 1944 pa do osvoboditve ni bilo „le nekaj mesecev" (str. 430), ampak še celih 8 mesecev. - Viniških manifestan-tov ni res nič motilo, četudi je od Vinice do Črnomlja 18 km (str. 447).
O	Francu Rozmanu-Stanetu, komandantu GŠ NOV in PO Slovenije, in o njegovi smrti ni nič napisano. Objavljena je le fotografija (str. 451) na mrtvaškem odru v Sokolskem domu ležečega Staneta, na strani 457 pa je zapisano, da ,je bil ob preizkušnji novega partizanskega p} orožja tudi hudo ranjen komandant Stane Rozman". Minometalec, ki so ga preizkušali 7* novembra, je bil angleške proizvodnje in so ga letala odvrgla prejšnji dan na spuščališču Pri Črnomlju. Smrtno ranjeni komandant je po operaciji v bolnišnici
v	Kanižarici še isti dan umrl. Na kraju nesreče sta bila takoj mrtva dva partizana (kurirja Tonček in Jug), eden pa je umrl za posledicami dobljenih ran (podpolkovnik Anton Znidaršič-Štefan). Trije višji oficirji so bili ranjeni. - Poleg letališča pri Krasincu in pri Otoku je potrebno
vsaj omeniti še letališče pri Mlakah, saj še danes imenujejo ljudje ta prostor „erodrom". Res pa je, daje zaradi neprimernega zemljišča (delna zamočvirjenost) na njem pristalo le eno letalo. Glede na to, da sta omenjeni le dve letališči, ne moremo govoriti o „belokranjskih letališčih" (str. 459).
-	Dosleden je treba biti v poimenovanju pripadnikov slovenske izdajalske vojske. Po italijanski kapitulaciji, ko so bili v nemški službi, so se imenovah domobranci (str. 468, 471). - 7. januarja 1945 je bila združitev belokranjskega in novomeškega okrožja izvršena (str. 472), medtem ko „so sklenili združiti obe okrožji v eno11 že par dni predtem.
-	Pri prikazu bombardiranja vasi Gradac (str. 483) je prišlo do naslednjih netočnosti: Srečko Kastelic ob hapadu ni bil na mostu, pač pa se je po tedaj bolj strmi cesti, kot je danes, na saneh peljal proti mostu. Zračni pritisk, ki je nastal ob eksploziji bomb (ena je razrušila most in žago, druga Strugarjev hlev), ga je vrgel med deske in sneg pri žagi. Kljub takojšnjemu iskanju njegovega trupla, ki je bilo pokopano pod snegom, niso našli, zato so bili prepričahi, da ga je bomba raznesla. Pa ni bilo tako. Čez približno dva
meseca, ko se je snežna odeja stanjšala, so našli njegovo na zunaj nepoškodovano telo. Ena bomba je res padla poleg Jakšetove hiše, toda tista, ki je ubila mater Baro in njene hčere Štefo, Zofijo in Anico, je padla naravnost na hišo. V kronološkem pregledu na strani 521 je napačno napisano, da so bile ob bombardiranju 4 žrtve.
- Objavljena tabela „Prebivalstvo Bele krajine pred drugo svetovno vojno" (str. 501) sama na sebi ničesar ne pove. Na naslednji strani bode v oči pod kolono „drugi stroji" številka 15.176. Daje bilo v Beli krajini poleg 59 traktorjev in mlatilnic uničenih še 15.176 strojev, ni verjetno, zanimivo pa bi bilo vedeti, katero kmetijsko orodje je tu šteto. - Ob podatku, daje bila civilna bolnišnfca v Kanižarici (str. 591) ustanovljena v septembru 1943, je treba dodati, da je bila to sprva vojaška bolnišnica, kot civilna bolnišnica pa je delovala od začetka 1944.
- Začetek delovanja radia Osvobodilne fronte (str. 520) v Črnomlju lahko brez skrbi prestavimo v mesec oktober. - V Podzemlju (str. 523) ni bilo partijske celice. Tu je'mišljena celica v Gradcu. — Kulturbund (Švabsko-nemška kulturna zveza) je bila organizacija kočevskih Ncmcev.
Kako se naj potem kulturbundovci povezujejo s kočevskimi Nemci (str. 524)? - Objavljene fotografije in skopi podatki o belokranjskih narodnih herojih ne povedo mnogo (str. 538). Pod fotografijo bi moral biti vsaj datum rojstva, rojstni kraj (ta je razen za J. Brodariča in I. Badovinca naveden, toda Jože Mihelčič je bil doma iz Vavpče vasi pri Semiču), glavne funkcije med NOB, kdaj je bil podeljen red heroja itd. Rrez potrebe pa je za vsakega navedeno, glede na naslov, ki to pove, da je narodni heroj ali heroina (lapše kot herojinja).
-	Avtorjevim besedam o tjujnosti hranjenja vsega dokumentarnega gradiva, ki se nanaša na Belo krajino, v eni ustanovi lahko samo potrdimo. Med navedenim dokumentarnim in spominskim gradivom ni zaslediti Zbornika dokumentov V. del in Zbranega gradiva Martina Šlibarja. Ravno tako niso bile upoštevane vse bibliografske enote, ki jih je najti v Škrljevi Bibliografiji in v Prispevkih. Zlasti pa bi k razjasnit-
vi	nekaterih dogodkov lahko mnogo pripomogle žive priče. Register oseb, vojaških enot in krajev bi bil dobrodošel.
Naj bo dovolj, čeprav seznam drobnih napak še ni izčrpan. Av-
torju, zlasti pa zgodovinski komisji, sestavljeni iz predstavnikov obeh belokranjskih občin, želim zastaviti naslednje vprašanje: Iz katerih razlogov ste se odločili, da v knjigi ne bo vsaj v glavnih potezah obravnavano delo ustanov, organov in odsekov (del je navedenih na strani 439), ki resda niso delovale zaradi Bele krajine, so pa delovale v Beli krajini. Prav bi bijo kaj spregovoriti tudi o Invalidskem pevskem zboru, godbi GŠS in VII. korpusa, o zborovanju novinarjev, o vojaškem šolstvu ali pa o smrti komandanta Staneta, delu pionirjev, ustanovitvi RKS, zborovanju prosvetnih delavcev v Črnomlju, poti avnojske delegacije, ustanovitvi avstrijskega bataljona in brigade „Fontanot" itd.
Knjiga je obsežna in glede na to, da no pove vsega, preobsežna. Avtor bi moral skrčiti tekst in ob dobro opravljenem lektorskem delu bi se gotovo lepše brala. Trdim, da ni pokrajine v Sloveniji, kjer se je zgodilo toliko pomembnih dogodkov kot ravno v Beli krajini. Ko bi bili ti v celoti prikazani in opisani v lepi slovenščini, bi nastala knjiga, ki bi jo brali po vsej Sloveniji.
Glede na zgoraj povedano, lahko zaključimo: knjiga predstavlja vsekakor velik prispevek v prikazu NOB in ljudske revolucije v Beli krajini. Rudi Vogrič, kije zbiral zgodovinsko gradivo in pisal knjigo več let, je opravil veliko delo, za kar zasluži priznanje. Đa je v knjigi toliko in takšnih napak, ni iz-
ključno njegova krivda. Pri tem mislim na to, .da bi morala nekje delovati osrednja slovenska strokovna komisija, preko katere bi moral iti vsak dokumentarni tekst, ki obravnava obdobje NOB.
Toda že zaradi navedenih tiskovnih, jezikovnih in strokovnih napak ter nejasnosti knjiga ne bi smela priti bralcu v roke takšna, kakršna je. Nujno bi bilo, da bi vsakemu prodanemu izvodu priložili nekaj strani popravkov. Toda to bo najbrž težko uresničiti, zato nam ostane le, da ponovimo drugi stavek iz avtorjevega kratkega uvoda: „Tu je (knjiga namreč) in bere naj jo, kogar zanima.“ Vsekakor bodo knjigo tisti, ki jih zanima, brali. Ni pa to dovolj. Knjiga bi morala vzbujati zanimanje. Knjiga stane v prodaji 80 din. Financiranje večletnega dela in izdaje pa je veljalo preko 20 starih milijonov.
Z Vogričevim „Bojem Belokranjcev" boj za soliden prikaz NOB in ljudske revolucije v Beli krajini še ni končan.
KONEC
mmm 5
film ns| bo od levega do d<
Delavci novomeškega Ptt podjetja so prejšnjo soboto bili na enodnevnem izletu na Koroškem. Ob tej priložnosti so si ogedali znamenitosti sosednje dežele, med drugim tudi Gosposvetsko polje in predstavo „Miklove Zale“ v Svatnah. (Foto: S. Dokl)
Stari Log, vas, ki izumira
V Starem Logu je bilo pred vojno 125 hiš, danes pa jih je le še 19 - Kmetijski obrat ima manj goved, kot je je včasih imela ena vas
Marija Mide, poročena Dule, se je rodila v Starem Logu in tam živi še danes. Njen oče je bil Kočevar, mati Čabranka. Njen brat France je odšel spomladi 1942 med prvimi v partizane, ona pa je delala na terenu, dokler je niso Italijani 15. avgusta 1942 aretirali in odgnali v taborišče na Rabu. Po razpadu Italije je živela v Livoldu in sodelovala s partizani. 11. novembra 1944 pa so jo Nemci in belogardisti ujeli v Novih Lazih, jo zaprli nato pa internirali v Avstriji, od koder se je vrnila ob koncu vojne. O nekdanjem življenju v Starem Logu pravi:
„Stari Log je bila nekoč lepa in bogata vas, ki je štela 125 hiš. Bilo je pet gostiln, pekarija, dve trgovini in šola z okoli 120 učenci, na kateri so poučevali trije učitelji. Zdaj je v vasi še 19 hiš, gostilna in trgovina, v šolo pa morajo otroci v Kočevje. Kmetje so pridelovali veliko krompirja, koruze in žit, saj so bile obdelane vse njive, po katerih se danes pasejo krave, ker jih je prerastla trava. Imeli so veliko prašičev, konj, drobnice in govedi.
Tudi vas Pugled je bila lepa in bogata, saj je bilo tam okoli 70 hiš in družin, ki so živele od zemlje. Zdaj ni več nikogar. Le zidovje hiš se še pogreza med koprivami in tone v velikih grmadah, precej pa so ga pospravili apneničarji in iz njega žgali apno.
Pred vojno so v vasi prevladovali Kočevarji. Po njihovi odselitvi so se sem naselili ljudje iz Suhe krajine, Dolenjskega in od drugod. Veliko teh revežev so pobili Italijani. V spomin na to grozo sta spomenik in kostnica, v kateri je pokopanih 74 žrtev.“
Kmetijstvo komaj shaja
Janez Bobič je bil partizan in je rezervni kapetan I. reda. Že 17 let je upravnik kmetijske uprave ZKGP Kočevje v Starem Logu. O delu in življenju v vasi je povedal:
„Delovni kolektiv kmetijske uprave šteje 23 ljudi. Imamo okoli 2000 hektarjev kmetijskih površin, z gozdnimi pa upravljajo gozdarji. Zemlje ne obdelujemo, ker se ukvarjamo samo z govedorejo. Imamo 470 govedi. Pred dnevi smo ugotavljali, da jih je pred vojno imela samo Mala gora okoli 500. Tam je zdaj le še kmet Blatnik, ki ima 10 govedi.
Kmetijstvo je močno zapostavljeno in nima v našem gospodarstvu pravega mesta. Delo na zemlji je podcenjevano, zato le še redki vztra-
jajo na zemlji. Mučimo se kot sužnji. Živinorejci in traktoristi zaslužijo ob celodnevnem delu okoli
2.000	din, nekateri tudi do 2.200 din na mesec, poljedelci pa 1.500 do 1.700 dinarjev.
Kako naj obdelamo tako velike površine s tako malo delavci? Že zdaj, ko pospravimo seno komaj iz bližnjih in najboljših njiv, finančno komaj shajamo. Ko ocenjujem vse te okoliščine, ne vidim v tem kraju nobene perspektive za uspešen razvoj kmetijstva."
Bobičeva žena Slavica je poslo-vodkinja trgovine. Povedala je, daje v vasi še okoli 60 stalnih prebivalcev in 30 sezonskih delavcev, ki delajo tudi v gozdu. Trgovina ima lep promet, saj sama iztrži za živila in drugo blago do 70.000 din na mesec.
Včasih 3 učitelji, zdaj nobenega
Cveto Pršle je poklicni lovec uprave lovišča Kočevje. V Starem Logu je že 15 let. Dela v vseh družbenih organizacijah in dobro pozna razmere v vasi. Povedal je:
„Pri vsem nazadujemo. Polje peša. Požira ga grmičevje. Le zasebni kmet bi se morda še obdržal. Okoliške vasi so že docela propadle in zarastle. Dobro bi bilo, da bi bile obljudene, saj bi to bilo v prid gospodarstvu in narodni obrambi. Ljudje v vasi so dobri in prizadevni, vendar za uspešen razvoj ni nobene bodočnosti. Tudi število prebivalstva, odkar sem tu, nenehno pada. Nekoč je bilo v vasi veliko otrok, saj pravijo, da so jih poučevali kar trije učitelji, zdaj pa je le še 8 otrok, v šolo pa se vozijo v Kočevje."
Pokopališče
Ob vseh težavah in povedanem nezadovoljstvu pa bi dejal, da je Stari Log še vedno lepa in snažna vasica, ki je po videzu v zadnjih letih celo napredovala. Ta občutek sem imel tudi, ko sem stopil na vaško pokopališče, kjer je prav tako videti napredek človeške kulture. Tam sem videl Franca Erjavca iz Mahovnika, upokojenega oficirja JLA Spira Zegarca iz Kočevja, Slavo Pršle in pionirje, ki so urejali partizansko grobišče, spominska obeležja in spomenik.
Spomnil sem se, da sem bil 11. maja letos na partizanskem grobišču v Ljubljani, kjer sva se z Gizelo Šeško poklonila spominu padlih in prižgala svečo na grobu njenega brata, narodnega heroja profesorja Jožeta Seška. Kar zabolelo naju je, ko še ni bila trava pokošenp. Grobišče je bilo zanemarjeno. Na njem so bile številne krtine in suhe košarice še od dne-
va mrtvih, medtem ko je bilo italijansko grobišče urejeno.
Slava Pršle mi je dejala: „Organizacija Zveze borcev me je vprašala, če bi hotela skrbeti za pokopališče v Starem Logu. Pristala sem. Prej je zanj skrbela šola. Zdaj te ni več.“
Fotograf Drago Mohar je napravil še nekaj posnetkov in odšla sva v vas Smuko, kjer sta tovariša Erjavc in Žegarac ob pomoči vaščanov lepo obnovila spomenik dvema padlima članoma KP Avstrije, nakar sve se podala na Pugled. Z nama je šla učenka Alenka Rovšek, kije s samimi odličnimi ocenami izdelala že tretji razred osnovne šole. V rokah je imela pisemce, da ga ponese na Pugled v nabiralnik spomenika, v
ZDRUZEVANJE KMETOV
Svet kmetov lastnikov gozdov pri gozdnem obratu Brežice bo do konca tega tedna končal z zbori kmetov, na katerih razpravljajo o ustanovitvi obrata za kooperacijo. Doslej so zborovali v Cerkljah, na Veliki Dolini, v Mrzlavi vasi, Pišecah in Artičah, v nedeljo pa bodo še v Kapelah.
Tri z vaje
Na nedavni preizkušnji enot SLO v Dolenji vasi so tudi kakšno uganili. Povedali vam bomo le tri.
RANJENEC POBEGNIL
„Ko je pripeljal rešilec, sva hitro dvignila nosila, na katerih sva malo prej prinesla ranjenca iz .goreče* hiše,“ je pripovedoval Ferdo Kramar iz Dolenje vasi. „A glej ga, vraga, nosila so bila nekam lahka. Pogledam nazaj: ranjenca ni, je pobegnil! “
PO FUNKCIJAH
Ko je fotograf Drago Mohar slikal gasilce, je nekdo od strani predlagal:
- Po velikosti se postavite, da bo lepša slika.
Dobil je odgovor?
- Mi se postavimo po funkciji, ne po velikosti.
ČUDNE HLAČE
Zgodila pa se je še ena zanimivost. Skupina moških je dobila ženske hlače, ki se zapenjajo pri strani (na boku). Napako so opazili, ko je enega pritisnilo na ma-
lo	potrebo pa ni mogel, dokler mu niso spredaj hlač prerezali.
katerega dajejo obiskovalci svoje zapiske in posvetila v spomin padlim partizanom. Bila je to njena pesmica, posvečena padlim. Razgovorila se je še in povedala, da pionirji pridno pomagajo vzdrževati partizanske spomenike in grobišča, za praznovanje dneva vstaje pa so pometli vso
ppcfn
TONE OŽBOLT
Pokopališče v Starem Logu. (Foto: T. Ožbolt)
Na sliki so mladi nogometaši iz Grčaric s pokalom, ki so ga osvojili
v	Loškem potoku. Stoje (z leve proti desni): Albin Mikulič, Maijan Oražem, Mirko Turk, Peter Karpov, Alojz Dezordo; čepe: Dušan Okoren, Slavko Henigman, Franc Henigman in Srečko Košmrlj. (Foto: D. Mohar)
Grčarice najboljše v občini
Igralci malega nogometa iz Grčaric si žele boja z najboljšimi iz drugih občin
Pevec Franc Babič (na desni) je z Veselimi planšatji v soboto po?no v noč zabaval goste v Cateških Toplicah. Tega ansambla so se razveselUi zlasti starejši gostje, ki si tudi na zabavi želijo domačnosti in jim ni do novotarij. (Foto: M. Jaranović).
Že vrsto let se fantje iz Grčaric podijo za okroglim usnjem. Za veliki nogomet jih je malo, pa tudi denarja nimajo, da bi tekmovali v ligi, zato igrajo mali nogomet. Sodelujejo na vseh turnirjih v ribniški občini. Najbolj so veseli, ker na vseh turnirjih in tekmah zmagujejo, naj igrajo doma ali gostujejo.
Sodelujejo z vsemi klubi v občini in tudi z vojaki iz kasarne Mirka Bračiča. Na tradicionalnem turnirju v višeboju (namizni tenis, šah, streljanje in mali nogomet) so letos premagali tudi vojake.
Lep dokaz, da so v občini res najboljši v malem nogometu, pa je tudi pokal, ki so ga osvojili na turnirju v Loškem potoku 29. julija, ko so v finalu premagali domačine z rezultatom 4:2. Za uspehe so prejeli več pokalov, diplom, priznanj in
plaket, ki jih hranijo v kulturnem domu v Grčaricah. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti prizadevnih vaščanov, ki z zanimanjem spremljajo uspehe svojih ljubljencev, jih bodrijo, kadar jim ne gre, se z njimi veselijo in jim dajejo novih moči.
ALBIN MIKULIC
/ N
KDO NAJ PLAČA PREŽIVNINE?
Kmetje, ki so v arondacijskem postopku oddali svojo zemljo v družbeno last ali pa so jo podarili, prejemajo zdaj preživnino od sklada za pospeševanje kmetijstva. Odborniki občinske skupščine v Krškem menijo, da je dolžan plačevati preživnino uži-valcc zemljišča, to pa ni skupščina.	'
STAVBNO ZEMLJIŠČE '
Skupščina občine Trebnje, oddelek za gospodarstvo in finance, razpisuje na podlagi 11. člena Odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/67)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnih zemljišč v naselju. MOKRONOG IN ŠENTRUPERT
I. Na javnem natečaju, ki bo v ponedeljek, dne 3. septembra 1973 ob 9. uri v sejni sobi skupščine občine Trebnje, bo oddanih
A)	a) v zazidalnem kompleksu Mokronog 12 parcel v k.o. Mokronog, od tega:
1. za gradnjo obrtno - stanovanjskih hiš, hrupna obrt:
a) pare. št. 387/6
b) pare. št. 387/5 obrt brez hrupa:
c) pare. št. 30/3 v izmeri 1435 m2
2. za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš
a) pare. št. 49/2 v izmeri 763 m2
b) pare. št. 30/19 v izmeri 743 m2
c) pare. št. 30/20 v izmeri 872 m2 č) pare. št. 30/18 v izmeri 597 m2
d) pare. št. 30/21 v izmeri 842 m2
e) pare. št. 30/17 v izmeri 561 m2
f) pare. št. 30/5 v izmeri 473 m2
g) pare. št. 30/4 v izmeri 800 m2
h) pare. št. 30/16 v izmeri 578 m2
B)	V zazidalnem kompleksu Šentrupert 7 parcel za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš:
a) pare. št. 135/7 v izmeri 606 m2
b) pare. št. 135/6 v izmeri 826 m2
c) pare. št. 135/5 v izmeri 558 m2
d) pare. št. 135/4 v izmeri 665 m2
e) pare. št. 135/3 v izmeri 1087 m2
f) pare. št. 135/2 v izmeri 752 m2
g) pare. št. 135/1 v izmeri 663 m2
II.	Pogoji natečaja:
1. Izklicna višina odškodnine za pravico uporabe do gradnje na parceli je 13,00 din za kvadratni meter.
2. Izklicna višina prispevka za komunalno urejanje za parcele, na katerih je predvidena gradnja obrtno-stanovanjskih hiš iz tč. I A — 1 a) in b) tega razpisa, znaša 48.000,00 din na lokac:jo; za parcele, na katerih je predvidena gradnja stanovanjskih hiš, znaša din 34.000,00 na lokacijo.
3. Višina varščine je din 5.600,00 in se nakaže na tek. rač. št. 52100-697-68739 Skupščine občine Trebnje.
4. Rok za izgradnjo III. gradbene faze (objekt s streho) je tri leta od dneva podpisa pogodbe.
5. a) Ponuđena odškodnina za zemljišče zapade v plačilo ob podpisu pismene pogodbe o oddaji zemljišča.
b)	Ponuđeni znesek prispevka za komunalno urejanje zapade v plačilo za občane naše občine do 1/2 z dnem podpisa pogodbe, preostali znesek s pribitkom 10 % obresti pa v roku do 30/6-1974. Ostali najugodnejši ponudniki morajo poravnati celotni znesek ob podpisu pogodbe, ravno tako tudi občani, ki so začasno na delu v inozemstvu.
Drugi pogoji, gradbeni podatki z zazidalnim načrtom in vse podrobnejše informacije so na razpolago na oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Trebnje — soba št. 26/II do zaključka natečaja ob ponedeljkih in petkih od 8.
—	14. ure in v sredah od 8. — 16. ure.
Številka: 465—01/73—3
Datum: 13. 8. 1973
ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE PRI OBČINSKI SKUPŠČINm^EBNJ^^
STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV!
OAVČNA UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO
daje na podlegi 39. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Ur. list SRS št. 13/72) in 1. člena odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja starostnega zavarovanja kmetov (SDL št. 8/72) naslednje
OBVESTILO O ODMERI PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE
Razpored o odmeri prispevka za starostno zavarovanje kmetov za območje občine Novo mesto je na vpogled za posamezne krajevne skupnosti izven Novega mesta in ožje okolice na sedežu krajevnih uradov: Straža, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Hinje, Mirna peč, Otočec, Šmarjeta, Škocjan, Šentjernej in Težka voda, za krajevne skupnosti: Novo mesto, Birčna vas. Bučna vas. Prečna, Gotna vas in Mali Slatnik pa na davčni upravi Novo mesto, soba št. 7, od 17. 8. do 31. 8. 1973 od 8. do 14. ure.
UJV: ostreje proti vročekrvnim
V Novem mestu bodo dosledneje izvajali ukrepe zoper kršitve predpisov o točenju alkoholnih pijač mladoletnim in vinjenim osebam
V navadi je, da občinske oblasti žrtvujejo za razpravo o alkoholizmu nekaj časa vsaj enkrat na leto. Ugotovitve so po pravilu vnebovpijoče, zato obvezno sledijo sklepi, da je potrebno problematiko ublažiti. Z njimi predvsem dregnejo v pristojne organe in službe, ki včasih tudi spričo obilice drugega dela pozabijo na izvajanje tistih določil iz zakonov in odlokov, ki obravnavajo problematiko alkoholizma.
Novomeška občinska skupščina je letos ob koncu prvega polletja priporočila službi javne varnosti, sodiščem in sodnikom za prekrške, naj okrepijo svojo aktivnost z doslednim izvajanjem ukrepov zoper kršitve predpisov o točenju alkoholnih pijač mladoletnikom in vinjenim osebam, naj zadeve obravnavajo pospešeno, posebno v primerih, ko so ogroženi otroci in družine, ter naj zaradi vsestranskega in ustreznega obravnavanja alkoholikov najtesneje sodelujejo s socialnimi in zdravstvenimi službami. Svetu za gospodarstvo je skupščina tedaj naložila, naj pripravi in predloži odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač do določene ure zjutraj.
Kako potrebna so bila priporočila za ublažitev te problematike in kako nujno je le-ta izvajati, kaže nekaj naslednjih primerov iz zapisnikov UJV. 23. junija je v hotelu Kan-dija razgrajal Abdula Džimić iz Zaloga, zaposlen v tovarni zdravil Krka. Ker mu zaradi vinjenosti niso hoteli postreči s pijačo, je v lokalu naredil za 360 din škode. 24. julija je nezaposleni Stane Koklič iz Novega mesta nadlegoval strežno osebje, grozil s pretepom in razgrajal v re-
NENADNASMRT
V	petek zvečer je nenadoma umrl sedemletni Matija Murn iz Kranja. Deček je bil na počitnicah pri sorodnikih v Gor. Poljanah. Popoldne se je še igral z vrstniki, zvečer pa mu je postalo slabo. Odpeljali so ga v bolnišnico, vendar je že med prevozom umrl. Vzrok te nenadne smrti še ni ugotovljen.
Dežurni poročajo
cepciji. 1. avgusta so se v tem hotelu nedostojno vedli pravnik Vladimir Šefman, gradbeni tehnik Drago Stojanovič in avtoprevoznik Franc Trlep, zaposleni pri Pionirju. Zvečer so prišli v recepcijo, posedali na delovni mizi, brskali po službeni dokumentaciji in z nesramnimi besedami nadlegovali osebje hotela.
To so trije značilni primeri iz Kandije, kjer se morajo sicer nenehno otepati opitih gostov. Cesto se dogaja, da si sami točijo v kozarce. Vse meje kulture in dostojnosti je presegel okajenec, ko je za točilno mizo opravil „gasilske vaje“.
Podobnih primerov ne manjka tudi v drugih novomeških gostiščih. Na upravi javne varnosti so zato sklenili, da bodo priporočilo občinske skupščine spoštovali in dosledno
izvajali ukrepe. Do zdaj so tu in tam še zatisnili oko in izgrednika napotili domov. Kdor bo v prihodnje grobo kršil javni red in mir, pa bo moral na iztreznitev v prostoru, ki ga imajo za to na voljo. UJV bo poslej vsakogar, ki se bo tako pregrešil, objavila s priimkom in imenom v Dolenjskem listu.
SAMA PODTAKNILA OGENJ?
V	hlevu Amalije Bučar v Do-bindolu je v nedeljo dopoldne začelo goreti seno. Ker je hlev v spodnjih prostorih hiše, nad njim pa stanovanjski prostori, je bil ogenj nevaren. Takoj so prihiteli sosedje in gasilci iz Uršnih sel in s skupnimi močmi požar pogasili. Zgorelo je 100 kg sena. Kaže, daje Bučeijeva zaradi družinskega prebira sama zanetila požar, kajti se po požaru je z ognjem grozila tudi sosedom. Zaradi suma so jo odpeljali v pripor.
NEZNAN TAT- V četrtek je do sedaj neugotovljen tat Francetu Penci odpeljal izpred gospodarskega poslopja lažji voz, v nezaklenjenem stanovanju pa se je oskrbel tudi z več oblačili.
POTREBOVAL JE OGLEDALO
-	Z avtomobila, ki ga je Švicar Patrik Troler parkiral pred motelom na Otočcu, je neznan zlikovec v petek ponoči ukradel zunanje ogledalo.
SNEL STEKLO - V petek popoldne je neznanec odnesel vetrobransko steklo z avtomobila Zastava 750, ki gaje Novomeščan Jože Turk parkiral na prostoru pri tovarni zdravil Krka v Ločni.
EDEN RAZGRAJAL, DRUGI RAZBIJAL - Miličniki so v Metliki v petek pridržali do iztreznitve Janka Hrnjaka z Vinomera, ker je razgrajal v trgovini „Oprema“, in Martina Jakliča iz Križevske vasi, ki je v hotelu Bela krajina razbijal steklenino.
OKRADEN MOPED - Jožetu Jordanu iz Cerovega loga je v petek zvečer neznan tat z mopeda od-montiral zadnjo luč, prednjo zavoro in pokrov rezervoarja. Moped je Jordan parkiral na dvorišču Hudo-klinove gostilne v Gabrju.
POGOLTNI TAT - V noči na soboto je neznan tat Švicarju Marcu Tureliju s parkiranega avtomobila Fiat-125 snel obe zadnji kolesi. Isto noč je tat zlezel tudi v sobo zakoncev Sunari iz Sombora, ko sta prenočevala na Otočcu, in jima odnesel potna lista, 300 DM in 1000 din gotovine.
UKRADEL PONY-EKSPRES-
V	soboto zvečer je nekdo odpeljal Jožetu Plantanu iz Rumanje vasi pony-ekspres modre barve. Plantan je kolo pustil pred kinom v Dolenjskih Toplicah.
DRAGO KOPANJE - V nedeljo se je Anton Ban iz Velikih Brusnic kopal v Krki pri vasi Otočec. Moped in obleko je pustil pri mostu, kar je neznan tat izkoristil in Banu iz žepa izmaknil denarnico z 500 din gotovine.
POTA IN SI7{/
*2^
Tudi na avtobusni postaji v Novem mestu je v poletnem času večja gneča. Priporočljivo je paziti posebno na prtljago, zlasti na denarnice. Promet je velik in tudi zmikavti od drugod več potujejo . (Foto: Sandi Mikulan)
ČRNOMELJ:	NEOPREZNO
PREHITEVANJE - V sredo, 8. avgusta, je Dragotin Huzjak iz Borčev-ca v Črnomlju na glavni črnomaljski ulici prehiteval osebni avtomobil, ki ga je vozila Katica Pavlin iz Črnomlja, in trčil vanj. Avto Pavlinove je odbilo v avtomobil Janeza Seliškarja, ki je ob robu ceste parkiral. Na vozilih je za 8000 din škode.
TRNJE: HUDO POŠKODOVAN
-	Na ovinku pri Trnju sta se srečala 9. avgusta avtomobilist Jože Bregar iz Dol. vasi pri Trebnjem, ki se je peljal proti Veliki Loki, in mopedist Anton Grm iz Male Sevnice. Mopedist je trčil v prednji del avtomobila, odtrgal blatnik in z glavo močno zadel v vetrobransko steklo, da se je zdrobilo. Hudo poškodovanega Grma so odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je bilo za 5000 din.
TREBNJE: DVOJNO TRČENJE
V MEGLI - 9. avgusta se je Ivica Bučič iz Raješeva z osebnim avtomobilom peljal proti Zagrebu. Pri trebanjski bencinski črpalki je zmanjšal hitrost, ker je nameraval zaviti na parkirni prostor. Za njim je pripeljal avtobus zadrske registracije Jovo Nonković iz Zadra, a ga zaradi megle ni pravočasno opazil. Čeprav je močno zaviral, se trku ni mogel izogniti. Pol ure 'kasneje je iz zagrebške smeri pripeljal z osebnim avtomobilom Grk Stefanos Hatziki-riakos, njemu naproti pa iz ljubljanske smeri Ljubljančan Slavko Pintar. Ko je opazil stoječa vozila, je zavrl, pri tem pa gaje zaneslo v levo, daje trčil v grški avto. Gmotne škode v obeh trkih je za 14000 din.
PLUSKA: BOČNO TRČENJE -
V sredo zgodaj zjutraj je Jožica Čoš iz Gor. Lakovnice pri Pluski začela
Erehitevati tovornjak, ki ga je proti
jubljani vozil Mladen Kondič iz Sanskega mosta. V trenutku prehitevanja je v levo zapeljal tudi tovornjak in vozili sta trčili. Škode je za 7000 din.
BLATNIK:	KOLESAR NA
PRTLJAŽNIK - V petek dopoldne je Alojzu Ravnikarju, ki je vozil osebni avtomobil proti Kanižarici, pri vasi Blatnik nenadoma pred avto z gozdne ceste pripeljal kolesar Franc Vogrin iz Jelševnika. Trčil je
V krškem bazenu so se pomerili plavalci iz sedmih slovenskih klubov za naslove pri mlajših pionirjih in pionirkah kategorije B. (Foto: Iva Štefančič)
Škafar: štirikrat tretji
Plavalni prvenstvi za slovenske naslove v Trbovljah in v Krškem — Dobre štafete
V Trbovljah je bilo prejšnji teden slovensko prvenstvo v plavanju za starejše pioniije in pionirke, v Krškem pa so se za enake naslove pomerili mlajši pionirji in pionirke B kategorije.
Od plavalcev Celulozaija sta se v vseh kategorijah najbolje uvrstila Škrabel in Poharčeva. Škrabel je bil
v osebni avto, padel na pokrov prtljažnika in zdrsnil na tla. Poškodovanemu kolesarju so v zdravstvenem domu v Črnomlju nudili zdravniško pomoč.
KORENITKA:	PO	NASIPU
NAVZDOL - Janez Lovšin iz Sodražice je 1Q. avgusta okoli poldne vozil tovornjak po avtocesti proti Ljubljani. Pri Korenitki je tovornjak zdrknil na bankino, nato po nasipu navzdol in se prevrnil na bok. Gmotna škoda znaša 6000 din.
VAVPCA VAS:	SILOVITO
TRČENJE - 11. avgusta sta se I Mirko Pečaver in njegova žena z I osebnim avtomobilom peljala proti I Semiču. V ovinku pri Vavpči vasi I jima je naproti po sredini ceste pri- I peljal z osebnim avtomobilom Ivan I Grišin iz Duge Rese. Vozili sta silo- I vito trčili. Na srečo sta bila zakonca I Pečaver laže ranjena. Na vozililvpa I je bilo za 11000 din škode.
NOVO MESTO: TRČENJE NA I KRIŽIŠČU — 11. avgusta dopoldne I je v kandijsko križišče pripeljal No- I vomeščan Jože Božič z osebnim I avtom. S Trdinove je istočasno pri- I peljal Franc Črne in vozili sta trčili. I Škode je bilo za 4000 din.
SADINJA VAS: MOPEDIST V I AVTO - Proti Ajdovcu je z Dvora v I soboto dopoldne peljal osebni avto- I mobil Ljubljančan Jože Robič. V I Sadinji vasi mu je naproti pripeljal I mopedist Mihael Mikec in trčil v I prednji del osebnega avtomobila. Pri I trčenju se je tako poškodoval, da so I ga morali odpeljati v novomeško I bolnišnico. Gmotna škoda znaša I 4500 din.
METLIKA:	KOLESAR IN I
AVTO TRČILA - V nedeljo, 12. I avgusta, se je šestnajstletni Slavko I Kolenac iz Metlike s kolesom na po- I možni motor peljal proti železniški I postaji. Pred odcepom je zavil na I levo. Tedaj pa mu je naproti pri- I peljal zdomec Danko Vuljanič z I osebnim avtom. Čeprav je Vuljanič I zaviral, sta s kolesarjem trčila. Ko- I lcnca je vrglo na pokrov inotoija, I njegovo kolo pa je vrglo sedem I metrov daleč Poškodovanega kole- I sarja so odpeljali v novomeško bol- I nišnico. Gmotne škode je za 10 000 I din.
Letos Krčani ne bodo imeli naslova prvaka: Babič in tudi Nunčič (na fotografiji) sta poškodovana.
ZA PRVENSTVO
V	nedeljo ob 14.30 bo na Stadionu Matije Gubca v Krškem ena izmed dirk za naslov državnega prvaka. Krčani so znani kot dobri organizatoiji, to so potrdili tudi spomladi, ko so pripravili četrtfinalno dirko za svetovno prvenstvo. Zato ni bojazni, da bi dirke ne bile dobro pripravljene. Obetajo se izenačeni boji najboljših domačih speedway dirkačev, med katerimi pa žal ne bo domačih ljubljencev Babiča in Nunčiča, ki sta se letos poškodovala.
nogomet
Srečanje pobratenih
Ribnica — Arcevia 3 : 2
V	prijateljski nogometni tekmi je I pred 300 gledalci Ribnica premagala pobrateno mesto Arcevia iz Italije 3:2 (2:0). Gole so dali: Ovčarevič 2 in Stamenkovič za domače, za goste pa Capitanelli in Battistelli.
Ribnica: Suljevič, Ornik, Veselo-vac, Nosan, A. Andoljšek, Marinšek, Stamenkovič, Ovčarevič, Dejak, S. Andoljšek (Žagar, Tomovič).
Domačini so imeli hudo borbo z borbenimi gosti. Čeprav z najtesnejšim rezultatom, so vendar zasluženo zmagali. Tekmo so si ogledali tudi najvišji športni in družbeno-politični predstavniki iz Arcevie in Ribnice.
Prijateljska nogometna tekma pobratenih mest pomeni nov korak k razširitvi medsebojnih odnosov na vseh področjih.
F. LEVSTEK
košarka
tretji na 50 m prsno, 6. na 50 m kravl in metuljček ter 12. na 50 m hrbtno. Poharčeva je bila druga na 50 m metuljček, 7. na 50 m prsno in 9. na 50 m kravl. Krška štafeta pionirk v disciplini 4x50 metrov je bila v postavi škafar, Platnik, Jakhel, Poharc prva, štafeta 4 x 50 m mešano v postavi Jakhel, Mastikosa, Blatnik, Škafar pa tretja. V skupni uvrstitvi je bil Celulozar četrti, za Fu-žinaijem, Triglavom in Rudarjem.
Najmlajša tekmovalka, domačinka Škafarjeva, stara komaj 6 let, je na 50 m v kravlu osvojila 18. mesto med 32 plavalkami.
V Trbovljah se je izkazal Škafar, kije bil kar štirikrat tretji: na 100 m hrbtno in delfin, na 200 m mešano in na 400 m kravl. Druga štafeta Celulozaija je bila tretja na 4 x 100 nv kravl, na 4 x 100 m mešano pa je prva Celulozarjeva Štafeta prišla na cilj druga, druga štafeta pa tretja. Krški plavalci so v skupni uvrstitvi osvojili sedmo mesto.
PREMISLIL JE
Nikola Radič, dosedanji trener in igralec Ribnice, bo v novi sezoni igral za drugoligaško rokometno ekipo iz Sevnice. Za mnoge je bila poteza Radiča presenetljiva, Nikola pa pravi: „Svojo odločitev sem temeljito premislil. Po končani igralski karieri se nameravam rokometu posvetiti kot trener. Da bi potem laže delal, se moram zdaj kot igralec spoznati tudi s kvalitetnejšim igranjem kot je bilo to, ki sem ga skusil v slovenski ligi..
S prihodom Radiča bo kajpak tudi ekipa Sevnice v novi sezoni precej okrepljena.
Nikola Radič — V Sevnico
RIBNICA - V soboto so se vrnili iz Rovinja rokometaši Ribnice, ki so se 10 dni pripravljali za novo prvenstvo v slovenski ligi. Na pripravah je bilo 20 igralcev, izmed katerih bodo izbrali ekipo, ki bo branila ribniške barve v novem prevenstvu. (F. L.) • SODRAŽICA - Domači pionirji so v prijateljski tekmi v malem nogometu premagali pionirsko ekipo iz Arcevie, ki je taborila na Travni gori. Domačini so dali dva gola, Italijani nobenega. (F. L.)
 ----------------------------------
LOVREKOV MEMORIAL
V	spomin na nadarjenega rokometaša Jožeta Lovreka priredi sevniški rokometni klub že drugi rokometni turnir, in sicer v soboto. V prvi tekmi ob 16.30 se bosta pomerila Medveščak iz Zagreba in ljubljanski Slovan, ob 17.20 pa domača ekipa in lanski zmagovalec Derventa. Ob 18.15 se bosta pomerila poraženca v borbi za tretje mesto, ob 19.10 pa. bosta zmagovalca igrala za pokal.
Organizatoiji pričakujejo lep obisk, saj so vse ekipe pravzaprav že pripravljene za novo ^sezono.______________E.	RAUTER^
BREŽICE - Brežiški nogometaši ostro trenirajo za novo sezono, vsak teden pa igrajo tudi po dve prija-' teljski tekmi. Tako so premagali Brdovec iz sosednje republike 6:2. Po dva gola sta dala Mirkac in Mar-šič, po enega pa Lapuh in Stanojevič. V nedeljo so igrali z zagrebško garnizijo, za katero sta igrala tudi Pelc iz Kečkeš, ki igrata v prvoligaških ekipah. Gostje iz Zagreba so zmagali 4:2, gola za domače pa sta dala Mirkac in Stanojevič. (V. P.)
LESKOVEC - Rokometna ekipa iz Leskovca slovi v krški občini kot primer dobrega strokovnega in organizacijskega dela. Letos so dobili celo trenerja, ki ga redno nagrajujejo. Tako je v majhnem kraju redno vadilo 30 igralcev, zvečine delavcev. Leskovčani so se kot edini v občini vključili v redno tekmovanje tudi z mladinsko ekipo. Ker ves Leskovec živi za rokomet in ker rokometni klub uspešno dela, bi bilo prav, da bi mu namenili več denarja (Ž. Š.)
BREŽICE - Po podatkih šolskega centra v Brežicah je že zagotovljen denar za gradnjo nove telovadnice pri gimnaziji. Skupaj z denarjem delovnih organizacij in posojilom republiške izobraževalne skupnosti naj bi zgradili telovadnico 30 x 25 metrov, ki bi jo bilo pozneje mogoče povečati na razsežnost 30 x 50 metrov. Če bodo pravi čas naredili načrte, bodo lahko začeli graditi še to jesen. (V. P.)
KOČEVJE - Kočevski nogometaši, ki bodo tudi letos tekmovali v B skupini ljubljanske podzveze, so že začeli trenirati. Zvečine bodo igrali isti nogometaši kot lani, morebiti jih bo okrepil le Ribničan Dejak. Če bodo prebrodili težave in okrepili upravo kluba, lahko v novi sezoni pričakujemo lepše uspehe. (Z. F.)
BELTINCI - Na tradicionalni dirki po Pomurju so nastopili tudi dolenjski kolesarji. Barbič iz Krškega je zmagal kar v dveh etapah, vendar je zaradi smole v drugi etapi na koncu osvojil šele četrto mesto. No-vomeščana Antončič in Fink sta bila sedma oziroma osma. V ekipni konkurenci so bili Novomeščani tretji, Krško pa peto. (J. S.)
BETI - LITIJA 106 : 78
Metličani so pred nadaljevanjem košarkarskega prvenstva v I. B ligi igrali prijateljsko tekmo z Litijo, ki je na pripravah v Metliki. Košarkarji Beti so bili za nepopolno ekipo gostov, ki se v A ligi krčevito bori za obstoj, premočan nasprotnik in so močno zmagali.
Beti: Kosovac 6, Dautovič 26, Vergot 14, Prcvalšek 4, Lalič 8, Rožič 6, Medek 31, Arbutina 5, Popovič 3.
M. P.
ŠPORTNI KOMENTAR
Sodniki ne sodijo...
V Jugoslaviji in v Sloveniji primanjkuje sodnikov, na Dolenjskem pa jih — ni!
V	športih, kjer so odločitve prepuščene živim ljudem, se navadno poraženi pritožujejo. Tam, kjer odločitev ni prepuščena centimetrom ali sekundam, kjer je razsodnik človek, se dostikrat zgodi, da je ena stran prikrajšana. Zgleden primer take odločitve bi lahko poiskali v zadnji kvalifikacijski tekmi za vstop v prvo zvezno nogometno ligo, kjer nogometašem Maribora niti fotografski posnetki niti televizijska vest nista pomagala do resnice: da so dosegli pravilen gol, ki pa ga sodnik ni priznal. Po pravilih nogometne organizacije televizijski film ali fotografski posnetek nista dokazno gradivo!
Dolenjci so bili v zadnjih sezonah - podobno kot številni drugi klubi - nekajkrat oškodovani. Da so dolenjske športne ekipe večkrat tarča sodnikov, je razumljivo iz preprostega vzroka: republiških sodnikov na Dolenjskem pravzaprav ni, zato tudi ni bojazni, da bi Dolenjcem sodili ,,domači“ sodniki. Samo
inž. Novakovič iz Novega mesta se je prebil na zvezno listo nogometni) sodnikov, sicer pa na Dolenjskem ni nikogar, ki bi se posvečal sojenju.
Prav gotovo je tudi to eden izmed dokazov o nerazvitosti dolenjskega športa. Ob poman-kanju občinskih in medobčinskih lig, ob pomanjkanju trenerjev in vaditeljev manjka na Dolenjskem tudi sodnikov. Ni nenavadno, da sodijo Dolenjcem tekme sodniki iz najrazličnejših drugih krajev, na gostovanjih pa Dolenjcem običajno sodi vsaj po en „domač“ sodnik.
Vsekakor je tak način delegiranja že psihološki pritisk, ker se gostujoče ekipe bojijo pristranskega sojenja. Da bi se položaj tudi na tem področju športa izboljšal, bi bilo prav, da bi dolenjske občinske zveze za telesno kulturo in telesnovzgojne skupnosti tem vprašanjem posvetile več pozornosti. Sodnikov na Dolenjskem ni, pa tudi sicer jih v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji primanjkuje .. .
J. SPLICHAL
- Hotela sem samo kuro, ne pa juho!
j*
„No, vidite, tule prihaja gorski vodnik, ki ste ga naročili!
Dolenfsld Usi
pred 20leti!
Resna beseda komunistom
KDOR PRIZNAVA statut ZKJ, kdor je resničen komunist tudi v svoji notranjosti in ne samo na jeziku, mora vsebino pisma samo pozdraviti, ker nakazuje prav vse tiste slabosti in napake med komunisti, ki močno slabijo našo borbo za razvijanje socialističnih družbenih odnosov in sćcialistične demokracije pri nas. Vsem tem bodo zaključki pisma Centralnega komiteja o glavnih nalogah komunista v današnji dobi družbenega razvoja samo krepka osnova za bodoče delo, zato se naj študija njegove vsebine in izvajanja sklepov lotijo z vso resnostjo.
KMETJE PRIDNO zatirajo koloradskega hrošča. Kmetijska zadruga Veliki Gaber ima namreč na zalogi dovolj škropiva za uničevanje tega škodljivca, zato si ga lahko tudi druge zadruge pri nas nabavite.
MED POTROŠNIKI že mesec dni krožijo govorice, da se bodo cene tekstilnega blaga močno znižale. Da bo res tako, so mislili ljudje posebno še, koje Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta na seji 31. julija sprejel sklep o znižanju stopnje akumulacije za tekstilne tovarne. Tekstilna podjetja bodo po novi uredbi plačevala manj v državno blagajno, kar naj bi po mnenju potrošnikov tekstilno blago za široko potrošnjo znatno pocenilo. Toda tudi ta primer dokazuje, da včasih iluzije niso na mestu.
TUDI V RIBNICI so začeli pred dnevi z gradnjo nove železniške postaje. Grade jo na temeljih stare postaje, ki je bila med zadnjo vojno porušena. Novo postajno poslopje bo večje od starega. Dela pri gradnji hitro napredujejo ter bo po načrtu poslopje do pričetka zime v surovem stanju že postavljeno.
V	NEKO VAS v okolici Mokronoga je prišel na „dopust“ neki duhovnik. Natvezel je več starih trditev in prerokovanj, ki še nikdar niso imela nobene osnove, kažejo pa, daje sovražnik na delu.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 14. avgusta 1953)
Zgodilo seje...
ZA MLADOLETNIKE - Mehiška policija je v Guadalajari prijela skupino ljudi, ki je mestne srednje šole zalagala z marihuano in s kokainom.
V	stanovanjih petih prekupčevalcev so našli 350 kg marihuane. Past za mamila. ..
KAKŠNE CESTE? — Strokovnjaki tovarne Bayer iz Leverkusna so našli nov postopek za uporabo starih avtomobilskih plaščev, ki jih samo v Nemčiji zavržejo do 300.000 ton na leto. Stare plašče zdrobijo in jih s posebno smolo vežejo v gradivo, ki je uporabno za podlogo na cestah in športnih igriščih. Vssprav pride!
KDO JOKA? - Po podatkih nekega vvashingtonskega profesorja jokajo dojenčki, ki spijo na trebuhu, petkrat redkeje kot tisti, ki ležijo vznak. Mamice, pazite ...
ČREPINJE - Na angleških obalah preži nova nevarnost: ljudje mečejo v morje steklenice s pošto, valovi pa jih na obalnih čereh razbijejo. Na črepinjah se rani dosti kopalcev. Namesto ježkov!
POLETNA SMRT - Zaradi naglega prehoda iz mrzle zime v vroče poletje je na finskem severu poginilo okrog 7.000 severnih jelenov. Huda zima je živali izčrpala, da niso prenesle spremembe temperature. Na Finskem ne bo zmanjkalo mesa. . .
LOČITEV — V Chicagu je zahteval ločitev mož, kije ženino krutost utemeljil tako: „Vsak večer strese žena po spalnici risalne žebljičke in razpostavi kaktuse! “ Ubogi mesečnik — kakšni so njegovi podplati...
MISLITE NA OTROKE! - Starši škodujejo svojim otrokom, če kadijo v njihovi navzočnosti. Angleži so prelepili deželo z 10.000 plakati, na katerih sprašujejo starše: „Koliko cigaret na dan pokadi vaš otrok? “ Odgovor: po 20 - ne da bi se jih dotaknil z ustnicami. ..
REKLAMA - Trgovec s pohištvom je preplul Rokavski preliv na postelji, na katero je pritrdil motor s 40 KM. Za pot je potreboval dobrih pet ur, nekaj več pa za vrnitev. To so postelje!
ZAKONOLOMEC - 100-letna Johnie Lee Fegion se hoče ločiti od svojega moža Solomona. Njegova 103 leta ga ne ovirajo, da leta za drugimi ženskami in potroši ves denar zanje. Potem ko je vložila tožbo, jo je nekajkrat skušal napasti. • Sprta zakonca živita ločeno, njuni stanovanji pa sta le osem stopnic narazen. Vroča stara kri...
NA MAGNET — Dobro je izračunal tat v Manchestru. 24-letni spret-než je vdrl skozi streho inje z žerjavom, na katerega je pritrdil močan elektromagnet, dvignil blagajno. Pozabil pa je, da so se sprožite tudi alarmne naprave. Tako se je past zaprla, preden mu je uspelo plen odnesti. V blagajni je bilo več kot
1.000	funtov .. .
KAJ JEMO? - V Mozambiku je umrlo 16 ljudi, ki so se zastrupili s koblicami. Roje kobilic so namreč poprej uničevaili s kemičnimi škropivi. Za tamkajšnje prebivalce so pečene kobilice tak posladek, kot za nas žabji kraki!
PAJEK - V Skylabu je pajek začel plesti mrežo, to so sporočili vesoljci na Zemljo. Vzeli so ga z matičnega planeta, premagal je tudi breztežnostno stanje, njegova mreža pa je malo manj natančna, kot če bi jo pletel na zemlji. Za nagrado bodo vesoljci v mrežo spustili muho, ki so jo tudi vzeli z Zemlje. Domače počutje v ladji...	-
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Naprava češpljevega mozga
(Češpljev mozeg ali povidel). Ker je letos po Dolenjskem v mnogih krajih prav dobra letina za češplje ali slive, hočemo opozoriti naše gospodarje na uporabo češpelj, katera se ve da ni tako važna, tako hasnovita kakor ona za napravo slivovke, pa vendar toliko, da zasluži splošno upeljavo. V mislih imamo napravo češpljevega mozga ali povidla. Češpelje-
vi	mozeg lahko postane pri nas na veliko korist gospodarstvu, osobito z ozirom na prihranjenje zabele. Koliko kaj okusnih, osobito postnih gosposkih in kmečkih jedi bi se tudi pri nas lahko napravljalo, ako bi bila naprava češpljevega mozga v splošni navadi.
(Potem je nastopil) naš vrli, neumorni in neustrašeni deželni in državni poslanec, ki je govoril o naših gospodarskih in političnih razmerah. Omenjal je, koliko škoduje naši deželi znižana carina laškega vina in zlata valuta. Dolgovi so vedno večji, katerih že sedaj ni mogoče več zmagovati. Mnogo zla napravi pri nas tudi prosta ženitev. Konečnoje omenjal
i nevarnosti, ki žugajo v novejšem času nam Slovencem.
(Pride dan) volitve župana, dan ropota,
5 toda ne zračnega, kakoršen je letos v navadi, ampak ropota strank. Stara garda se vsede v vsej svoji mogočnosti v volilno komisijo in župan g.
2 grajščak Dolar je štel glave svojih dragih, in glej-
■ te, nobeden mu ni manjkal. Celo kočije so pri-
J drdrale na bojišče.
(V A m e r i k i) so neprestani nemiri. Prevrat sledi prevratu. Ljudje pa se koljejo med j seboj.
(Dolenjska stran) je bila do sedaj
■ preveč pozabljena; svet se je le malo zanjo bri-i gal. Dom dolenjski ni manj lep kakor dom gorenjski. Toda dom dolenjski je bil pozabljen — manjkalo mu je reklame. Železnica odprla je svetu skalno krasoto gorenjske sirani, odprla bode tudi milo lepoto dolenjske plati.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. avgusta 1893)
Gobe pod »M«
Letos našli prvo zeleno mušnico v Sloveniji pri Logu blizu Podšumberka
Gobarska abeceda se začne pri črki „M“. Mušnice kot enega izmed rodov listi-čark lahko prepoznamo: ta najbolj strupena goba zraste iz okroglaste, bele lupine, podobne jajcu. Klobuk mušnice predre lupino, ki ostane v času doraščanja gobe zvečine pod zemljo. Le majhen, ozek del lupine lahko opazimo, kako ohlapno obdaja hrbet mušnice. Na betu, ki nosi klobuk, opazimo tik pod tem tenko kožico, zastiralce, ki pri mladi mušnici prekriva bele lističe. Ko se klobuk razpre, se zastiralce na robu klobuka odtrga in povesi kakor kratko krilce. Prav zastiralce in lupina sta bistvena razpoznavna znaka.
Zelena mušnica je na Slovenskem najbolj strupena goba in je tudi v majhnih količinah smrtno nevarna. Znaki zastrupitve se pojavijo navadno po 7 do 28 urah, co pride strup v kri. Nabiralci gob mušnico navadno odtrgajo namesto kukmaka šampinjona).
Zelena mušnica (amanita phalloides) ima belo meso, pod klobukovo kožico je zelenkasto rumena, je krhka ter ima sladkobno prijeten okus po orehih. Letos so v Sloveniji prvo zeleno mušnico našli na Dolenjskem, in to nenavadno zgodaj: že 1. julija na rastišču pod hrastom sredi visoke, redke orlove praproti pri Logu blizu Podšumbeika.
Letošnja sezona nabiranja gob je slabša od lanske, kljub temu pa lahko priča-cujemo, da bo zelenih mu-šnic dovolj. Pozor: ta goba >ovzroča kar 90 odstotkov vseh smrtnih zastrupitev z gobami pri nas! Zelena mušnica se pojavlja do novembra, zato pazite: bolje je vrniti se brez gob kot s strupenimi!
Dobrota je sirota
Ravno včeraj sem dobil v roke pisanje od sodnega pečata. Obtožili so me, da za novce tovorim brez dovoljenja, zato bom moral odšteti cel kup novcev. Kakor bi z jasnega treščilo, tako me je prizadelo. Kaj me ne bi, ko pa že dolgo nisem tega počel. Še lasje, kolikor jih imam na glavi, so mi stali pokonci in mrzel pot me je oblil ob taki krivici.
Ko sem prišel malo k sebi, sem se spomnil: da, bilo je lansko zimo. Mežnarjev Nace je bil brez kurjave in voznika. Prosil me je, pa sem mu s kobilico pretovoril nekaj kubikov drv. Nisem šel zavoljo plačila, le ustregel sem mu, tako kot ljudje pomagajo svojemu bližnjemu, kadar je v stiski.
Ko mi je dajal plačilo, me je opomnil: „Dobro bi bilo iti na občino, sicer bi ti kdo očital, da si ogoljufal državo
Šel sem tja in zapisali smo, da sem Nacetu tovoril ^jirva, in jim pustil nekaj
novcev od zaslužka - za davke.
„Zdaj si opravil, pa srečno hodi, “ so mi dejali.
Odšel sem z lahkim srcem. Na, zdaj imam pa to! Saj nisem dobil polne mošnje zlatov za tisti tovor, naložili pa so mi tako visok davek. Stopil sem do tistega človeka, ki mi je to skuhal, in ga vprašal: „Čemu ste mi naložili tako veliko kazen, ko sem ja enkrat samkrat tovoril? “
„Krpanček, enkrat ali pa celo leto. Treba je imeti dovoljenje, da veš. “
„Saj sem plačal na občini, “ sem se branil.
„Zdaj boš pa še nam,“ se mi je režal, kajti kazen je desetkrat višja od zaslužka.
Odšel sem in sklenil, da bom drugo pot zavoljo sitnosti drugače prekrenil: namesto plačila bom zahteval jesti in piti do sitega, pa naj mi potlej pošiljajo davke in rubijo, če bodo imeli kaj.
MARTIN KRPAN
Srebrno krone
Še več pa o zlatem te* letu
Že avgusta fičko s 30 konji?
AVTOMOBILIZEM:
Več konj
Fičo z motorjem domače izdelave iz Rakovice
Priljubljeni fički — prav teh je na naših cestah največ, ker so kljub zasoljeni ceni še najbolj dostopni poprečnemu jugoslovanskemu žepu — bodo po izvedbi de luxe dobili še eno novost.
Nova pomladitev, ki jo lahko pričakujemo že jeseni iz salona podjetja 21. maj, bo okrepila našega malčka za 7 konj. Strokovnjaki tovarne iz Rakovice namreč trdijo, da so projektirali, konstruirali in preizkusili prvi domači avtomobilski motor. Glavni inženir za motoije v tej avtomobilski tovarni Petar Vidovič pravi: „Fičko bo imel v novem motoiju namesto dosedanjih 23 kar 30 konj.“ Razveseljivo je tudi, da bo mogoče v stare fičke vgraditi nov motor. Zunanji videz motorja se ni v ničemer spremenil, velike pa so spremembe v notranjosti, zlasti pri kanalih za dovod svežega bencina in odvod izgorelih plinov ter v komori za izgorevanje. Njena nova oblika omogoča smotrnejše izkoriščanje goriva v cilindru.
Zastava 750 bo lahko z novim motorjem dosegla hitrost 120 km na uro. Pravijo, da bodo prve take avtomobile izročili kupcem že konec tega meseca.
Kajpak smo ob dosedanjih avtomobilskih izkušnjah toliko nezaupljivima svetujemo: „Najprej počakajte, šele potem verjemite/4 Tudi za priljubljeni fiat 127 so obljubljali, da ga bodo uvažali, pa so jih uvozili toliko, da je nekaj sto ljudi stalo pred Slovenija avtom, potem pa so do nakupa prišli le najbolj srečni.
Bržkone je odveč pripisati: fičko z novim motorjem bo na zunaj popolnoma enak sedanjemu, ki ga poganja 23 konj.
Ko smo po Gabrju iskali Antona Modica, smo ugotovili, da ime Mala Moskva, kot nekateri imenujejo to vas, ni za lase privlečeno, saj smo komaj našli njegovo hišo, za katero pravi lastnik, daje stara več kot 150 let. Vežo ima pleteno, izbo k zgrajeno iz lesenih brun, vse skupaj pa je ometano. Prišli smo, da bi si ogledali zbirko starega denarja, naš pogovor pa se je preusmeril v drugačne vode. Ko je kmet Modic med starimi forinti, krajcarji, partizanskimi lirami, srebrnimi kronami in intemiranskimi boni našel goldinarje, se je zresnil in začel pripovedovati:
„Takele goldinarje je mojemu očetu plačal še za časa stare Avstrije neki arheolog. Oče je bil za pričo pri odkupu dovoljenja za izkopavanje, ki ga je ta mož nameraval izvesti na kraju, za katerega danes vem samo še jaz. Tam je namreč zakopano zlato tele. Takih zgodb je sicer pri nas v Podgorju veliko, ampak v tem primeru gre za resno stvar, saj se drugače
arheolog gotovo ne bi zanimal, še manj pa plačal za zemljišče, ko bi ne bilo na tem nekaj resnice. Samo škoda, daje dva tedna pred začetkom dela nenadoma umri. Bil sem že v muzeju, da bi oni odkopali tisto stvar, pa se nekako niso preveč zanimali. Najbrž ne verjamejo. Jaz pa pravim, da je na tistem kraju gotovo pokopan kakšen turški paša. O tem je govoril tudi tisti arheolog."
Vprašali smo ga, ali bi nam hotel pokazati kraj, kjer je zlato tele zakopano, a je odločno odkimal: „Tega pa ne! Da bi potem ponoči kdo ril po zemlji in še uničil stvari, ki so zakopane! Tega se naj lotijo ljudje, ki se na izkopavanje razumejo.4*
Ko smo se poslovili, smo seveda dvomili o zgodbi o zlatem teletu oziroma o pokopanem turški paši, po drugi strani pa tudi ne gre zavreči starega pregovora, ki pravi: Kjer je dim, je tudi ogenj. In če je zgodb o zlatem teletu toliko, mora vsaj nekaj biti na tem.	j^liM
15.0 prakuhanju je tekla beseda!
Se je potrebno zapisati stav^ Stvar namreč ni tako preprosta*, pogled: v lonec vržeš kolerabo, počakaš, da vitamini izginejo, n*' posrebaš juho...
Da — a poglej zdaj predse , t<’.’ posoda. Kdo je po tvojem poki*
Z. hufcih v>tov
NI SE DALO UGOTOVITI
Med zadnjo prometno akcijo -»Vozite trezni“ v ribniški občili so miličniki dajali pihati balončke le tistim, ki so pobegnili M pa za katere je bilo očitno, •t ,fl so vinjeni Druge sumljive so preizkusili tako da so jih zaprosili, naj dahnejo vanje. Po ne-iem takem preizkusu smo vpra-Wi miličnika:
~ Je dišal po alkoholu?
- Ne, samo po čevapčičih in čebuli.
REKORDER - Angleški zidar George Purvis je izboljšal svoj svetovni rekord: pol litra piva je spil v enajstih desetinkah sekunde. Ni kaj: vesten trening!
I
OLIMPIJSKE SANJE IN RESNIČNOST:
Lani smo uživali v olimpijskem mestu: za pet krogov so Bavarci odšteli 1972 milijonov mark - Propad megalomanije
r
I Miinchensko leto pozneje
I I I I I 1 I I J
I
Melbourne — 20 milijonov nemških mark, Rim 197 milijonov, Tokio 288 milijonov, Mexico 748 milijonov in Muenchen 1972 milijonov nemških mark. To so številke, ki so si jih organizatoiji zadnjih petih let globoko vtisnili v spomin. Toda Muenchen 1972 samo leto pozneje trohni, smrdi in sameva. Muenchenske olimpijske naprave svarijo pred podobno gigantomanijo organizatore, ki bodo še delali pod znakom petih krogov.
V plavalni dvorani, kjer je Mark Spitz nabral zlata kot hrušk, kaplja voda ob sončnih dneh:	kondenzirana
sopara. Drage naprave v bazenu spuščajo v vodo preveč klora.
Olimpijski stadion je vlažen in poln prepiha. Veliki znameniti šotor nad njim je potemnel. Strokovnjaki so se ušteli: v sončnih dneh je tam namesto 60 celo 90 stopinj in 26.000 kvadratnih metrov velika površina izolacijskega sloja se je začela cvreti in je zdaj skoraj čisto uničena. Tudi streha sama
propada: jekleni stebri ijavi-jo in v strehi gnezdijo podgane. Graditelji obtožujejo drug drugega, izumitelj strehe arhitekt Behnisch pa bo tožil naročnike, ki so mu namesto 20 milijonov mark plačali šele 11. Podobno je tudi z drugimi olimpijskimi stadioni in napravami. Na prizorišču olimpijskega jahanja je stadion, ki sprejme lahko 22.000 gledalcev, podoben areni duhov. V enem letu bodo pripravili na
Pogled na sijoče olimpijsko prizorišče v Muenchnu lani avgusta. Leto dni pozneje gre vse narobe .. .(Foto: Legan)
njem le dve prireditvi! Za najrazličnejša popravila gredo milijarde dinarjev....
Stanovanja v olimpijski vasi, za katera so menili, da jih bodo brez težav prodali, so prazna. Kvadratni meter velja 2.000 mark, pa tudi v najem jih noče nihče, ker bi moral plačati 10 mark za meter!
Šef organizacije, predsednik nemškega komiteja Villi Daume pa modruje: „Pred letom dni smo naredili vse, kot je bilo potrebno! “ Leto dni pozneje gre vse narobe ...
Le zvezne železnice so se uspešno rešile nekdanjega sijaja, današnjih težav: na olimpijskem kolodvoru -mimogrede zapisano: veljal je 9 milijard starih dinarjev! — ne ustavlja noben vlak več.
Turisti, ki hodijo tam mimo, se ustavijo samo še ob vrtljivem olimpijskem stolpu, Bavarci pa mogo raje zahajajo v bližnjo poslovno zgradbo BMW. Od olimpijskega sijaja ni ostalo ničesar.
J. SPLICHAL
I
J0ZE IPUCSflL
Direktor hotela Kandija Jože Tomlje je bil prepričan, da hotel ni Teksas — dokler ga ni prejšnje dni zadela pre-tepaška pest v obraz!
Novinar Dela Slavko Dokl je bil zaradi slabega ribjega ulova tako besen, da je oblečen skočil v Krko - in se ujel za svoj trnek...
Začela se je Dolenjska slikarska kolonija: čas, ko Branko Suhy spet misli, da slika!
Rešitev prejšnje križanke:
PRISTANEK V PRASKUPNOSTI
m
K
m
’ dva o tej zadevi, kot se zdi na prvi pristaviš k ognju in ° poješ kolerabo in
'ariš! Tu je umazana ^n, da jo pomije?
„Ženska,41 porečeš, „možje so na lovu“.
Tako porečeš — in ne slutiš, da si s to besedico obsodil ženo za dolga tisočletja v gospodinjsko suženjstvo, jo priklenil k ognjišču.
Kakšen nauk bomo potegnili iz tega, dragi bralci? Vsako dejanje ima dolgoročne družbene posledice!
Oglejmo si le še en primerček iz življenja naših vrlih pravaščanov!
Ko so posedali okrog ognja, jih je ta pekel od spredaj in prepih mrazil od zadaj. Posledica: prakihanje, pranahod, prarevma in pravnetje mehurja! In zdravilo: zamotati se od beder do vratu v kože, v krpe iz slame in ličja. Pa obuti se. Adijo torej tisti ljubki mini okrog ledij, ki ga nosijo praljudje v naših učbenikih!
In družbeni premik, ki se je rodil iz tega: na zgodovinskem odru se je pojavila MODA!
HOMER A. JOHNSON:
DAJ NA
Nebo nad avstralsko stepo je bilo sivkasto rumeno. Vedel sem, da bomo imeli peščen vihar, ker je z vzhoda pihal tisti veter, ki je žgal tako ljudi kot živali.
Pasel sem čredo dva tisoč ovac, ki se je počasi premikala proti severu. Moj tovariš Hary Gulwer, ki je bil hkrati z menoj odgovoren za čredo, je odjahal po proviant. Že pred tremi dnevi je odšel.
To ni bilo nič posebnega, ker sva se menjavala pri donašanju provianta in je bil tokrat Hary na vrsti. Poleg tega je moral pripeljati novega ovčarskega psa, ker je eden naših pred nekaj dnevi poginil. Imeli smo samo še Dajno, krepko sivo psico z belimi prsmi, toda en sam pes ni dovolj za dva tisoč ovac.
Dva naša ovna vodnika sta nervozno stresala glave z močnimi rogovi. Tudi onadva sta čutila suhi veter in hitela naprej. Jaz pa nisem hotel dalje. Moral sem Živah zbrati, preden se Hary vrne. Vzdignil sem roko in dal psici znamenje. V Avstraliji se ovčar sporazumeva s svojimi pri samo z znaki in ne s klici, ki bi^na velikih oddaljenostih ne koristih. Psi so tako dresirani, da' natančno razlikujejo, ah je bila vzdignjena desna ah leva roka, ali je bila kretnja navpična ah vodoravna, tako da takoj vedo, kaj to pomeni. Dajna je kratko zalajala in zdrvela, da zbere čredo.
Jagnjeta so se stiskala k svojim materam. Bila so že tako velika, da so že lahko dobro hodila. Še en teden in začelo se bo striženje. Volna je bila draga in bi se dalo dobro zaslužiti.
Dajna se je vrnila vsa zasopla. Pobožal sem jo po dlaki in počehljal za ušesom- Midva sva se dobro sporazumevala, ne da bi mi bilo treba spregovoriti kako besedo. V veliki osamljenosti se človek lahko nauči takega jezika.
Dajna je kmalu začela s svojim vročim jezikom lizati mojo roko. Videl sem, da je bila žejna, toda z vodo smo morah varčevati. Namočil sem gobo v vedrico z vodo in ji umil gobec. To je hladilo in gasilo žejo. Psica je naslonila glavo na prednje tace, vendar ni niti za trenutek izpustila črede iz oči.
Suhi veter je vrtinčil osušeno travo. Visoko v zraku so nepremično visele ujede.
Opazil sem, kako sta se dve ovci s sklonjenima glavama pripravljah na boj. Ovce so-zavistne in ljubosumne, zlasti kadar imajo jagnjeta. Verjetno je bilo kakšno jagnje napoti drugi materi, pa gaje ta udarila s svojimi ostrimi parklji.
Dal sem Dajni znak in odšla je v smeri proti ovnu vodniku, jaz pa sem šel pomirit boreči se ovci. Na zemlji je ležalo okrvavljeno jagnje. Vekalo je kakor kakšen majhen otrok. Ločil sem ovci in stegnil roko, da bi vzdignil jagnje . . .
V tem hipu je neka peščena kača, najbolj strupena v Avstraliji, zapičila svoje zobe v členek moje desne roke. Videl sem, kako je kača izginila, preden sem mogel uporabiti palico.
„Prekleta beštija!“ sem pomislil bolj jezen kot preplašen. To je bilo prvič v mojem življenju, da me je pičila kača, toda vedel sem, kaj mi je storiti. Strup peščene kače je prav tako nevaren kakor kobrin, a če takoj vbrizgaš serum, si rešen.
Stopil sem v šotor, kjer je bil zabojček z ovoji in zdravili. Ne Hary ne jaz nisva dotlej uporabljala i.eruma proti kačjemu strupu, vendar sva ga imela v ročni lekarni. Potreboval bom dve ampuli, toda v vsakem primeru bom dobil nekoliko mrzhce.
Odprl sem pločevinasto škatlico, v kateri so ležale ampule, toda kljub strašni vročini meje spreletel mraz: od treh steklenih ampul sta bili dve razbiti, ostala je samo ena.
Ena ampula ni bila dovolj in bi mi gotovo ne pomagala proti strupu peščene kače. Žila v senceh mi je začela na vso moč.utrjpati.
„Mirno,“ sem pomislil. Je mirno! Bo že šlo! MogpČ&fttfV ; zadostovala tudi ena ampula ..."	'
Vbrizgal sem si protistrup in začel polglasno govoriti; imel sem občutek, da bi to utegnilo pomagati.
Čez pol ure mi je roka močno otekla. Srce ja zamolklo in težko bilo. Poskušal sem vstati, pa sem omahnil. Dajna, moja psica, me je pazljivo gledala. S svojim finim instinktom je takoj spoznala, da z menoj nekaj ni v redu. Ko sem spet legel, seje stisnila k meni, drgnila je glavo ob mojo ramo, lizala mi obraz, privijala se k meni. Rdeča, mrzlična megla mi je plesala pred očmi. Srce mije slabotno bilo ... Zmeraj slabeje . ..
Ko sem si spet nekoliko opomogel, je bila noč. Kopal sem se v znoju. Zdelo se mi je, da mi bo glava počila. Slišal sem šum, ko da dežuje, pa sem vedel, da to ni dež. Bil je topot tisačev malih parkljev.
Čreda je bobnela, hitela je za ovni vodniki, Dajna jih sama ni mogla držati v šahu.
Slišal sem kratko lajanje psa, ki je tekal sem ter tja.
Na kolenih sem se priplazil do vhoda v šotor. Pred očmi mi je migljala rdeča megla. Težko sem dihal, ko da mi pljuča stiskajo velikanske pesti. Mogel sem le počasi misliti. Strup v telesu me je ohromil, a vendar sem slišal glasove v noči in peketanje neštetih ovčjih parkljev. Videl sem, kako je čreda zdrvela mimo mene kakor kakšen sivo bel oblak. Hitro, vse hitreje. Dajna se je zaman borila proti paniki, ki je prevzela ovne vodnike. Dobro sem slišal bevskanje, tuljenje . . . Vedel sem, zakaj je čreda bežala: dingi, avstralski divji psi, so ji bili na sledi. Ti so hujši od volkov, bolj zviti in trdovratnejši. Njihovo krzno je temno rdeče, včasih rumeno. Love zmeraj v tropih. Brž ko zavohajo kakšno čredo ovac, jih nihče več ne ustavi. Dingi se boje človeka, toda kot hijene sc vržejo na vse, kar je slabotno in kar leži ranjeno na tleh. Če opazijo, da se človek ne more braniti, ga pri priči napadejo. Njihov smrtni sovražnik je pes.
Bil sem popolnoma brez obrambe in tako slab, da še puške nisem mogel držati. Padala mi je iz rok. Niti pomeriti nisem mogel, ker se je vse vrtelo okoli mene. Odplazil sem sc do ležišča.
Bevskanje dingov je prihajalo vse bliže. Pri jasni mesečini sem videl, kako je čreda pridirjala mimo. Bil sem čisto sam. Dajna je bila pri čredi; naučena je bila, da črede ne sme zapustiti.
Otipal sem svoj ostri široki nož. Tako me ti divji psi ne bodo dobili. Toda imel nisem niti toliko moči, da bi ga potegnil iz nožnice. Mrzlica je besnela v mojem telesu. Desnica mi je pomodrela in tako zatekla, da je sploh nisem mogel več premakniti. Pri vhodu v šotor je pomolel šilasti gobec. Dingo. Zelene oči so divje žarele. Podolgovato temno rdeče telo se je splazilo noter.
„Saj to ni mogoče, to vendar ne pomeni, da je konec ...“ sem pomislil.
Ker je začutila, da je gospodar v nevarnosti, je Dajna zapustila čredo in se vrnila v šotor.
Srdito je zarežala in sc vrgla na prvega dinga, ga zgrabila za vrat in vrgla nazaj, potem pa napadla drugega. Besno sta se grizla. Bil je kratek in ogorčen boj, tako da je dingo že ležal s pregriznjenim goltancem na tleh. A tudi Dajna je krvavela na več mestih.
Spet se je prikazal šilasti gobec divjega psa. Bila je to velika, močna žival. Verjetno vodja krdela.
Dajna ni šla iz šotora, hotela je, da ji bo hrbet prost. Dingo je zalajal, naskočil psico in jo zgrabil za vrat. Dajna je režala, grizla okrog sebe, vendar se ni mogla otresti dinga. Slišal sem, kako je visoko in ostro zatulila. Ta krik je predrl v moje mrzlične možgane. Rdeče megle so za hip izginile, z levico sem zgrabil puško in ustrelil. Nisem mogel meriti, ker sta bila Dajna in dingo zmršena v en sam klobčič. Streljal sem kar v zrak. Enkrat, še enkrat, vse dokler je bilo nabojev v magazinu.
Krdelo divjih psov je izginilo. Dajna se je priplazila do mene. Kri ji je kapljala iz pregriznjenega grla. Naslonila je svojo glavo na moje prsi. Čutil sem kako ji bije srce, njen topli dih mi je grel obraz. Vse hitreje sem tonil v temo.
Tako naju je nekaj ur pozneje našel neki farmar. Srce moje hrabre Dajne ni več bilo.
Ljudje bežijo iz občinske uprave
Tovarištvo iz vojne živi
Razlog: premajhni osebni prejemki na odgovornih delovnih mestih - Za občino: razveseljiv splošen porast osebnih dohodkov
Ali bo črnomaljska občinska uprava ostala brez ljudi? To vprašanje se zastavlja v zadnjem času, ko se je razvedelo, da zapušča občino sedmerica: dva načelnika in pet referentov. Odpovedi so že
napisane.
Slikati je, da izgublja občinska uprava strokovnjake zaradi majhnih osebnih dohodkov. V primeijavi z lanskim prvim polletjem je uprava dosegla letos v enakem času komaj 98,2 odst. povprečnega osebnega dohodka. V prvih šestih mesecih 1972 je bilo povprečje še 2.014 din, zdaj pa je pod 2.000 - samo 1.977.
Sicer so se osebni dohodki v občini povečali za 14,2 odstotka: od lanskih 1.582 na letošnjih 1.807 din. Povprečni osebni dohodek je v gospodarstvu napreooval za 15,4 odstotka oziroma od 1.530 na 1.766 din. V industriji so dosegli povprečni dohodek 1.762 din, ki je od lanskega v prvem polletju večji za 16,6 odstotka. Najbolj so napredovali v rudniku Kanižarica (letošnje povprečje 2.097 din za 22,2 odst. večje), v semiški Iskri (1.634 din - za 22,1 odst. več) in v Belsa-du (1.692 din - za 44,1 odst. več).
V	kmetijstvu so popravili osebne dohodke za 17,1 odst., v gradbeni-štvu za 25 odstotkov._________
ČRNOMALJSKI DROBIR
PLOĆNIKE ob cesti v zgornjo Loko, kjer so lani asfaltirali cesto, je začelo te dni urejati novomeško cestno podjetje. Delajo z denarjem iz krajevnega samoprispevka.
VODOVOD za del Črnomlja ob železniški postaji so morali preložiti zaradi rekonstrukcije ceste Cmo-melj-Ručetna vas. Dela so opravili delno. Popolna preložitev vodovoda bo veljala 760.000 din.
V	KANIŽARICI ljudje niso zadovoljni z oskrbo, ki jo ponuja poslovalnica trgovskega podjetja Dolenjka. Lokal je nujno potrebno obnoviti, kaže pa, da kritika ljudi ne pride do pravih ušes.
NA NOVI TRŽNICI se dela nadaljujejo. Tako je moči sklepati po tem, da se po nedograjenem objektu spet sučejo delavci.
Precej so se povečali povprečni osebni dohodki v gostinstvu — od lanskih 1.621 na letošnjih 2.206 din ali za 36,1 odstotka, pri čemer je Viatorjeva poslovna enota dosegla celo za 40,6 odst. večje povprečje ah 2.330 din. V obrti so obtičali na 1.720 din povprečnega osebnega dohodka, kije za 20 odstotkov večji od lanskega v prvih šestih mesecih.
Kovinar je z 2.140 din (za 24 odst. več) prvi. V šolstvu so napredovah za 6,7 odst. (letošnje povprečje 2.189 din), v kulturno-prosvetni in socialni dejavnosti za 3,9 (povprečje 1.920 din), v zdravstvu za 10,4 (povpr. 2.546, din), v bankah za 15,7 odst. (povpr. 2.582 din) itd.
Trgovina je dosegla za 5,4 odst. večje povprečje (OD: 1.988 din). Poslovalnice Planika, Tobak, Borovo in Krim so imele ob koncu letošnjega prvega polletja celo za 10 do 28
odstotkov manjše osebne dohodke kot lani v enakem obdobju. j z
 >
PREMALO PRODAJALN IN VEČJIH SKLADIŠČ Prodajnih in skladiščnih prostorov v Črnomlju manjka, zato občina spodbuja k obnavljanju in novim gradnjam. Ko bo urejena tržnica, bodo nekoliko lažje zadihali. Svoj lokal v Črnomlju namerava povečati in posodobiti tudi Emona. Viator pospešeno preureja grad, v katerem bo med drugim sodobna restavracija. Potrošnikom je treba še bolj približati blago, zato pričakujejo, da bodo trgovska podjetja v prihodnjem obdobju odprla več novih lokalov v novih mestnih naseljih.
Nk-;
Jugotehnika gradi v Črnomlju ob Cesti Franca Rozmana-Staneta trgovino, v kateri bodo prodajali gospodinjske in električne stroje ter druge predmete, kakršnih v mestu zdaj ni dobiti. Specializirana trgovina bo podobna tisti, ki jo je Jugotehnika odprla v Metliki. Gradnjo financira v celoti Jugotehnika. (Foto: I. Zoran)
Prevrnjen voz, globoke udrtine na dveh avtomobilih in dva potolčena nosova — take posledice je imela prometna nesreča, ko se je konj splašil med parkiranimi „konjskimi močmi“ na črnomaljskem trgu. Nenavadna nesreča je privabila gledat „posledice44 več deset radovednežev. (Foto: I. Zoran)
Zadolžitve za ustavo objavljene
Do začetka javne razprave o obeh ustavah in občinskem statutu še štirinajst dni - Za uspešnost odgovoren poseben politični aktiv
Javno razpravo o zvezni in republiški ustavi ter občinskem statutu bo vodil v metliški občini devetčlanski koordinacijski odbor, ki so ga imenovali 8. avgusta na skupni razšiijeni seji izvršnih teles politčnih organizacij:	izvršnega	odbora	občinske	konference
SZDL, občinskega sindikalnega sveta in občinskega komiteja ZKS.
Razpravo v krajevnih skupnostih bo vodila Socialistična zveza, v delovnih organizacijah pa sindikat. Začela se bo septembra. Ob koncu avgusta bodo 20-članski politični aktiv, ki bo tolmačil posamezna določila iz ustavnih in statutarnega osnutka, poslali na seminar, ki bo
KOMITE DREZA
Občinski komite ZK v Metliki je prejšnji teden ugotavljal, da v občini hudo počasi uresničujejo novo stanovanjsko politiko. Na seji so člani politično osvetlili priprave na bližnje javne razprave o osnutkih zvezne in republiške ustave ter občinskega statuta. Na dnevnem redu so imeli tudi kadrovska vprašanja.
SPREHOD PO METLIKI
ŽE DEVETIČ zapored je razpisal občinski sindikalni svet delavske športne igre. Trajale bodo do občinskega praznika oziroma do dneva republike, ko bodo najboljšim podelili diplome in pokale. Iger se bodo udeležile vse sindikalne organizacije, tekmovale pa bodo v nogometu, odbojki, rokometu, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, kegljanju, šahu in - prvič letos - v plavanju.
METLIKA bo dobila trim stezo. Primeren teren že iščejo. Nekaj denarja bo prispeval občinski sindikalni svet, nekaj delovne organizacije, mladinci in športniki pa bodo prostovoljno delali.
SREČANJE BORCEV XV. SNOUB bo letos 9. septembra. O pripravah so se 11. avgusta pogovorili v Metliki. Te dni bodo izdali šesto številko obvestil, ki bodo podrobneje informirala o poteku srečanja. Odbori marljivo delajo.
T. GAŠPER1Č
metliški tednik
obdelali nekatera vprašanja komunalnega sistema.
Medtem so v Metliki imenovali tudi odbor šesterice in ga zadolžili, da pripravi teze za nov statut občine. Izhodišča za novi statut upoštevajo samoupravno delegatsko načelo. Upajo, da bodo teze pripravljene do začetka javne razprave.
Neizrabljena ležišča
Borci metliške občine se stežka odločajo za letovanja, saj morajo vse sami plačati
V	Metliki ugotavljajo, da borci premalo letujejo na morju. V Banjo-lah, kjer ima ZZB šestero ležišč, je bilo letos na oddihu le 33 članov. Zmogljivosti so zasedene le polovično, saj se za junij in september nihče ne prijavi. Tako je že nekaj let, število letovalcev se ne spremeni.
Celodnevni stroški so znosni: za penzion A kategorije je treba pdšteti 55, za penzion B kategorije pa celo
samo 47 din. Kaže, da to ni dovolj mikavno. Kajpak je treba pripomniti, da borci metliške občine ne dobivajo regresa in da morajo letovanje v celoti plačati iz svojega žepa.
Na občinskem odboru ZZB menijo, da je treba del krivde za tako majhen odziv na letovanja pripisati tudi obveščanju, ki je vse prej kot zgledno. V krajevnih organizacijah kaj malo vedo o tem, ker obveščevalci ne izpolnjujejo dolžnosti. „Naši borci so slabo obveščeni tudi o drugih vprašanjih," trdijo na občinskem odboru, zato so sklenili to obravnavati na eni od sej.
Spet za odrasle
Metlika: večerna šola
„Tudi ražen vrteti se moraš naučiti,“ je dejal tale fant iz Gradca tistega dne, ko so v tem kraju slavili krajevni praznik in se — kot se na tak dan spodobi
—	veselili na veselici. Letos se najrazličnejša slavja v občini kar vrste, med najbolj marljivimi pa so nedvomno gasilci. (Foto: 1. Zoran)
Metliška delavska univerza bo tudi letos priredila večerno šolo za odrasle. Pouk bo v popoldanskih in .večernih urah v prostorih osnovne šole. Prijave bodo sprejemali do 31. avgusta. Če bo dovolj vpisanih, se bo pouk začel sredi septembra.
V	minulem šolskem letuje večerno osnovno šolo obiskovalo 24 učencev, od tega jo je uspešno končalo 20 kandidatov. Zanimivo je, da se je večina le-teh odločila, da bo študij nadaljevala na srednjih šolah.
Možnosti, ki jo daje delavska univerza, ne gre omalovaževati. Podatki o izobrazbi zaposlenih niso razveseljivi. Se veliko delavcev in delavk, ki si služijo vsakdanji kos kruha v domačih delovnih organizacijah, še nima popolne osnovne šole.
Zastave (ne) vihrajo
Medvedovi na rob
Nedavno je „medved" ugotovil, da za praznik vstaje na gozdarskem domu v Ribnici, kjer je tudi sedež družbeno-političnih organizacij, ni bila izobešena zastava. Niti ribniška ne! Menda nosita del krivde za to tudi sekretarja ZK in SZDL, če pa sta bila na dopustu, pa njuna namestnika.
Kot eden omenjenih se ne bi v celoti strinjal z medvedovim mnenjem, predvsem zaradi tega ne, ker je nekje jasno zapisano, da morajo lastniki stavb ob praznikih (ti pa so točno določeni) izobesiti zastave. Tudi zaradi tega ne, ker se mi ne zdi pravilno, da bi nekdo, kije trenutno na vidnejšem družbenem položaju zaradi svoje funkcije moral opozarjati lastnika stavbe, naj vendarle izobesi ob prazniku zastavo, pa tudi zaradi tega ne, ker menim, da bi se skoro tri desetletja po končani vojni mi vsi skupaj že lahko navadili na izobešanje zastav ob državnih in republiških praznikih. Tudi zaradi tega ne, ker smo lastnika te stavbe in mnoge druge lastnike v preteklosti že mnogokrat opozorili, naj pred praznikom izobesijo zastave. Nazadnje tudi zato ne, ker so državni in republiški prazniki vedno dela prosti dnevi, in če človek ne pozabi na to svojo pravico (do plačanega prostega dne), naj ne pozabi tudi na svojo dolžnost (izobesiti zastavo). In še zaradi marsičesa se z medvedom v celoti ne strinjam.
Izobešanje zastav ob praznikih je menda resnično naša bolezen -bolezen pozabljanja namreč. Brali smo pred časom, kako je bilo z zastavami za 1. maj po Ribnici, da so mnoge visele narobe, mnoge pa so bile hudo zdelane, morda še iz prvih povojnih let. In to kljub obsežni akciji mladine. Če smo zapisali, da mora biti zastava na sleherni hiši, naj tako tudi bo. Pa ni, če le malo iz središča stopiš, da o vaseh sploh ne govorimo, saj jih niti vse javne stavbe (gostilne, tigovine ipd.) nimajo.
Vsi skupaj se lahko nekaj naučimo od Grčaric, kjer so letos v vsaki hiši kupili zastavo. Ponekod imajo celo po dve. In vem, da za katerikoli praznik vihra v majhnih Grčaricah več zastav kot domala po vsej ostali občini skupaj. Razen v Ribnici.
F. GRIVEC
»Nikoli ne bom pozabil italijanskih prijateljev!« je dejal Ladoy ko se je vrnil iz Arcevie, mesteca pod Apenini, ki se je pobratilo z Ribnico na Dolenjskem
Tovarištvo, stkano med narodnoosvobodilno borbo, je dalo povod, da sta po vojni navezali prijateljske stike občina Ribnica na Dolenjskem in mestece Arcevia v Italiji.
ČREPINJE IZ LONČARU E
GRADNJA GASILSKEGA DOMA v Rakitnici je začasno prenehala. Kakor pravijo gasilci, bodo nadaljevali delo, ko bo postorjeno na polju in bodo imeli več časa. Gasilski dom grade ob cesti nasproti mlina. Temelji so že narejeni. Tudi precej gradbenega materiala imajo.
ZASILNO KOPALIŠČE so si mladi iz Lončarije uredili v Prigorici. Pred leti so se kopali v Ribnici nad Prigorico, v Založju, sedaj pa je struga neprimerna. „Diyje“ kopališče je sedaj sredi Prigorice, v Gaber-jih. Seveda pa bi potrebovali veliko denarja, da bi uredili vsaj skromno kopališče, temu območju nujno potiebno.
NOVE GRADNJE - Gradnja stanovanjskih hiš v Dolenji vasi se nadaljuje. V pripravi so štiri nove hiše, še več pa bo gradenj, ko bo urejen zazidalni načrt za Kostevc in Humec. Žal, priprava načrta prepočasi napreduje.
POMANJKANJE UČITELJEV -Pouk v šoli v Dolenji vasi se bo septembra pričel z nepopolno zasedenimi delovnimi mesti. Kljub razpisom doslej še niso mogli dobiti četrte učiteljice. Kaže, da si bodo morale nehvaležno dodatno delo razdeliti preostale učiteljice. Težava je tudi v tem, ker v Dolenji vasi ni primernega stanovanja za učitelja, ki bi se morebiti javil na razpis.
VRSTE ZA KRUH - V trgovini Lončar med drugim prodajajo tudi kruh. Preskrba s kruhom je težavna, kakor v mnogih drugih krajih. Ljudje že zjutraj čakajo na kruh v dolgih vrstah, ko pa ga pripeljejo, prodajalke ne morejo biti kos navalu kupcev. Kupci v prerivanju za „ljubi kruhek“ včasih celo premaknejo prodajni pult. Težave so predvsem poleti, ko ljudje zaradi dela na polju pečejo doma manj kruha.
5. maja 1973, na občinski praznik Arcevie, je odšla na njihovo slavje delegacija iz Ribnice. Takrat so sklenili, da bodo to tovarištvo prenesli tudi na mladino.
Sredi julija je prvih deset italijanskih otrok prišlo na počitnice na Travno goro. V istem času je enako število pionirjev iz Ribnice, Sodražica in Loškega potoka odšlo na prijateljski obisk v Italijo. Med našimi pionirji je bil tudi Lado Mohar, kije navdušeno pripovedoval o svojih doživetjih. Poleg športnih srečanj s tamkajšnjo mladino so gostitelji popeljali ribniške pionirje po okolici mesteca vse do 20 km oddaljenega Jadrana. Ogledah so si mesta Raven-na, Rimini, San Marino in Bologna. Spoznali so kraje, kjer so se proti Nemcem borili slovenski in italijanski partizani. Ob lepem spomeniku v Arcevii so položili cvetje. Mestni župan je pionirjem darovi v spomin lep lončen izdelek iz tistih krajev.
„Bilo je zares lepo in prijetno na počitnicah,“ je dejal Lado, ki bi najraje še enkrat pohitel v gostoljubno mestece pod Apenini.
MARJAN TRATAR
0RTNEŠKI POROČEVALEC
V	ATOMSKIH TOPLICAH - V nedeljo, 5. avgusta, so izletniki v organizaciji ribniškega TURISTA obiskali „Atomske toplice*4. Izletniki so bili z obiskom toplic zadovoljni, zlasti z dobro domačo hrano v gostilni STAROVEŠKI. Posrečilo se jim je celo, da so se okopali, kar je zaradi velikega navala, zlasti ob nedeljah, skoraj nemogoče. Izletniki so obiskali še Šentjernej in Kostanjevico.
GRAD PROPADA - Nad Ortnekom sameva in propada eden najlepših gradov v Ribniški dolini. Če bo zares stekla gozdna cesta iz Ortneka na Marof in dalje do starega gradu, bo postal grad bolj vabljiv in bo morda tudi Spomeniško varstvo kaj ukrenilo, da ga ohrani.
V. P.
REŠETO
v k
Premik po desetletju
V	oktobru letos bo preteklo že
10	let, kar je bil v Kočevju dograjen dom telesne kulture. Tako so kočevski telovadci in športniki dobili tri telovadnice s skupno površino 630 kvadratnih metrov. Od takrat se stanje ni mnogo spremenilo, kupili so le nekaj telovadnega orodja in uredili asfaltirano košarkarsko igrišče.
Vseskozi so bile težave z upravljanjem športnih objektov. Pred dvema letoma je bil ustanovljen „Center za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov v Kočevju“, zavod s samoupravljanjem in samofinanciranjcm. Z novo obliko upravljanja so bila društva rešena skrbi za gradnjo in vzdrževanje objektov in so svoje moči lahko posvetila svoji dejavnosti. Vkljub temu so nekatere težave ostale. Po prejšnjem načinu dela je dom telesne kulture prejemal redno letno dotacijo iz občinskega proračuna. Zato pa so imela društva po določenem urniku pravico do brezplačne uporabe telovadnice in drugih športnih površin ter pisarn.
Po ustanovitvi „centra" je bila ta dotacija na predlog Občinske zveze za telesno kulturo v Kočevju ukinjena in so jo združili z ostalo dotacijo občine za potrebe telesne kulture na občinskem območju. Uporabo športnih naprav so morala društva in klubi odslej plačevati. Pričeli so omejevati umik vadbe in treningov na najpotrebnejše. Na ta način so želeli prihraniti čim več denarja za tekmovanja, potovanja in opremo. Če je tako ravanje pametno, bo pokazal Čas. Vsekakor pa je to stališče v nasprotju s trditvami nekaterih mladih dopisnikov v dnevnem časopisju, da se šport v Kočevju težko razvija, ker ni dovolj športnih objektov.
Tudi telesna vzgoja v šoli ne more uspešno napredovati. Vse kočevske šole so brez tclovadnic in nad 1.500 učencev iz štirih šol se težko zvrsti v domu telesne kulture.
Razveseljivo pa je, da smo s pomočjo krajevne skupnosti Kočevje-mesto začeli graditi nekaj novih asfaltiranih športnih površin. Dela gredo h koncu in tako bomo že v tem mesecu v neposredni bližini doma pridobili novih 1.409 kvadratnih metrov asfaltirane površine, in sicer 1.248 za rokometno in 160 za košarkarsko igrišče. Okrog igrišč bodo takoj pričeli urejati parke in okrasne zelenice.
A. ARKO
m
Dela pri graditvi novih športnih površin pri domu telesne kulture v Kočevju gredo h koncu. Asfaltirana igrišča bodo mladim kočevskim športnikom odprla nove možnosti za napredek. (Foto: F. Brus)
Park narodnih herojev
Kočevje v čast osmerici herojev
V	Kočevju se pripravljajo na letošnji jubilejni občinski praznik 3. oktober - 30-letnico kočevskega zbora. V počastitev praznika bo vrsta prireditev, začele pa so se že ob dnevu vstaje s proslavo 30-letnice
Ervega zbora aktivistov OF v Starem ogu. Poseben prispevek obletnici zbora odposlancev bo tudi proslava obletnice zloma plave garde v Grčaricah 9. septembra in podelitev skupne domicilne liste okrožnemu odboru aktivistov OF občine Kočevje, Ribnica in Ljubljana-Vič-Rudnik.
Zvedeli smo, da pripravljajo v Kočevju za občinski praznik ureditev parka narodnih herojev, v katerem bodo doprsni kipi vseh narodnih herojev kočevske občine. Teh je osem, trije pa so še živi. Med vojno so padli Anton Marincelj - Janko, Evgen Matejka - Pemc, Ivan Omerza - Johan, Dušan Remih - Duško in Jože Šeško. Živi so še Jože Bol-dan — Silni, Andrej Cetinski — Lev in Jože Ožbolt - Stanko.
OBLEDELE ZASTAVE - Lastniki hiš bi morali bolj spoštovati narodne simbole. Več kot polovica zastav, ki visijo med prazniki s kočevskih hiš, je dotrajanih in obledelih. Isto velja za razne ustanove in zavode. Vsaj do občinskega praznika bi to morali urediti.
Načrt za ureditev parka je pripravljen, znana še ni lokacija. Predvidoma naj bi bil park pred novo osnovno šolo ali pa pred stavbo SDK.____________________________
DROBNE IZ KOČEVJA
NEVARNA VOŽNJA - Precej tvegano in nevarno se je voziti na mopedu s sestavljeno ribiško palico in z odprtim dežnikom. To smo lahko videli pred nedavnim v kočevskem parku. Se posebno žalostno je, ker tisti voznik ni več mladoletnik.
SEZONSKI POPUSTI - Potrošniki se čudijo,* kako je mogoče prodajati različno blago s popusti od 30 do 50 odstotkov. Če bi se ti popusti porazdelili skozi vse leto, bi bile cene nižje in se ne bi kopičile zaloge.
PRED PRIČETKOV ŠOLE -Knjigarna Državne založbe v Kočevju je dobro založena s šolskimi potrebščinami, le nekatere kniige so še v tisku. Starši že kupujejo, kar bodo potrebovali njihovi šolarji, morajo pa kar globoko seči v žep.
KOČEVSKE NOVICE
&
najveijetneje organiziran za več občin skupaj. Pred javno razpravo bodo na širšem političnem aktivu
NOVO V BREŽICAH
AMD IZPOLNILO PLAN - Letošnje leto bo za AMD Brežice posebno uspešno. Razen tega, da so vzgledno organizirali prve mednarodne moto kros dirke in izvedli izlet v neznano, so doslej vključili v svoje vrste tudi že nad 600 občanov, med njimi je 45 podmladkarjev. Tako so krepko presegli načrtovano število
- 500 članov. Pri društvu se ta čas že pripravljajo na državno ekipno prvenstvo v motokrosu z motorji do 60 ccm in 250 cmm, ki bo 7. oktobra na Prilipah.
MLADI PLANINCI - Po enem tednu se je vrnila domov skupina 21 planincev, ki so pod vodstvom dveh vzgojiteljic letovali v Trenti. Od tod so opravili vrsto izletov, poizkušali lažje vzpone in navezali stike z novimi prijatelji. Nadvse zanimivo in koristno so preživeli del počitnic.
PRENOVLJEN ANTENSKI STOLP — Pred tedni so delavci Kovinarske iz Krškega prenovili 49 m visoki antenski stolp radia Brežice, te dni pa je na vrsti pleskanje konstrukcije. Zaradi vzdrževalnih del lahko poslušalci spremljajo le lokalni program.
NAČRTUJEJO GOSTOVANJA
- Zavod za kulturo v Brežicah in temeljna kulturna skupnost bosta tudi v sezoni 1973/74 obnovila gledališke abonmaje. Ker bo letos na voljo okrog 8 starih milijonov, bodo sezono nekoliko podaljšali, obenem pa so se dogovorili tudi za glasbene prireditve in nastope folklornih skupin. Na prvem informativnem razgovoru š predstavniki delovnih organizacij in šol se bodo dogovorih še o dveh predstavah zunaj Brežic. V abonma pa naj bi vključili tudi dve predstavi domačih amaterskih dramskih skupin.
V SAVUDRIJI POLNO - Občinska počitniška skupnost gosti ta čas že peto letošnjo izmeno. Po deset dni prebije ob moiju povprečno po 35 otrok, ki letujejo v organizaciji ‘'Občinske zveze prijateljev mladine, razen tega pa še zaposleni iz Tovarne pohištva, Prevoza, Gozdnega gospodarstva Brežice in člani borčevske organizacije. Do konca avgusta bo v Savudriji letovalo preko 220 otrok in okrog 400 drugih občanov.
O USTAVI
Do konca tega meseca bo tudi občinska konferenca ‘ ZMS začela javno razpravo o osnutkih republiške in zvezne ustave. Še poprej bo republiška konferenca organizirala za občinska vodstva dvodnevni seminar.
BREŽIŠKE VESn
Kaj pa zdaj, so se spraševali radovedneži, ko je pied zelenjavno trgovino v Brežicah nasedel tovornjak. S pošiljko sadja in vrtnin je zapeljal na pločnik, pa deske nad vhodom v zaklonišče niso vzdržale njegove teže. Če nič drugega, je pozabljeno zaklonišče opozorilo nase. (Foto: J. Teppey)
»Ne morejo« dati ničesar
Kako se (ne) zbira denar za mladinski pohod
Čez približno tri tedne bodo mladi iz brežiške občine krenili na pohod po poteh Kozjanskega odreda. Mesec dni počiva pri OK ZMS prvi odgovor na prošnjo za denarno pomoč, ki jo je mladinska organizacija poslala vsem delovnim kolektivom v občini.
Tudi v letošnjem letu namreč za
„PODNEVI ŠIVA, PONOČI PARA"
Hortikulturno društvo in krajevna skupnost si že nekaj let prizadevata za lepšo podobo mesta. Tako je letos spomladi cestno-komunalna služba pri skupščini občine Brežice lepo uredila del zelenice ob prosvetnem domu.
V	nekaj tednih je zrastla trava in pognalo grmičevje. Pred dnevi pa so delavci PTT podjetja po sredi trate skopali jarek in pričeli polagati cevi za telefonski kabel Žal to ni edini primer nesodelovanja. Vse skupaj pa spominja na zgodbico o Mari, ki „podnevi šiva, ponoči para “
pohod niso mogli zagotoviti denarja iz redne dotacije. Prvi odgovor na prošnjo je negativen. Poslali so ga iz GG Brežice s pojasnilom, da so sredstva sklada skupne porabe že razdeljena ter da v zvezi z veljavnimi predpisi ni možno obremenjevati dohodka, ki bo ustvarjen v prihodnjem letu s ,te vrste prispevki. Ko bi mislili z možgani SDK, nemara sploh ne bi imeli več vprašanj. Ob dejstvu, da ena najmočnejših gospodarskih organizacij v občini sredi leta ne more za takšen namen dati niti stotaka, pa je vredno še enkrat pomisliti na'vse, kar govorimo in pišemo o potrebi prenašanja revolucionarnih tradicij, o usposabljanju mladine za splošni ljudski odpor itn.
Denimo, da bi se pogovarjali samo načelno: kdo od predstavnikov gospodarstva bi lahko zatrdil, da za njihovo podjetje vse to ni posebnega pomena? In če bi se pogovarjali bolj poslovno, bolj elastično: kdo od predstavnikov delovnih organizacij bi lahko stooodstotno zagotovil, da se od začetka julija do konca leta ne bo spremenila niti ena postavka v njihovih planih, finančnih predračunih ipd.?
Čeprav ena lastovka še ne prinese pomladi, kot pravimo, pa je nemara le potrebno opozoriti, da bi mladim šlo navsezadnje težko v račun, da večina delovnih ljudi nima več posluha za te vrste akcij, če bi več delovnih organizacij odgovorilo na podoben način. Kajti - gre predvsem za odnos! Zneski so lahko tudi simbolični.	s.	KUNEJ
KRŠKE NOVICE
NA TRIGLAV! - Na pobudo delavcev bo komisija za šport, rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu med 23. in 25. avgustom organizirala pohod na Triglav. Prijave so po delovnih kolektivih zaključili danes.
NEPRIČAKOVAN USPEH - Vse izmed osmih vaških strojnih skupnosti, ki so jih ustanovili to leto, so letošnjo žetev žit ugodno končale. Z zaslužkom so tako njihovi člani že ^odplačali polovico kreditov, ki so jih dobili za nakup strojev.
SE ENA SKUPNOST - Se pred zimo bodo tudi v krški občini ustanovili kmetijsko zemljiško skupnost. Pretekli teden so že imenovali osemčlanski pripravljalni odbor, do konca oktobra pa bodo izvolili še člane začasne skupščine.
O KADROVSKI POLITIKI -Osnutek samoupravnega sporazuma o tem pomembnem vprašanju je Posebna služba pri občinski skupščini že izdelala in ga poslala v razpravo po delovnih kolektivih. Tamkaj zbrane pripombe in dopolnila ter mnenja članov kadrovske komisije Pri komiteju OK ZKS bodo upoštevali še pred dokončnim podpisom sporazuma.
DRUGI DEL IGER - Le še štirinajst dni nas loči od pričetka drugega dela občinskih delavskih športnih iger. Po prvem delu vodi v skupni uvrstitvi pri ženskah kolektiv senov-Ške Lisce, pri moških pa ekipe iz krške Celuloze.
TEŽAK ZAČETEK - Krške rokometaše čaka že zadnjo nedeljo v tem mesecu start v ljubljanski conski ligi. Trenirati so pričeli 1. avgusta, v prvih dveh kolih pa bodo gostovali na tujih igriščih.
ALI ŠE .KMETIJSKI PRAZNIK"?
0 USTAVI POLDRUGI MESEC
Izvršni odbor SZDL sprejel akcijski načrt
Koordinacijski odbor, ki so ga pred kratkim ustanovili pri občinski konferenci SZDL, je sklenil, da bodo v krški občini pričeli javno razpravo o osnutkih republiške in zvezne ustave v prvih dnevih septembra.
Do tedaj ni več daleč, zato so temeljite priprave že začeli. Koordinacijski odbor,' v katerem je 25 predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij, je sprejel delovni načrt, katerega prvi del bodo uresničili že med poletjem. Imenovah so petnajst predavateljev, ki bodo v kratkem na dvodnevnem seminarju izpopolnili znanje o ustavnih spremembah.
Razprava bo potekala po krajevnih skupnostih, delovnih kolektivih
in v interesnih skupnostih. Natančen razpored sestankov oziroma drugačnih oblik javne razprave sicer še ni narejen, bo pa v kratkem. Zajel bo širok krog občanov. Ker predavateljski aktiv vsega dela (pojasnjevanja ustavnih sprememb) ne bo zmogel, bodo zagotovili še „dodatno14 pomoč aktivistov. Po večjih krajih bodo javno razpravo pomagali organizirati še tamkajšni ožji politični aktivi.
Načrt o organizaciji javne razprave o ustavnih dopolnilih je tako že „na papirju**. Pravočasne priprave zagotavljajo, da bo vse do potankosti uresničeno. Ko se bo septembra razprava začela, ne bo smelo priti do nepredvidenih zapletov ah spodrsljajev, ki bi jo zadržali, kajti končati jo bo treba že 15. oktobra!
Z. SEBEK
Člani sekcije za kmetijstvo ! pri občinski konferenci SZDL so na zadnji seji minuli teden predlagani, naj bi ponovno obudili prireditev, ki so jo pred zadnjo vojno poznali pod imenom „Kmečki praznik4*. Pripravili naj bi ga vsako jesen.
KRŠKI TEDNIK
Novomeško gradbeno podjetje Pionir z veliko naglico gradi stanovanjski blok za strokovnjake in delavce bodoče jedrske elektrarne v Krškem. Blok stoji na levem bregu Save. (Foto: J. Teppey).
Najsodobnejše kegljišče v Sevnici
Pogumna naložba malega kolektiva - Kegljišče zagotovo nared za novo leto
Ljubitelji kegljanja se lahko upravičeno veselijo ugodnejših dni za ta šport v Posavju. Sevniško gostinsko podjetje gradi štiristezno avtomatsko kegljišče poleg -Kolodvorske restavracije. Veljalo bo 2,59 milijona dinarjev. Kegljišče bo imelo najsodobnejšo švicarsko opremo po brezvrvičnem sistemu pobiranja kegljev, kar omogoča za 20 odst. več lučajev kot navadna avtomatična kegljišča. Zato so na mednarodnih prireditvah opustili vrvične sisteme.
-	Kako, da ste se odločili za
STUDENEC: KJE DOBITI DENAR?
Kljub temu da je občinski gasilski sklad iz Sevnice odobril PGD Studenec 30.000 din za nakup nove brizgalne, le-ta še zmeraj leži v nekem skladišču v Sevnici, ker vaščani okoliških vasi Studenca še niso zbra-
li	potrebnih dodatnih 15.000 din.
Kaže, da bo potrebno takoj zagotoviti omenjena sredstva, ker PGD Studenec brez nove brizgalne nima nobenih možnosti za obstoj.
K. Z.
MANJ TURISTOV KOT V PREDSEZONI
Obratno, kot velja za Dolenjsko, velja za Sevnico: spomladi je bilo v Kolodvorski restavraciji več nočnin kot sedaj! Na voljo je 28 ležišč. V Sevnico pride le tisti, kdor je v to prisiljen. Gostinski delavci menijo, da so temu krive tudi ceste: sredi poletja je zaradi gradnje zaprta cesta proti Krškemu, v veljavi so nemogoči obvozi. Lep čas je veljala zapora tudi za edino „asfaltno okno v svet“ za cesto proti Radečam, ko so cestarji počasi krpah sesuti kamniti podporni zid pri Radečah. Kdor je tudi po sili razmer za6el na slabo urejeno obvozne poti, si bo krepko premislil, preden bo spet šel na ta konec.
JUTRANJKA: KUHINJA ZA 500 OBROKOV
Delavci JUTRANJKE v Sevnici so minuli petek dobili novo kuhinjo. Je samopostrežnega tipa, oprema zanjo je veljala milijon dinarjev. Prostor so dobili s preureditvijo v starem deli zgradbe. Doslej niso imeli svoje delavske kuhinje, malice so vozili 'iz Sevnice. Kuhinja, žal, še ne bo mogla popolnoma zaživeti, ker ne morejo pridobiti usposobljenih kuharic.
gradnjo kegljišča? - smo vprašali direktorja Rada Umeka.
„Sevnica nima nekih naravnih ali drugih posebnosti, ki bi pritegovale goste, tudi domačinom ne moremo nuditi kaj posebnega. Sevniški kegljaški klub šteje že nad 120 članov. Na starem kegljišču se ne morejo niti zvrstiti. Imamo stike s kegljači iz sosednjih krajev, ki si želijo take naprave. “
Nova gradnja je del sprejetega srednjeročnega načrta razvoja podjetja. Nazadnje so po nasvetih arhitekta lepo uredili gostišče ,,Na vogalu “ na Glevnem trgu v Sevnici, lani so porabili 310 tisočakov za ureditev okolice in gostišča „Na križi-šču“ v Šmarju. Kolodvorska restavracija bo veliko pridobila z novim kegljiščem. Do leta 1975 je po idejnem načrtu predvidena nadzida-
Društvo druži
Triglav . Stuttgart: vsaj 20 planincev s Posavja
Slovenska društva med našimi rojaki na začasnem delu v Nemčiji so pomembna vez, ki združuje ljudi - kljub razdajam.
Te dni se mudijo v domovini člani stuttgartškega Triglava. Boštanjčan Ivan Možic je tajnik planinske sekcije, Tine Dolinšek iz Radne predsednik, Janez Močivnik iz Sevnice pa vodi foto sekcijo.
„Matično planinsko društvo pri RTV Ljubljana pod vodstvom prof. Marjana Krešlja nam je zagotovilo vodnike za pohod na Triglav in tudi sicer uredilo vse podrobnosti, ki si jih sami z dela v Nemčiji ne bi mogli,“ je dejal tajnik Možic.
-	Odkod denar za potrebe društva? - nas je zanimalo.
„Plesi, srečelovi in podobna dejavnost v gostišču predsednika Dolinška. Zadnji srečelov nam je vrgel 800 nemških mark izkupička. Ce bomo naleteli na razumevanja slovenskih organizacij, bomo v planinah zgradili svojo kočo. Vsi bi radi prišli domov, skupni dom nas bo še bolj povezoval!“
A. Z.
va zgradbe s 7 sobami, dvema apartmajema in restavracijo v prvem nadstropju s 45 sedeži. Spodaj bodo povečali močno priljubljeni snack bar s sedanjimi sedeži še za 30 sedežev.
a. Železnik
SEVNIŠKI PABERKI
DRUGA FIRMA, ISTI DELAVCI? Planinsko cesto so doslej v glavnem posodobljali delavci celjskega Cestnega podjetja. Po spremembi organizacije slovenskih cestnih podjetij bo tod nadaljevala delo najverjetneje novomeška enota. Dosti lju di, zlasti tistih, ki se po tej cesti vsak dan vozijo, je že doslej negodovalo, da gre delo prepočasi, bojijo pa se, da bo poslej še slabše. Te dni bodo pokrili z asfaltom prva dva kilometra. Do Planine pa jih je skupno 21!
PRVOMAJSKA: START ZA AKCIJE - Dela za asfaltiranje te ulice so že v teku. Stanovanjsko podjetje je s stroji v glavnem že naredilo, kar se je dalo. Minuli teden so čakali še poštarje, da se domenijo, kam s telefonskimi kabli, da ne bi kasneje spet prekopavah. V kratkem bo prišlo na vrsto tudi ročno delo, to pa so občani vzdolž ulice obljubili krajevni skupnosti in stanovanjskemu podjetju-
HMELJARJENJE SE JE ZAČELO - V ponedeljek so pričeli ročno obirati hmelj na vseh hmeljiščih sevniškega kmetijskega kombinata. Čeprav imajo v Šentjanžu nov obi-ralni stroj, želijo tudi na tem hmeljišču zapoditi čimveč obiralcev. Pri strojnem obiranju se namreč uniči dosti pridelka, treba pa je tudi odlašati z obiranjem.
POSLEJ DVA POKLICNA GASILCA — Sl. avgustom se je pri
fasilskem servisu v Sevnici zaposlil 3 sektorski poveljnik Martin Žnidaršič. Razen z delom v servisu pri polnjenju aparatov imata oba poklicna gasilca tudi vrsto nalog v požarni varnosti. Vprašanje kadrov v občinski gasilski zvezi in društvu je še vedno pereče: več mesecev nimajo tajnika. Znajti bi se morah kot Tre-banjci: uvozili so ga iz sevniške občine!
SEVNI&KI VESTMI
Meščani delajo
Asfalt na šestih ulicah in pol
V	Trebnjem so lani osfaltirali eno ulico, letos so se za to odločili še na Cesti heroja Slaka, v Jurčičevi, Trubarjevi in Tomšičevi uhci, na Temeniški poti, delu Uhce talcev in Pod gradom.
„Po tri tisočake prispeva vsaka hiša, delovne organizacije prispevajo 320 tisočakov, občinski komunalni sklad pa 35 odst.
V	Slakovi uhci so ljudje delali za javno razsvetljavo: vsak je moral izkopati in zasuti 15 metrov jarka. Krajevna skupnost je prispevala luči, drogove in material,“ nam je o teh akcijah povedal predsednik krajevne skupnosti Ivan Longar.
Res je bila za to potrebna vrsta sestankov. Sklenjen je bil koristen dogovor, ki bo mnogo pripomogel k prijetnejšemu videzu kraja. Zgled Kidričeve uhce je potegnil za seboj druge, ti pa bodo še ostale.
A. Z.
DOMAČA TOČA
Toča je letos naredila mnogo škode. Mirenska DANA je v tej stiski priskočila kmetom na pomoč: okleščene orehe je odkupovala po 5 dinarjev kilogram za novo proizvodnjo ekstraktov. Ob tem odkupu pa je neki gospodar povprašal: „Jih lahko še sam kaj oklestim? “
MIRNA: KLUB ZAPRT
Zaradi neresnosti in neodgovornosti nekaterih mladincev na Mirni se je predsednik mladinskega aktiva Maijan Novšak po posvetovanju s predsednikom krajevne skupnosti odločil začasno zapreti mladinski klub. Prostor je imela v najemu krajevna skupnost, zanj je plačevala tudi tokovino. O tern se bo treba pogovoriti ne le na mladinskem aktivu, temveč tudi na družbeno-političnem aktivu kraja.
Kakšno propagando
Cviblje in Penzion Putnik še vedno na bojni nogi
Vsak večer zavijeta na Putnikovo parkirišče ob avtomobilski cesti dve „škodi“: rdeča in rjava. Rdeča nosi na strehi modro tablo „TURIST INFORMATION4*. „To je naš službeni avto,“ pravijo Cvibeljčani, zasebni lastniki tujskih sob. Turist se pripelje, dobi napotilo, rjava škoda ga kot pilot ladjo usmeri do hiše s prazno sobo. Zanimiva, za marsikoga pa tudi sporna rešitev.
Tajnika Dolenjske turistične zveze v Novem mestu Nika Pauhča smo povprašali o izkušnjah z zasebnimi sobami drugod na Dolenjskem. Dejal je, da imajo to lepo urejeno v Dolenjskih in Cateških Toplicah. Tam dobivajo zasebniki goste preko turističnega biroja. Biro določi kategorijo sobe, ceno in drugo. V Trebnjem so imeli že maratonske seje za ureditev tega vprašanja, žal še vedno niso prišli do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za vse.
Lani so vzdolž avtomobilske ceste in tudi po samem Trebnjem namestili table. V neki hiši so uredili tudi sprejemno pisarno s telefonom. Služba na tem telefonu je po besedah tajnika Dolenjske turistične zveze v redu. Dodatna „služba** z avtomobili gostom ne nudi splošnih informacij, kakor obljublja tabla. Tako menijo na turistični zvezi. Cvibeljčani seveda trdijo, da so spo-
Sporne informacije, ob vsem pa veliko truda: avto je v „službi“ vsako noč od 18. do 24. ure in tudi dalj!
sobni govoriti s turisti v štirih jezikih. V Dolenjski turistični zvezi pripravljajo predlog trebanjski občinski skupščini, ki naj bi zagotavljal red in možnost, da bodo Putni-kov penzion, gostilničarji in lastniki sob enakopravni.
a. Železnik
Drobne z Mirne
DEBENEC BO ŠE SAMEVAL -Mirenska lovska družina je odkupila od KGP Kočevje leseno gozdno kočo, ki bo imela 4 sobe. Svoj čas je dajala zavetje gozdnim delavcem. V kratkem jo bodo postavili v Zapuže pri Mimi, kjer imajo lovci že strelišče za vaje z glinastimi golobi. Kaže, da so s tem odstopinamere, da odkupijo kočo na Debencu.
KOLINSKA: SPET KRUH ZA NEKAJ UST - Tovarna za predelavo krompirja je za novo sezono že zaposlila nekaj novih delavcev. Tega dela so bile vesele posebno žene, saj imajo blizu do dela in doma. Nova skladišča so že nared, v njih so položili asfaltna tla.
STREHA NA ŠOLI, FASADA PRI GASILCIH - Mirensko staro šolo so na novo prekrili, staro opeko pa prodah po dinar kos. Gasilci so že popravili zunanjo steno, ki je počila zaradi posedanja tal. Prepleskali bodo tudi pročelje.
RED V MESARIJI - Zadnje čase je mesarija na Mimi, ki jo ima v najemu sevniški kmetijski kombinat, redneje odprta, tudi zalogaje boljša.
V	mesnici imajo sedaj zaposlenega rednega prodajalce, ki stanuje v bližini, tako da so stranke v redu postrežene.
TREBANJSKE NOVICE
’rST'-'S't.- -
INLES GRADI — V delovni enoti Inles v Ribnici že dalj časa gradijo nove skladiščne prostore. Urejen je že spodnji ustroj, do konca leta pa bo predvidoma zgrajena tudi skladiščna hala v velikosti okrog 6.000 kvadratnih metrov. Kasneje bo lahko v teh prostorih že dolgo načrtovana nova tovarna vrat. Vsa dela izvaja v glavnem lastna gradbena skupina. (Foto: D. Mohar)
Nesorazmerne cene ogrožajo INLES
Material kupuje po novih, višjih cenah, izdelke pa prodaja po starih
Predstavniki kolektiva Inles so že pred časom seznanili predstavnike občine, pa tudi pristojne republiške in zvezne organe s težavami, v katerih so se znašli zaradi nesorazmerij med cenami svojih izdelkov in cenami proizvodnih materialov.
Številčni podatki niso nič kaj razveseljivi, saj pri kolektivu, kot je Inles, in pri takšnem obsegu proizvodnje pomeni izredno visoke zneske. Tako ugotavljajo, da se zaradi podražitev nekaterih osnovnih proizvodnih materialov (žagan les vseh vrst, vezane plošče, rolete ipd; v enem letu povečujejo proizvodni stroški vseh delovnih enot Inlesa za nekaj manj kot 30 milijonov dinarjev!
Kolektiv je v vedno večjih težavah zaradi resnično velikih nesorazmerij med domačimi in svetovnimi cenami, med izvozom in uvozom, med prodajnimi denarni svo-jih izdelkov na domačem in zunanjem trgu. O vseh teh problemih so razpravljali v kolektivu že vsi družbeni organi, seznanjen je kolektiv.
V	bistvu gre za naslednje: prodajne cene Inlesovih izdelkov so nespremenjene že od 1. januarja 1970, torej četrto leto; nove cene so
uvedli le za nekatere nove izdelke, največji del svoje proizvodnje pa prodajajo po starih, že dolgo neprimernih cenah. Nasprotno pa so se nabavne cene osnovnih surovin, katere nujno potrebujejo za nemoteno proizvodnjo, močno povečale. V zadnjih šestih mesecih pa so se silno povečale predvsem cene uvoženega žaganega lesa, in sicer zaradi splošnih podražitev v tujini in zaradi devalvacij dinarja in pogostih re-valvacij nekaterih tujih valut. Po podatkih nabavne službe so se v prvem polletju letos podražili nekateri osnovni proizvodni materiali za 9 do 50 odstotkov.
Vse to je silno breme, katerega mora nositi kolektiv ribniškega Inlesa, lahko rečemo, v boju za stabilizacijo. Vendar bremen ne bo mogel dolgo nositi, če ne bo pravočasnih ustreznih sistemskih rešitev.
F. G.
V turističnem domu na Grmadi nad Ortnekom je bilo v nedeljo, 5. avgusta, tradicionalno srečanje dolenjskih turistov. Domačini so številnim gostom dobro postregli. (Foto: F. Modic)
Grmada je praznovala
V	nedeljo, 5. avgusta, je Grmada nad Ortnekom slavila svoj tradicionalni praznik „Srečanje dolenjskih turistov4*. Obisk je presegel vsa pričakovanja. Prvi obiskovalci so prihajali že zjutraj, popoldne pa so na Vrhu pod Grmado avtomobili komaj še našli prostor.
Ta lepa turistična postojanka postaja vedno bolj priljubljena in vabljiva. Gostov je vsako leto več in prav zato se vedno bolj čuti pomanjkanje prostora. Tudi slaba pot na Grmado zmanjšuje obisk gostov. Vse to bi bilo treba nekako urediti, da bo ob letu Grmada še vabljivej-ša. Urediti dostop in povečati
zmogljivosti naj bi bila prva naloga naših turističnih delavcev.
V. P.
ZA KUMROVEC IN KOZJANSKO
V	Ljubljani bo v nedeljo, 16. septembra, velika kulturnozabavna prireditev pod naslovom „Dobimo se za Kumrovec in Kozjansko". Na prireditvi, ki bo dopoldne in popoldne na novem Trgu revolucije, bodo nastopili številni znani umetniki in ansambli, računajo pa na veliko udeležbo obžanov iz širšega ljubljanskega območja in Dolenjske.
Dohodek od prireditve je namenjen za gradnjo spominskega parka v Kumrovcu oziroma za Kozjansko, vstopnice (po 10 dinarjev) pa so že v prodaji. Predvideno je, da bi se iz občin Kočevje in Ribnica udeležilo prireditve okrog 1.400 do 1.5oo ljudi. Vstopnice bodo prodajali s pomočjo sindikata oziroma sindikalnih organizacij v kolektivih. Priporočamo čim večji obisk!
Vse za turizem!
Nekoč v. davnih, gnilih kapitalističnih časih je imelo (pol manjše) ribniško mesto 26 gostiln. Tako pravijo starejši. Pravijo tudi, da si lahko v sleherni gostilni dobro pupcal in papcal, in tudi to še povedo, da so vsi gostilničarji (sorazmerno) dobro shajali.
Danes, v devetem letu po reformi, ima (še enkrat večje) ribniško mesto mnogo mnogo manj gostiln, sploh takih, kjer lačni (ne le žejni) popotnik lahko kaj poje. Ena se je spremenila v vinotoč, druga, največja gostilna, je v drugi polovici obnove in bo, kot pravijo, postala hotel B kategorije, pri Cenetu je že skoro mesec dni zaprto, pa tudi že prej je bilo večkrat dalj časa, ostalo so vsi bifeji brez hrane. Ostane le še Pildar...
Če pa ima popotni to smolo, da ga zanese vedoželjna pot v Ribnico v torek, naj lakoto kar sam sebi pripiše. Zakaj pa je prišel v suhorobarsko prestolno mesto prav tedaj, ko je edina gostilna, kjer imajo poleg pijače še hrano (pri Pildar-ju), zaprta (zaradi čiščenja). Če noče biti lačen, naj gre v Sodražico (če slučajno tudi tu ni zaprto zaradi čiščenja), na Jasnico ali v Kočevje. Le-to pa je oboje že tako in tako v drugi občini in Ribnica od tega nima nič!
Kaj pa sicer, za domačine, za domače delovne proizvajalce in njihove regresirane malice? ' Tudi s tem je težava. Marsikdo toliko časa išče lokal, kjer trenutno kuhajo malico (pa ni zaprt ali pa da se s tem več ne ukvarjajo), da le-te zmanjka ali pa mu zmanjka potrpljenja in spije dva deci vina ali kaj podobnega (saj tako pravijo, da je vino hrana!).
Nekdo je dejal: Ribnica ima že dovolj bifejev, zdaj potrebuje lokale s hrano! Drugi pravi: Bolje bo, ko bo restavracija postala hotel B kategorije. Samo - bodo tudi cene B kategorije?
Saj res, turizem smo pa čisto ob strani pustili! Sicer pa pri nas tudi turizma ni, le trgovina s spominki...
-vec
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
NAŠ LIST - Vrsti tovarniških ča-^sopisov, ki jih izdajajo večje delovne 'organizacije v ribniški občini sc je pridružilo tudi podjetje Industrija termičnih aparatov, žičnih pletiv in plastike - 1TPP Ribnica, ki je pred kratkim izdalo prvo številko svojega glasila ,,Naš list“. List na izviren način seznanja člane delovne skupnosti o najvažnejših dogajanjih v kolektivu. Kot beremo v uvodnem članku, bo list vsak mesec seznanjal bralce o proizvodnih uspehih in problemih.
ČETRTKOV INTERVJU
Za zeleno bodočnost
V	prejšnjem četrtkovem intervjuju je Karel Kapš zastavil vprašanje o tem, kje je predvideno novo zemljišče za vrtnarijo in če je po urbanističnem načrtu lokacija zanj poleg novega pokopališča, kar bi bilo najugodnejše. Odgovoril nam je vodja sektorja za urbanizem Albert Račečič.
„Res je, da je sedanje zemljišče mestne vrtnarije predvideno za stanovanjsko gradnjo, pa tudi, da sedanja vrtnarija že ne more kriti vseh potreb. V nadaljnjem razvpju Novega mesta bodo potrebe po vrtnarskih storitvah še večje, zato smo že pred pripravo zazidalnega načrta razmišljali o novem mestnem pokopališču in na ustrezno vrtnarijo ob njem. Geološke raziskave, ki so že končane, so pokazale, daje zamišljeni predel med Marofom in Brezovico nad Mestnimi njivami najpripravnejši.“
Račečič je poudaril, da vrtnarijo in pokopališče obravnavajo kot skupen objekt in da ni upravičena bojazen, da bi ne bilo dovolj prostora za vrtnarijo.
„Upoštevali smo tudi, da bo z rastjo osebnega standarda potreba po vrtnarskih storitvah veliko večja in da jih ena sama vrtnarija ne bo mogla kriti, zato predvidevamo večje število vrtnarij na predelih, ki so primerni za vrtnarstvo. To so predvsem elektro-koridoiji, ki so načrtovani okoli mesta in niso za zazidavo: del površin v Srebrničah Bršlinu, Bajnofu, Pogancih in Skrjančah. Preselitve vrtnarije se je že možno lotiti, ker so raziskave opravljene, komunikacije pa v takem stanju, da omogočajo dostop, upoštevati pa je treba, da bo potrebno urediti nadome-
stno vrtnarijo, ker preselitev ni možna v enem samem letu.“ Opozoril je tudi na problem pomanjkanja vrtnarskega kadra, ki bo vse bolj potreben ob nadaljnjem razvoju Novega mesta, ker bo treba urejati in oskrbovati veliko večje število mestnih zelenic kot do sedaj.
Albert Račečič
Na koncu razgovora je Albert Račečič opozoril na zanimivo vprašanje. Dejal je, da se čudi, kako to, da Novo mesto nima urejene trim steze, čeprav je zanjo dovolj primernih prostorov, kot so gozdnate površine Brezovice in Portovaia.
„Trim steza zahteva najmanjše vlaganje in ima ob tem največji učinek na fizično kulturo vseh prebivalcev. Prepričan sem, da bi meščani radi priskočili na pomoč tudi s prostovoljnim delom. Zatorej predlagam, da se v naslednjem četrtkovem intervjuju pogovorite s »kom, ki bo vedel o tem kaj povedati. “
M.MARKELJ
■■■■■■■■■■■■■■
Varnost pešcev
SIMO JANKOVIČ, tekstilec: J; ,,Kot pešec moram reči, da se na; cesti ne počutim varnega niti na pre-hodu. Vozniki niso disciplinirani in pozabljajo, da ceste niso samo njihove, še posebno ne v mestu. Kot voznik pa moram pripomniti, da> tudi pešci niso nič boljši. Brezglavo skačejo čez cesto, kjer je. Z discipliniranjem obeh, voznika in pešca, bi se vse lepo rešilo.“
PAVLA MEDVED, uslužbenka: „Pešec ni varen. Vozniki so brezobzirni in le malo je takih, da upoštevajo prednost pešca na prehodu. Za f /> nekatere so novomeške ulice dirkali-šča.“
JOŽE ČRNIĆ, železničar: „Pešec! je varen na cesti le, če je skrajno previden. Avtomobilisti divjajo po mestu in se ne zmenijo za nič, ne za prehode ne za umirjeno vožnjo, kije predpisana v naseljenih krajih. Naši vozniki bi se dostojne vožnje in pravega odnosa do pešca lahko učili od tujcev. Res pa je tudi, da je slabo urejen cel varnostni sistem, zebre so pogostokrat komaj vidne, pločnikov ponekod ni ali pa so preozki."
MARIJA GORENC, medicinska sestra: „Varnost pešcev je skoraj neznan pojem, česar so krivi vozniki, ki prehitro vozijo in ne upoštevajo prednosti, ki jo pešec na prehodu ima, pa tudi pešci sami, ki dostikrat ne ravnajo pravilno. Posebno nevarno se mi zdi na Ločenski cesti pozi-mi, ko so pločniki zametani s snegom in morajo ljudje hoditi kar po cesti."
SLAVKO PETERLE, avtomehanik: „Na cestah nista varna ne pešec ne voznik, ker je promet v mestu zelo gost, ceste pa ozke in slabo urejene. Kadar vozim, vedno upoštevani prednost pešcev na prehodu, me pa dostikrat razjezijo, ker prečkajo ceste, kjer jim prija. Kadar pa se odpravim peš po mestu, se jezim na	v
voznike, ki prehitro vozijo in jim ni	^
mar, ali bodo koga podrli. Voznik je v takem primeru na boljšem, saj njegovo življenje ni ogroženo."
Solidarnostni sklad zaživel
Za gradnjo najemnih stanovanj bo v- tem skladu letos na voljo 12 milijonov dinarjev —* Prva vseljiva stanovanja že čez 14 mesacev?
Za graditev najemnih stanovanj v novomeški občini bo v solidarnostnem skladu letos na voljo 12 milijonov dinarjev. 47-članska skupščina sklada je na prvi seji minuli petfek odločila, da bo letos poleg tega v skladu 250.000 din za tako imenovano subvencioniranje stanarin (pomoč občanom z najmanjšimi OD), 120.000 din je zago tovljenih za raziskovalno delo v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu, 196.000 din pa bodo predvidoma dosegli stroški za poslovanje sklada.
Suhokrajinski drobiž
PIKNIK NA VALOVIH KRKE, ki je že nekaj let tradicionalna prireditev na Dvoru in so ga priredili za letošnji 5. avgust, je z$lo dobro uspel. Organizacija je bila odlična, saj je sodelovalo staro in mlado, kar je seveda na Dvoru že dolgo v navadi. Glavni organizatorji so bili gasilci, pokroviteljica pivovarna Union Ljubljana, sodelovali pa sta tudi tovarna gramofonskih plošč Helidon iz Ljubljane in RTV Ljubljana. Na prireditvi sta igrala ansambla Vad-njal in Štiije Kovači, obiskalo pa jo je okoli 2000 ljudi. Razen tekmovanja „POKAŽI, KAJ ZNAŠ" je bila na programu volitev kraljice srčkov doline Krke. Prireditev seje zavlekla pozno v noč.
REBERŠKI GASILCI BODO IMELI V NEDELJO, 19. avgusta, društveno veselico v vasi, žužember-ški gasilcijpa 26. avgusta pri šolskem igrišču v Žužemberku. Zužemberški gasilci bodo prireditev združili s proslavo 85-letnico društvenega obstoja.
GRADNJA VODOVODA NA JAMO dobro napreduje. Glavni cevovod bo že te dni skopan na skoraj polovici trase pa so že položi-
li	cevi. Najtežji bo seveda prehod čez Krko. Pri tem bo skupni akciji vseh uporabnikov vodovoda na Jami priskočila na pomoč krajevna skupnost. Tudi gradnja cevovoda v Stavčo vas, ki je speljan iz Sadinje vasi, je v teku.
OBVOZNO CESTO čez Tomažev most, ki bo namenjena vprežnemu prometu in osebnim avtomobilom v Času gradnje mostu pod gradom v Žužemberku, bodo v kratkem usposobili. Težji promet bodo usmerili preko mostu na Jami, za pešce pa bodo na Loki napravili brv. Za ureditev obvozne ceste bo krajevna skupnost organizirala prostovoljno delo občanov, ki bodo ta obvoz uporabljali. Krajevna skupnost računa na pomoč občanov tudi pri gradnji mostu.
M. S.
‘ Skupščina je na tej seji sprejela tudi merila, po katerih bo možno dobiti posojilo za graditev najemnih stanovanj. Ze po zakonu je določeno, da lahko računajo na posojilo iz solidarnostnega sklada Dominvest ter druge organizacije za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini in občina. Vloge za posojila bo začel solidarnostni sklad zbirati takoj, prednost pa bodo dali ponudnikom, ki bodo gradili hitro, poceni in kvalitetno.
/—-------------------------------s
Za predsednika skupščine solidarnostnega sklada občine Novo mesto so 10. avgusta izvolili Marjana Močivnika, za podpredsednico pa Lojzko Potrč Devetčlanski upravni odbor sestavljajo: Slavko Pavlin (predsednik), Marjan Henigman (podpredsednik), Miha Burger, Ana Janko, Marjan Simič, Alfonz Brzič, Slavko Guštin, Jože Plaveč in Henrik Ggoj. Izvolili so tudi tri 9-članske komisije. Marjan Henigman bo vodil komisijo za programiranje, Ana Janko komisijo za reševanje vlog za delno nadomestilo stanarine in Miha Burger komisijo za dodeljevanje stanovanj in kreditov za gradnjo stanovanj.
Na seji so še posebej poudarili, da bo potrebno stanovanja s posojilom solidarnostnega sklada sezidati v čim krajšem času Med pogoji za razpis posojila so zapisali, da ta čas ne sme biti daljši od 14 mesecev, kar pomeni, da bi lahko prva najemna stanovanja dobili že proti koncu prihodnjega leta, zanesljivo pa leta
POKAZALI JIM BODO KRKO
Dijaki slovenske gimnazije iz Celovca, ki so na izletu po Jugoslaviji, bodo 20. avgusta s svojimi profesorji gostje Novega mesta. Tu jim pripravljajo prisrčen sprejem. V osrčju Dolenjske si bodo koroški gostje ogledali mestne zanimivosti, pokazali pa jim bodo tudi proizvodnjo v tovarni zdravil Krka.
KLUB UPOKOJENCEV PRIVLAČNEJŠI
V	sredo, 1. avgusta, so upokojenci iz Novega mesta odprli preurejene klubske prostore. Odstranili so vmesno steno med prejšnjima strežnima sobama in tako dobili večji prostor, ki bo primeren tudi za interne proslave in prireditve. Poskrbeli so tudi za dobro prezračitev in boljšo razsvetljavo: prejšnje žamicc so zamenjali z neonskimi lučmi.
1975. Prevladovala naj bi enosobna in dvosobna stanovanja, pri čemer stroški za kvadratni meter stanovanjske površine ne bi smeli preseči
4.000	din. Praviloma bi morali taka stanovanja graditi v večjih naseljih. Skupščina je določila, da bo moralo biti v Novem mestu na kraju gradnje že najmanj 200 stanovanjskih enot, za druga (podeželska naselja) pa, da stanovanjske enote ne bodo smele biti preveč raztresene.
Novomeška kronika
NEVARNE IGRE - Po poteh naselja Nad mlini in Kristanove ulice se mladi, sebi v radost, drugim otrokom pa v nevarnost, podijo z motorčki. Ker otroci nimajo pravega večjega igrišča, se igrajo na parkiri- a „ ščih, poteh in na cesti, kjer so * izpostavljeni nevarnosti, ki jim grozi od avtomobilov, pa tudi od dirkaških iger svojih starejših vrstnikov.
KNJIGE DVIGAJO V NEBO Med nagradami, ki jih bodo dobili srečni izžrebanci Mladinske knjige, je posebno privlačna nagrada, ki jo kot darilo daje Dolenjski letalski center. Dva kupca šolskih knjig, ki jima bo naklonjen žreb, si bosta lahko ogledala Novo mesto iz zraka . med poletom z avionom.
•	PO ASFALTU - Dovoz z Ljubljanske ceste do vrtca zraven stavbe občine so te dni asfaltirali, česar so gotovo najbolj veseli starši otrok. Njihovi avtomobili ne bodo več „trpeli" na makadamu.
TRŽNICA — Tudi ta petek je bila novomeška tržnica zelo razgibana in živopisna. „Zlata pločevina", suha roba, tekstil, lončarski izdelki in podobno, vse to se je razbohotilo pod kostanji. Tudi izbira sadja in drugih živil je bila pestra, cene pa običajno razgibane, toda vse na viši-
ni. Nekaj cen: solata v glavah je veljala celo do 8 dinarjev, zelje 4, paprika 7, krompir 3 dinarje. Sadja
je bilo na pretek. Jabolka so prodajali po 3 dinarje, hruške po 10, breskve po 7 - 8, grozdje po 7 dinarjev. Dovolj je bilo tudi raznih semen in zdravilnih rož.
ROJSTVA - Rodila je Zvonka Majes s Kandijske 13 - Vesno.
— Ena gospa je rekla, da jo bodo dirke rumenih prekucnikov po Trdinovi spravile ob živce in pamet. Ob glas sojo že, ko je kričala na voznike z balkona, naj za božjo voljo prizanesejo mirnim stanovalcem in otrokom s tem peklenskim truščem in smradom ...
REŠETO
ZA MILIČNICE!
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
SPREJME VEČ MILIČNIC ZA DELO NA POSTAJAH MILICE IN VABI K SODELOVANJU KANDIDATKE, KI IMAJO TELE POGOJE:
— da niso stare nad 25 let,
— da imajo končano 4-letno srednjo šolo,
— da so moralno in politično neoporečne,
— da so telesno in duševno zdrave,
— da obvladajo slovenski jezik,
— da izpolnjujejo pogoje iz 71. člena zakona o notranjih zadevah.
Izbrane kandidatke bodo začele delo kot miličnice-pripravnice in bodo nosile uniformo. Med enoletno pripravniško dobo si bodo pridobile dopolnilno strokovno izobrazbo v šolskem centru za izobraževanje delavcev organov za notranje zadeve.
Delovna mesta za miličnice so v Ljubljani ter v drugih večjih mestih in turističnih krajih v SR Sloveniji. Opravljale bodo nekatere naloge iz pristojnosti postaj milice s splošnim in posebnim delovnim področjem.
Samska stanovanja bodo zagotovljena.
Vse, ki jih delo v milici zanima in veseli, naj vložijo prijave na najbližji postaji ali oddelku milice, kjer dobijo tudi natančnejše informacije.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
OBNOVA VINOGRADOV!
Pivovarna „Union", Ljubljana —
PE „HMELJNIK"
Novo mesto,
sporoča vsem vinogradnikom novomeško-mokronoškega vinorodnega okoliša (vinogradniki iz občin Novo mesto, Trebnje, Sevnica), da sprejema prijave za obnovo vinogradov: naročila za strojna dela, trte in umetna gnojila za založno gnojenje.
vse
0 SLOVENIJALES
LJUBLJANA
VAM NUDI V SVOJIH POSLOVALNICAH:
PLEMLJEVA 68
VIZMARJE,
GOSP RAZSTAVIŠČE. DOMŽALE.
HALA D
A. SKOKA 20
ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji hiše:
BETONSKO ŽELEZO, CEMENT, IZOLACIJSKE MATERIALE, APNO, OPEKO, RAZNO KRITINO IN DRUGO;
OKNA, VRATA. LADIJSKI POD-OPAŽE PARKET;
KERAMIČNE PLOŠČICE IN SANITARNO KERAMIKO
PEČI ZA CENTRALNE KURJAVE, RADIATORJE IN CEVI;
INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU: VIŽMARJE: 51-566,
GOSP. RAZSTAVIŠČE: 312-598 '
DOMŽALE: 72-397
OBIŠČITE NAS!
m
Mercator
30-50%
ZNIŽANJE CEN
-	LETNI KONFEKCIJI
V BLAGOVNICI
NA GLAVNEM TRGU
Zavod za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov »Rog"
Novo mesto
razpisuje prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE (ni reelekcija)
Kandidati morajo razen pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da imajo višjo ekonomsko šolo in najmanj tri leta delovnih izkušenj v samostojnem delu knjigovodje,
2. da imajo srednjo šolo in najmanj šest let delovnih izkušenj v samostojnem delu knjigovodje.
Kandidati morajo prošnji priložiti dokazilo o izobrazbi in
potrdilo o nekaznovanju.
Razpis velja 15 dni po objavi.
Osebni dohodki po pravilniku.
OBVESTILO!
Splošna bolnica Novo mesto bo prodala osebni AVTO IMV KOMBI 1000, letnik 1963. Interesenti se naj oglasijo na upravi bolnice v ponedeljek, dne 20. 8. 1973, ob 9. uri.
J
n
Mercator
Veletrgovina „MERCATOR" TOZD „STANDARD" NOVO MESTO
PRODA
KAMION TAM 4500 registriran v voznem stanju.
Licitacija bo 20. avgusta ob 10. uri v skladišču, Cesta herojev 25. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor.
Trgovsko podjetje NOVOTEHNA Novo mesto
PROSTA DELOVNA MESTA
razglaša prosta delovna mesta:
1. KNJIGOVODJA - SALDAKONTIST
2. DVA PRODAJALCA
3. BLAGAJNIČARKA V TRGOVINI
Razen splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1.) srednja strokovna izobrazba z nekaj leti prakse Pod 2.) kvalificiran prodajalec, po možnosti železninsko-tehnične stroke
Pod 3.) kvalificirana prodajalka ali z nižjo izobrazbo z znanjem administrativnih del
Za delovna mesta pod 1., 2. in 3. je določeno poskusno delo, ki traja tri mesece. Ponudbe pošljite splošnemu sektorju podjetja do 1. septembra 1973.
GIMNAZIJA NOVO MESTO
razpisuje delovno mesto
- PROFESORJA TELESNE VZGOJE ZA ŽENSKE za nedoločen čas
(visoka izobrazba);
- PROFESORJA ZA ANGLEŠKI JEZIK za določen čas
(od 1. sept. 1973 do 20. jan. 1974); visoka izobrazba ali absolvent filozofske fakultete.
POPRAVNI IZPITI!
Dijake obveščamo, da bo PRIČETEK POPRAVNIH IZPITOV v torek, 21. avgusta, pričetek zaključnih izpitov v torek, 28. avgusta, in pričetek pouka v ponedeljek, 3. septembra 1973, vsakokrat ob 8. uri.
Komisija občinske skupščine Novo mesto za volitve in imenovanja
RAZPISUJE VODILNO DELOVNO MESTO
RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE „MILKA ŠOBAR-NATAŠA" NOVO MESTO.
Pogoji:	Razen splošnih pogojev ter splošne
družbenopolitične razgledanosti in aktivnosti veljajo za razpisana vodilna delovna mesta pogoji po prvem odstavku 89. člena zakona o osnovni šoli.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah ter kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa komisiji občinske skupščine življenjepisom, je treba poslati v 8 dneh po objavi razpisa komisiji občinske skupščine Novo mesto za volitve in imenovanja.
rvfls l
PRAVI 1 KORAK JE
KORAK
DO
Osnovna šola Pišece
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA BIOLOGIJE—KEMIJE
za nedoločen čas.
Samsko stanovanje zagotovljeno.
Osebni dohodek 2.630,55 din.
Pogoj: profesor, predmetni učitelj ali absolvent PA. Nastop službe 1. 9. 1973.
DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu in poslovnih enot v Krškem, Metliki,Novem mestu, Trebnjem in na Mirni
KJER ZBIRAJO HRANILNE VLOGE IN'JIH OBRESTUJEJO OD 7,5 DO IO-ODST.
VODIJO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
OPRAVLJAJO DEVIZNO-VALUTNE POSLE IN ODKUP TER PRODAJO DEVIZ
DAJEJO KREDITE ZA STANOVANJSKO GRADNJO, POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA ODOBRAVAJO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE
OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE
ZAUPAJTE DBH SVOJE DENARNE ZADEVE, SAJ JE TO VAŠA BANKA.
DBH
NOVO MESTI
TEDENS^
S
Petek, 17. avgusta - Radivoj Sobota, 18. avgusta - Helena Nedelja, 19. avgusta - Marijan Ponedeljek, 20. avgusta - Bernard Torek, 21. avgusta - Ivana Sreda, 22. avgusta - Timotej Četrtek, 23. avgusta - Filip
BREŽICE :	17. in 18. 8.
ameriški barvni film „Usamljenec z otoka“. 19. in 20. 8. angleški barvni film „Kako skriti mrliča". 21. in 22. 8. španski barvni film „Ljubezen v ritmu Bazoke‘\
BRESTANICA: 18. in 19. 8. ameriški barvni film „Orlovsko gnezdo”
ČRNOMELJ:	19.	8. angleški
barvni film „Vampirjeve ljubice**. 22. 8. ameriški barvni film „Klicali so jo Kobilica**.
KOSTANJEVICA: 18. 8. angleški barvni film „Bargueeo**. 19. 8. italijanski barvni film ,,Kavboj King“. 22.	8.	ameriški film
„Maščevanje nevidnega moža“.
KRŠKO: 18. 8. in 19. 8. ameriški barvni film „Balada o Dingasu Magiju**. 22. 8. francoski barvni film ..Kdo ie morilec? “
MIRNA: 18. in 19. 8. „Plavolasi maščevalec**.
NOVO MESTO: Od 17. do 19. 8. ameriški barvni	film „Doktor
detektiv**. 20. in	21. 8. ameriški
barvni film „Django strelja prvi**. 22. in 23. 8. ameriški barvni filn. „Napadalno dekle**.
RIBNICA: 18. in 19. 8. angleš-i barvni film „Tekma s časom**.
ŠENTJERNEJ:	18. in 19. 8.
„Gusarska ljubezen**.
TREBNJE:	18. in 19.	8.
francoski barvni film „Ljubezen v troje**.
SLUŽBO DOBI
FRIZERSKO POMOČNICO in vajenko sprejme frizerski salon „Franja**, Koštialova 8, Novo mesto.
ZA VARSTVO dveletnega otroka na domu v Novem mestu sprejmem resno žensko. Stanovanje je centralno ogrevano. Plačilo in drugo po dogovoru. Naslov v upravi lista (2203/73).
ŽENSKO ali dekle za dopoldansko pomoč išče družina v Ljubljani. Stanovanje preskrbljeno. Naslov v upravi lista (2204/73).
SPREJMEM vajenca. Avtoklepar-stvo Jože Zorko, Selo, Podbočje.
V IZUČITEV sprejmem več faniov, ki imajo veselje do mizarskega poklica. Dam vso oskrbo. Janez Iskra, Medvode 161,	61215
Medvode.
TAKOJ SPREJMEM dva mizarska pomočnika in vajenca. Možnost zaslužka do 4.500 din. Splošno mizarstvo Miroslav Novak, Log 77, Brezovica pri Ljubljani.
FRIZERSKO VAJENKO sprejmem v uk. Cesalnica „Jelka**, Hladnikova 2^Novo mesto;
IŠČEMO ZENSKO za varstvo triletnega otroka. Lahko je upokojenka ali delavka, ki dela popoldne. Lahko jo zaposlimo redno kot gospodinjsko pomočnico. Nudimo hrano in stanovanje, plačilo po dogovoru. Nada Hrovatič, Mirana Jarca 33, Novo mesto.
STANOVANJA
UČITELJICI oddam ogrevano sobo.
Naslov v upravi lista (2181/73). ODDAM opremljeno sobo dvema dekletoma v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2195/73). MLAJŠIM DIJAKOM oddam dve opremljeni sobi. Naslov v upravi lista (2152/73)
DVE ŠTUDENTKI iščeta prazno sobo v Novem mestu. Jožica Strmec, Brglez 1, Gabrovka. DIJAKINJA nujno potrebuje opremljeno ali neopremljeno sobo v Novem mestu ali okolici. Plača za leto dni vnaprej. Anica Suban, Izvir 5, Cerklje ob Krki DIJAKINJA IV. letnika srednje medicinske šole išče ogrevano sobo s souporabo kopalnice za 10 mesecev v Novem mestu. Ponudbe pod „1. SEPTEMBER*4 ZAKONSKI PAR brez otrok išče v Novem mestu za dobo enega leta manjše stanovanje, naslov v upravi lista (2179/73).
Motorna vozila
PRODAM DIANO, letnik 1968, generalno popravljeno. Franc Ma-cedoni, Vel. Bučna vas 23, Novo mesto
POCENI PRODAM zastavo 750 z radioaparatom. Avgust Pavšelj, Družinska vas 41, Šmarješke Toplice.
ZARADI SELITVE prodam zastavo 750, za 7.500 din. Telefon 21-586.
PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750. Adamičeva 47 , Novo mesto.
PRODAM novejši fiat za 15.000 din. Viktor Spiler, Adamičeva 6, Novo mesto.
PRODAM kombanj in traktor s priključki. Runovec, Ob potoku 9, Krško.
UGODNO PRODAM fiat 750, letnik 1963, v voznem stanju. Dušan Zibert, Zagrebška 19, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVo 750, letnik 1969. Hodnik, Gor. Brezovica 41, Šetjernej.
PRODAM poltovorni avto znamke IMV 1600 super B kamionet, letnik 1971, prevoženih 18.000 km, v dobrem stanju. Informacije in ogled vsako nedeljo pri Francu Peternelju, Dovško 62, Senovo.
UGODNO PRODAM avto DKW 1000 ccm. Jernej Grandovec, Mala Bučna vas 19, Novo mesto.
UGODNO PRODAM fiat 750, letnik 1971. Lužar, Vel. Cikava 13, Novo mesto.
PRODAM registriran moped na štiri prestave znamke V 14 in moped automatic, nevozen, ter stroj za izdelavo normalne zidne opeke. Božo Mlakar, Hudo brezje 19, Studenec.
K U P i M
KUPIM vseljivo enodružinsko hišo z vrtom ali vinogradom v Črnomlju ali Semiču. Plačam v gotovini. Ponudbe pošljite na upravo lista pod „GOTOVINA**.
POSEST
PRODAM sadni vrt, hišo ter gradbeni material za hišo. Franc Zorič, Veniše 9, Leskovec pri Krškem.
PRODAM njivo na Golem pri Gomili. Ana Špiler, Cadraže 18, Šmaijeta.
NA NAJLEPŠI točki prodam najboljšemu ponudniku zgornjo nedograjeno etažo nove hiše (elektrika in voda priključena). Ogled v nedeljo popoldne. Anica Sto-viček, Roštohaijeva 15, Grič, Krško.
UGODNO PRODAM 42 arov mladega sadovnjaka, obdanega s smrekami; primeren je tudi za gradnjo vikenda ali hiše. Anica Stoviček Roštoharjeva 15, Grič, Krško.
PRODAM ali zamenjam hišo v Ribnici za hišo v bližini Novega mesta. Hiša je nova, visoko-pritlična,. primerna za manjšo obrt, in stoji na lepem kraju. Vse drugo po dogovoru. Naslov v upravi lista (2201/73).
PRODAM masivno grajeno enonadstropno hišo (18 x 12) na prometnem kraju v Krški vasi. Turizem, gostinstvo, ribolov, obrt. Julijana Bevk, 68262 Krška vas pri Brežicah.
V CENTRU Mirne peči prodam polovico hiše (št 14).
STANOVANJSKO HIŠO v vrtu (sončna lega) v Črnomlju prodam po ugodni ceni. Vse informacije dobite pri F. Urbanija, Mirana Jarca 5, Črnomelj, telefon (068)76-148.
ZARADI BOLEZNI poceni prodam nedograjeno hišo in nekaj zemlje v Vrhku pri Krmelju na Dolenjskem. Naslov: Milena Juijavčič. Trbovlje, Trg svobode 33/a.
PRODAM 7 ha posestva vseh kultur, skupaj ali posamezno Franc Žmavc, Piršenbreg št. 1, Globoko pri Brežicah.
PRODAM nedograjeno hišo v Brestanici z vso urejeno dokumentacijo. Naslov v upravi lista (2100/73).
PRODAM
UGODNO PRODAM rabljeno dnevno sobo in dve otroški posteljici. Naslov v upravi lista (2182/73).
UGODNO PRODAM skoraj novo dnevno sobo — kompletno ali posamezno. Kapevski, Nad mlini 43, Novo mesto.
PRODAM dva kub. metra suhih smrekovih desk. Jože Zupančič, Dol. Kamence 45, Novo mesto.
UGODNO prodam puhalnik za seno, premer cevi 50 cm. Vodopivec, Roje 15, Šentjernej.
PRODAM kosilnico BCS. Rudolf Šuštar, Vrhovo 13, Mirna peč.
PRODAM dva dobro ohranjena vinska soda, 1200 in 1300 litrov. Viktor Germovšek, Trebnje 20.
PRODAM skoraj novo spalnico. Angela Tisu, Mestne njive blok 6, telefon 21-709.
PRODAM televizor RR NIŠ. Bilič Ana, Nad mlini 42, Novo mesto. Ogled vsak dan od 14. do 17. ure.
PRODAM malo rabljeno spalnico. Ilijevič, Nad mlini 21, Novo mesto.
UGODNO prodam nove gumi vozove (13, 14 in 15-colske). Tom«;Lavrica 14, Škofljica.
POCENI prodam spalnico. Petrovič. Nad mlini 24, Novo mesto.
PRODAM mladiče volčjake. Muhaber 1 a, Novo mesto.
PRODAM mlatilnico Edelves, ki dobro čisti vsa žita. Jože Ivanetič, Omota 8, Semič.
UGODNO prodam televizor. Naslov v upravi lista (2163/73).
PRODAM novo enoosno prikolico za osebrii avto. Naslov v upravi lista (2177/73).
RAZNO
29-LETNI DOLENJSKI ROJAK, 177 cm, zaposlen v ZRN, nealkoholik, nekadilec, z imetjem, želi spoznati dekle za skupno pot. Pogoj: čista preteklost, starost od 22 do 26 let, višje rasti ter čedne zunanjosti, po možnosti šivilja ali kuharica ter da je pripravljena živeti v tujini. Avanturistke izključene. Ponudbe s sliko v celoti in življenjepisom. Naslov v upravi lista (2092/73).
ZA 1. RAZRED GIMNAZIJE iščem v Novem mestu stalnega in vestnega inštruktorja matematike. Naslov v upravi lista.
POROČNI PRSTANI! - Darilo po najnovejši modi Vam izdela zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
ŽELIM spoznati kmečko dekle ali vdovo, lahko z otrokom, staro od 30 do 36 let. Sem ločen, brez otrok in imam srednje veliko kmetijo ob cesti. Naslov v upravi lista (2184/73).
Ob izgubi dragega sina Srečka Žagarja iz Biške vasi 4 se zahvaljujemo za uspešno iskanje PM iz Novega mesta, gasilskemu društvu Mirna peč, vaščanom in okoličanom ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri iskanju dragega sina. Zahvaljujemo se tudi tov. Erštetovi iz Šentjurja, ki je otroka našla in ga odpeljala na svoj dom. Hvaležna družina Žagarjeva iz Biške vasi.
PO težki bolezni nas je zapustil dragi sin
DUŠAN ŠIŠKA iz Sel pri Straži
Iskrena zahvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Posebna zahvala dr. Zivko-viču, župniku iz Vavte vasi, sodelavcem lakirnice stilnega pohištva in kolektivu Novolesa. Prisrčna hvala vsem vaščanom, posebno Zini Ro-košetovi. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: ate, mama, sestra Mateja, stara mama, stari ata in drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in tete
JOŽEFE DRAGAN iz Studenca 7
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vsem ostalim za podarjene vence in cvetje, za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala sosedom za pomoč in venec, kolektivu Sekcije za vleko Novo mesto za spremstvo in venec, Zvezi vojnih invalidov za spremstvo in venec, pevcem in župniku za sodelovanje ob pogrebu, sorodnikom in ostalim. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči; mož Jože, hčerka Marija z družino, sinova Albin in Ivan z družinama ter drugo sorodstvo
Trebnje, Novo mesto.
Ob smrti naše drage mame in stare mame ter tete
BARBARE SLADIČ
iz Pustega gradca 3
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in spremili pokojnico na zadnji poti. Posebna hvala sosedom Bečaj in Klepec za pomoč dragi mami. Najlepša hvala župniku za opravljeni obred, tov. Evgenu Cestniku, organizaciji ZB Dragatuš za podarjeni venec.
Žalujoči: hčerka Marija z možem, vnuk Tone z družino, vnuk Jože z družino, vnukinja Mimica z družino ter teta Magdalena
Črešnjevec, Pusti gradeč, Dubrovnik, Toronto, Ljubljana
Ob boleči izgubi naše drage žene in mame
MONIKE PUCELJ
iz Martinje vasi 13
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali ter darovali cvetje. Hvala dr. Jakliču za lajšanje bolečin.
Žalujoči: mož Frenk, sinovi Bogdan, Rudko, Miro, Joži, hčerki Lidi in Erika
OSMRTNICA
Z globoko žalostjo naznanjamo žalostno vest, da je po dolgi in težki bolezni preminil naš ljubljeni brat
JANEZ CRNIC
iz Boginje vasi pri Podzemlju,
ki se je za vedno poslovil od nas 7. julija 1973 v mestu ST. Catharines v Canadi. Dragi naš nepozabni brat, počivaj v miru in naj ti bo lahka kanadska zemlja! Spomin na te bo večno živel v naših srcih. Mi žalujemo za teboj.
Žalujoči: sestre Ana, Ivana, Barbara z možem, brata Tone in Jože z družinama
ZAHVALA
Umrl je naš dragi mož, oče in stari oče
IVAN JARNOVIČ
učitelj v pokoju
Pokopali smo ga 6. avgusta 1973.v Trebnjem. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Še prav posebno zahvalo smo dolžni zdravnici dr. Vilfanovi in zdravnikom kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto za vso skrb med boleznijo. Lepa hvala sosedom in prijateljem, ki so nam bili v pomoč, govorniku tov. Japlju za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi ter dekanu za njegove besede in opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: žena Helena, hči Meri in sin Ciril z družinama ter drugo sorodstvo
Trebnje, 6. avgusta 1973
ZAHVALA
Vsem, ki ste s cvetjem in spremstvom na poslednji poti počastili spomin naše drage mame
CIRILE PIRC
iz Drušč
se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo požrtvovalnim sosedom za vsestransko pomoč, razumevanje in sočustvovanje v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se osebju onkološke bolnice na oddelku C, ki ji je lajšalo trpljenje, duhovniku za obred in vsem, ki ste ji prinesli cvetje in z nami sočustvovali.
Žalujoči: mož in otroci: Tonka, Ivan, Ivanka, Tone, Štefka, Franci z družinami in Ciril z ženo
ZAHVALA
Ob smrti drage žene, mame, stare mame in tete
JOŽEFE BUKOVEC
z Uršnih sel 28
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter nam izrekli iskreno sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Vodniku in osebju novomeške bolnice za lajšanje bolečin. Lepa hvala kolektivoma hotel Piran in mizarskemu obratu Novograda za podarjene vence. Iskrena zahvala župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Alojz, sinova Slavko in Bruno ter hčerka Milena z družinami in drugo sorodstvo
Ljubi mami in omici IVANKI GRILL iz Herrenberga v Zah. Nemčiji želijo vse najboljše in najlepše za njen god. Največja želja na vseh pa je, da čimprej ozdravi in sc zdrava vrne domov. Njeni domači iz Novega mesta.
Dragi, nadvse dobri mami in stan mami MARIJI SAJETOVI iz Gor. Gradišča pri Šentjerneju čestitajo za 83. rojstni dan in god in ji želijo še veliko zdravih in srečnih dni otroci Micka, Tone, Cilka, Pepca, 8 vnukov in 2 Dravnuka.
Dragi mamici in očku ROZALIJI IN FRANCU HROVATOVIMA veliko lepega in mnogo sreče za njuno dvojno praznovanje, da bi se jima izpolnile vse skrite želje. Vse najlepše tudi Liljanci za rojstni dan, da bi bila pridna in dobra učenka. Marija z družino.
JREKUCi' šs
Peter Hictaler, Senovo 144, prepovedujem hojo po moji parceli med njivami. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Ne-
kmetijska ZADRUGA KRKA Novo mesto, enota Zalog, obvešča kmetovalce, da bo v nedeljo, 19. avgusta 1973, ob 8. uri v Zalogu prodajala otavo na rastilu.
IZDELUJEM po meri patentne podstrešne stopnice vseh velikosti.-Jože Novak, Idrijska 15, Vrhnika. Informacije dobite tudi pri: Mihi Baškoviču, Pot na Gorjance 15, Novo mesto.
MAMICE! Stekleničko svojega dojenčka boste hitro in brez truda očistile. Ščetko nabavite pri ščetarstvu AR MIC, Tržaška 52, Ljubljana.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Štajdohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriših dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 5 2100-6 20-107-3 2002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mah oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1. 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo me-
sto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto — Barvni filmi in
tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: Poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob
22.00, Pisan glasbeni spored ob 4.30 do 8.00.
Četrtek, 16. avgusta: 4.30 - 8.00 DOBRO JUTRO! 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Mladinski zbori pri nas in po svetu. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Pavle Marjana: Uporabnost herbicidov v gozdarstvu. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Popoldne za mlaidi svet. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtfljak“. 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom. Moj mira Sepeta. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Iz makedonske simfonične literature.
0 PETEK, 17. AVGUSTA: 4.30 -
8.00 DOBRO JUTRO! 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Glasba vam pripoveduje. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -fflž. . Andrej Stular: Nasveti za krmljenje krav v jesenski dobi. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15-30 Napotki za turiste. 16.00 yVrtiljak“. 17.50 Človek in zdravje.
19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Iz jugoslovanske zborovske literature
- Skladbe Marka Tajčeviča. 20.30 r°R.T Pops 13. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 18. AVGUSTA: 4.30
- 8.00 DOBRO JUTRO! 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 11.00 Poročila — Turistični
^apotki za naše goste iz tuiine. *2.30 Kmetijski nasveti - inž. Milan Rovan:	Zdravstvena kontrola
drevesnic. 12.40 Čez travnike zelene. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni mtermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Glasbena medigra. 17.20 Gremo v kino. 19.00 Lahko noč, otroci!
20.00 Letite z nami! 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 19. AVGUSTA: 4.30
- 8.00 DdBRO JUTRO! 8.05 Radijska igra za otroke - R. Guillot ' H. Hennings: Red Kid iz Arizone. 9.05 Iščemo popevko poletja. 10.05 Se pomnite, tovariši... Dr. Tone Ferenc:	Politične in voiaške
priprave narodnoosvobodilnega gibanja na kapitulacijo Italije. 10.25 Pesmi boja in dela. 10.45 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11.00 -11.20 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna — E. A. Poe: Učinkovit članek. 15.05 Popularna melodije. 16.00 Radijska igra -Ll&ude Ollier:	Prenos	atentata.
19.00 Lahko noč, otroci! 2O.0O V nedeljo zvečer. 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Liubliana.
PONEDELJEK; 20. AVGUSTA: 4.30 - 8.00 DOBRO JUTRO! 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.20 Z nami doma in na . oti. 12.30 Kmetijski nasveti -1 rof. Vilko Štern: Načrtovanje poljedelstva na posestvih za prihodnje gospodarsko leto. 12.40 “o domače. 13.30 Priporočajo vam.....	14.30 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo. 15.30 'jlasbeni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak". 17.10 Zveneča imena. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka. *0.00 Stereofonski operni koncert.
g TOREK. 21. AVGOSTA: 4.30 -800 DdBRO JUTRO! 8.10 Glasbena matineja. 9.30 S pesmico v počitniški dan. 10.15 Poletna potepanja. 11.00 Poročila -puristični napotki za naše goste iz M^e. 12.30 Kmetijski nasveti -u«. Jože Osterc: Lastnosti govedi in načini krmljenja. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo 14.40 „Na poti s kitaro . 13.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 ..yrtiliak“. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 4*. 15 Minute z ansamblom Rudija »ardorferja. 2O.O0 Lahka glasba slovenskih avtorjev. 22.15 Od Popevke do popevke.
	r
	K
RADIO
BREŽICE
Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Atija
Sossa. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Za ljubitelje jazza.
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
„ SREDA. 22: AVGUSTA: 4.30 -8.00 DĆBRO JUTRO! 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Glasbeni Spomini. 11.00 Poročila -ruristični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 KmeUjski nasveti -Čebelarstvo. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni ijitermezzo. 16.00 „Loto vrtiljak". *9.00 Lahko noč, otroci! 19.15 glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu. 22.15 Revija Popevk.
Četrtek, 23. avgusta: 4.30 t 8.00 DOBRO JUTRO! 8.10 glasbena matineja. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila, Turistični napotki za naše goste iz tujine.
-30 Kmetijski nasveti - inž. Mitja Mmperšek: Gojenje macesna zunaj njegovega naravnega območja. *4.40 „Mehurčki4*. 15.30 Glasbeni mtermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.35
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
PretekU teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Ciril Golob, Jože Planinšek, Jože Razboršek, Franjo Bognar, Dušan DajČman,isiavko Rajko, Ivan Bistrovič, Ernest Hren, Stjepan Leskovar, Hodji Toporah, Slobodan Kristl, Pavel Kotnik, Marjan Vidkovič, Branko Grager, Atto Štramer, Drago Belič Šinkovec, Franjo Tezner, Frenk Nevbauer, Franc Saletinger, Adrijan Deljajn, Alojz Hutar, Alojz Lojk, Marjan Vrbovšek, Bogomir Kovačič, Slavko Golob, Peter Pešak, Matija Brajdič, Stane Starovašnik, Ludvik Ločičnik, Martin Brajdič, Jakob Šepic, Anton Gorjanc, Stane Berce, Florjan Tratnik Drago Božičnik, Alojz Crnčič, Vlado Meško, Janko Lorbar, Emanuel Ojstrešk, Milan Vonto, Pevel Ducman, Stanko Zakšek, Ljubo Manojlovič, Franc Novak, Adem Nišovi, Franc Albreht, Pavle Acman, Franc Gorenc, Jože Lilek, Mark Pungerčič in Milutin Vidosavljevič, člani KPD Dob; Aleksander Zupan, Terezija Ucman, Karlo Majetič, Štefanija Pavlin in Martin Hočevar, člani IM V Novo mesto; Vinko Bojane, Pavle Kuplenik, Marija Jaklič, Matija Gazvoda, Maksim Petrinčič, Draga Kajtazovič, Martin Kozjan, Avgust Kastelic in Majda Lužar, člani Novoteksa, Novo mesto; Alojz Per, Ludvik Murgelj in Branko Stanc, člani Krke, tovarne zdravil Novo mesto; Mitja Počrvina, član Dominvesta, Novo mesto; Jože Bašelj, kmet z Gornjega Kamenja; Mihael Kuplenik in Olga Miklič, člana Dolenjke, Novo mesto; Jože Fink, član gozdnega obrata Straža; Franc Volf, član Roga, Novo mesto; Jožica Bradač in Miha Zupančič, člana Novolesa, Straža; Stane Zalokar, član Krima, Novo mesto; Matjaž Šinkovec, član Roga, Novo mesto
Četrtek - 16. avgusta: -
16.00-16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki
- 16.15-16.30 Nove plošče RTB -
16.30-17.00 Aktualnost tedna, Novo v knjižnici, mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame ter filmski pregled 17.00-18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami
SOBOTA - 18. AVGUSTA: -
16.00-16.30 Pol ure za pop glasbo -
16.30-1645 Iz življenja v JLA -16.45-17.00 Jugoton vam predstavlja — 17 00-17.30 Kuhajte z mano, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Za naše naj mlaj še
- 17.30-18.00 Narodnozabavne na valu 192 m
NEDELJA - 19. AVGUSTA: -10.30 Domače zanimivosti Uvodnik:	Za naše kmetovalce:
Mimica Avsec — Davčne obremenitve in olajšave kmetovalcev
- Iz slovenske glasbene zakladnice
- Nedeljska reportaža iz občinske počitniške skupnosti v Savudriji -Obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00-15.30 -Občani čestitajo in pozdravljajo
RADIO SEVNICA
NEDEUA, 19. AVGUSTA: -
10.30 Reklame, oglasi in obvestila -10.50 Po domače z „Veselimi hmeljarji" - 11.05 Obiskali smo vzorno kmetijo Stanka Baleta iz Potoka pri Šentjuiju - 11.20 Minute za pop glasbo - 11.45 Nedeljski intervju -
12.00 Za vsakogar nekaj - 12.30 Poročila -	12.45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 Zaključek programa
SREDA, 22. AVGUSTA:	-
16.00 Poročila - 16.10 Reklame, oglasi in obvestila — 16.30 Po domače z ansamblom Ottavija Brajka - 16.45 Minka Galetova -Bonton v gozdu - 16.55 Disko klub brez imena - 17.30 Turistična popotna torba - 17.40 Oddaja za najmlajše -	18.00 Zaključek programa
SOBOTA, 25. AVGUSTA: -
16.00 Sobotni vrtiljak - 16,15 Pet minut za... - 16.20 EPP-I. del -
16.30 Poročila - 16.35 EPP-II. del -	16.45 Mala anketa — 17.00 Zaključek programa
ČETRTEK, 16. AVGUSTA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) -18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Smuški tek, barvni film (Lj) -18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi: Od Bandunga do Alžira (Lj) — 21.30 Prigode dobrega vojaka Švejka barvna TV nadaljevanka (Lj) - 22.30 Poročila (Lj).
PETEK, 17. AVGUSTA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 18.10 Obzornik (Lj) — 18.25 Pet pedi: Domžale in Postojna (Lj) - 18.55 Doktor na pohodu — serijski film (Lj) - 19.20 Rekreacija v teku stoletij (Lj) — 19.45 Risanka (Lj) -19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) -	20.35
Retrospektiva jugoslovanskega filma - K sodobnemu izrazu (1948-1960) Bakonja fra Bme (Lj) - 22.20 XXI. stoletje (Lj) - 22.45 Poročila (Lj).
pohi šil I
oblazinjeni! i: 1:illBBII
vzMETNicslpi> SVETUiI
IZDELKI J PLAST Ulili
g J
MEBLO
 -	...	  h.*
meblo v novem mestu
grm
OD^
V
ena
N MONTAŽA
NEDELJA, 19. AVGUSTA: 8.50 Neznani leteči predmeti - serijski barvni film (Lj) - 9.40 Po domače z ansamblom Vilija Petriča (Lj) -10.10 Kmetijska oddaja (Bg) — 10.55 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Pustite jih živeti, barvna filma (Lj) - 11.50 Poročila (Lj) - 11.55 TV kažipot (do 12.15) (Lj) - Nedeljsko popoldne (Po domače z ansamblom J. Burnika, Na poti po Beli krajini, Za konec tedna) (Lj) - 16.00 Vzh. Berlin: Tekmovanje v plavanju moških za evropski pokal - prenos (IV) -.. .Poročila .. .Celovečerni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) — 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) — 20.35 A. Marodič: Barikade
- oddaja iz serije Nora hiša (JRT-LJ) - 21.20 Baletna oddaja (Zg) - 21.35 Športni pregled (JRT)
— 22.05 Poročila (Lj)
*
SOBOTA, 18. AVGUSTA: 16.00 Vzh. Berlin; tekmovanje v plavanju • moških za evropski pokal - prenos (IV) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Risanke: Mladinski film (Lj) -18.45 David Coopervield -nadaljevanje in konec (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Brasiliana, nastop ansambla (Zg) -21.25 Šerif v New Yorku - serijski barvni film (Lj) - 22-35 TV Kažipot (Lj) - 23.00 Poročila (Lj).
VMK0*
PONEDELJEK, 20. AVGUSTA
- 16.45 Madžarski TV pregled (do 17.05) (Bg) - 18.15 Obzornik (Lj)
- 18.30 Pustite jih živeti - serijski barvni film (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Zg) — 19.45 Risanka (Lj) -19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 G. Sandova: Vražja Mlaka, francoska barvna televizijska igra (Lj) -	22.00 Melodije za vse čase, Italijanska kancona (Lj) - 22.30 Poročila (Lj)
TOREK, 21. AVGUSTA -17.15 Madžarski TV pregled (do 17.35) (Bg) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Od zore do mraka: Pot do krova (Lj) - 19.00 Lasje - oddaja iz cikla Osebna nega (Lj) - 19.20 Osijek - po Slavoniji in Baranji -oddaja iz beograjske serije Karavana (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir - barvna televizijska nadaljevanka (Lj) - 21.20 Kulturne diagonale (Lj) - 22.10 Poročila (Lj)
SREDA, 22. AVGUSTA - 16.45 Madžarski TV pregled (do 17.05) (Bg) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Mačkon in njegov trop - serijski barvni film - (Lj) - 18.55 Na sedmi stezi - športna oddaja (Lj) - 19.15 kakKako ... (Bg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 TV in TV barometer (Lj) - 20.35 Bosa v parku - amer. barvni film (Lj) -22.20 Poročila (Lj)
ČETRTEK, 23. AVGUSTA -16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.05) (Bg) -18.15 Cik-cak (Lj) - 18.30 Izbor športnih in turističnih filmov (Lj) -18.55 Viharni vrh - serijski film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik 20.25 lfcam in kako na oddih? (Lj)
- 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) -21.30 Prigode vrlega vojaka Švejka
- nadaljevanje in konec barvne serije (Lj) — 22.30 Poročila (Lj)
P0R0DNiŠNlCE"tfJ&
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Julijana Dragan iz Križevcev — Gorazda, Jovanka MI-hajlovič iz Kanižarice - Milorada, Anica Janežič iz Zgornjih Mladetič
— Andreja, Marija Vidic z Daljnega vrha — Ludvika, Marija Kambič iz Vranovičev — Branka, Nada Zorko iz Sevnice - Simono, Pepca Zulič iz Dolnjega Vrhpolja - Amalijo, Jožica Jakše iz Irce vasi - Urško, Marija Grozde iz Spodnjih Vodal - Janeza, Dragica Bobnar s Suhoija - Tatjano, Anica Bevec z Grma - Tomaža, Vida Radej s Sremiča - Tanjo, Anica Kerin iz Gržeče vasi — dekh-co, Marija Štemberger iz Šentjerneja
- dečka, Matilda Agnič iz Čudnega sela — dečka, Bojana Vladič iz Krškega - 2 deklici, Veronika Koman iz Krškega - dečka in Marija Avbar z Muhaberja - dečka.
ZGOVORNA GOVORICA ROK
Desnica je pozdravila vse, ki so prišli na sestanek, se počasi spustila na zeleno mizo in spokojno obmirova-la za nekaj sekund. Nato je švignila kvišku, se izoblikovala v pest, prijela kladivo in pričela kovati svetlo bodočnost. Veliko žrtev, oblilo odpovedovanj in naporov bo potrebnih, da prebrodimo vse prej kot rožnato sedanjost. Pljuniti bo treba tudi v levico . . .
In v tem se je prebudila levica. V elegantnem loku je
prijela srp, pričela z vso energijo kazati gibe žanjic na polju, ki je slabo obrodilo, a bi rodovitneje, če bi vsa dela poprijele sposobne roke. Morale bodo zgrabiti, odločno, delati od zore do mraka, od mraka do dne. Izbire ni; roke, ki bodo tičale globoko v žepih, namaziljene z žavbami, nimajo mesta med nami. Roki sta udarili druga ob drugo, se zlepili, da so prsti pordeli. Da, skupnih, družnih naporov bo v bodoče dosti, le z roko v roki
bomo prišli do cilja, ki medlo brli tam spredaj. Tako kot v preteklosti. Kje bi bili, če ne bi roka našla roke? Kje?
Vihamo je levica prhnila v levo, kazalec se je iztegnil kot kačji jezik: Za lenuhe ni prostora, za izmikavte tudi ne. Kdor krade v kolektivu, krade samemu sebi, izpodkopava temelje. Ven z njim! Naj gre svojo pot! In desnica je z migutajočo gesto kazala odhod in prsti so seji razširili v zlobne zobe režečih se ust. Nato so se prsti pomiri-
li, se povlekli vase, desnica se je skrčila v komolcu in pristala na prsih. Takšni ljudje so nam potrebni. Zavedni, delavni, neomajni. Ljudje, ki vedo, daje rešitev iz težav v delu. Samo v delu nikjer druge. Pomoči od zunaj ne bo. Od nikoder je ne bo. Nasloniti se moramo na lastne sile, izrabiti energijo lastnih rok.
Tudi levica je pristala na prsih, tam blizu srca. Nato sta skupno z desnico odpotovali v položaj objemanja, z dlanmi proti tistim, ki so sedeli odprtih ust . . .
In na dlaneh ni bilo sledu o kakršnem koli delu. TONI GAŠPERlC
Delavnica srednjeveškega alkimista? Ne, pač pa laboratorij zobrt ambulante v brežiškem zdravstvenem domu. (Foto: J. T.)
V	NEDELJO V ZELTVVEGU:
Stewart že potrjen?
Na Oesterreichringu zadnji napad branilca naslova Fittipaldija na »letečega Škota«
Po najdenju - Srečko z mamo.
V	nedeljo ob 15. uri bo na Oesterreichringu v Zeltwegu morebiti že padla odločitev: bo Jackie Stevvart,. svetovni prvak iz 1971. leta, spet stopil na prestol najhitrejših avtomobilistov v formuli 1? S 60 točkami ima sicer precej naskoka pred Francozom Cevertom in Brazilcem E. Fittipaldijem - kar 15 oziroma 18 - vendar pa ne gre pozabiti, da se na Veliki nagradi Avstrije, ki je tokrat pod pokroviteljstvom Austria Tabakwerke in se imenuje Grand Prix Memphis, še nikoli ni uvrstil med najboljše tri!
Za gledalce, ki jih prireditelji pričakujejo veliko tudi iz Slovenije, bo ves dan dogodkov na pretek: razen svetovnega prvenstva še dirke v formuli V in Ford, iz zraka bodo spuščali cigarete Memphis, pokazali se
Kakor da bi se vdrl v zemljo
Pol Mirnopeške doline z gasilci in novomeškimi miličniki iskalo še ne 3-letnega Žagarjevega Srečka iz Biškc vasi, ki je v gozdu zašel in se znašel onkraj avtomobilske ceste pri Šentjurju — 4 km od doma
Kake pol ure za tem, koje avgustovsko sonce prevozilo zenit in so številne družine še sedele pri opoldanski južini, je Mimopeško dolino presunila novica, da se je Zagaijev najmlajši iz Biške vasi izgubil. Bilo je v torek, 7. avgusta. Na klic „Srečko, Srečkoooo!“ se fantek ni oglasil. Kje naj ga iščejo, kam je zašel, kam padel?
Padel? Ne, na to ni smel nihče pomisliti. Začeli so ga iskati, ure so se vlekle, napetost je naraščala.
„Morda je šel k dekletom, ki se kopajo v Temenici," je nekdo naglas pomislil. Ni ga bilo tam, nihče ga ni videl, pregledali so ob vodi gor in dol, v vodo, dvignili zapornico, daje gladina upadla. Niso ga našli. Krog iskalcev iz domače vasi in Mirne peči, s skupino gasilcev in miličnikov iz Novega mesta se je raztegnil, pretaknili so vsak grm, pogledali za vsako deblo, prehodili polje z visoko koruzo in zorečim krompiijem, fantka pa od nikoder.
Prvo sled so odkrili po daljšem času: soseda je dečka videla, ko je počasi hlačal po poti navkreber in
DO 15. AVGUSTA ZASEDENO
Počitniški dom tovarne BETI v Seči pri Portorožu je čisto zaseden vse do 15. avgusta, dobili pa so tudi več sob pri zasebnikih v bližini doma. Letos bo letovalo v domu skupno 60 družin zaposlenih. Penzion z odlično hrano velja delavca 40 din, 20 din na dan pa prispeva podjetje.
Mislijo na zdravje
V	Straži nova tovarniška ambulanta
pomislila, da gre morda k mami na njivo. To obvestilo je komaj zadostovalo, da so bili iskalci prepričani, da iščejo v pravo smer. Večer se je bližal.
Okoli 19. ure se je, kake štiri kilometre od Biške vasi, Frančiška Eršte vračala z njive domov v Šentjurje. Od gozda je slišala otroški jok, prehodila tisto potko in zagledala dečka v solzah. Odnesla ga-je domov in spotoma poizvedovala, čigav da bi bil. Ljudje so skomigovali z rameni, mali tujček je ostal neznanček. Še sanjalo se ni nikomur, daje zaradi njega pol Mirnopeške doline v gozdu ta čas že izgubljalo upanje.
A kanček upanja še vedno ostane, čeprav si človek skoraj ne upa na glas pomisliti nanj. Žagarjev oče, Feliks, kakor ga kličejo, ki je bil v eni od iščočih skupin in ki je že skoraj pozabil, da bo moral naslednji dan spet v službo na železnico, ne bi odnehal - če bi bilo treba, bi še iskal, čeprav sam. Pa je nenadoma slišal nekoga praviti, da je pri Eršte-tovi „en tak otrok, ki ga nihče ne pozna“. Pospešil je korake, skoraj tekel. In res, fantek, ki ga je bila Erštetova našla, je bil njegov, Žagarjev ...
„Srečko, ti... ti.. .!“ Solze obupa so prekrile solze veselja, stis-Kanja k sebi ni bilo ne konca ne
Obolelim Novolesovim delavcem ni treba več posedati v čakalnici Straške ambulante in čakati na vrsto: ob vhodu v tovarno so poleg trgovine s stalno razstavo pohištva 1. avgusta odprli svojo splošno in zobno ambulanto.
Ob otvoritvi je Tone Špelko, predsednik sindikalne organizacije v Novolesu, poudaril, da od nove tovarniške ambulante veliko pričakujejo. Med drugim bo imela nalogo s pravočasnimi posegi preprečevati obolenja delavcev, ki delajo na delovnih mestih, kjer je zdravje bolj ogroženo.
Splošna tovarniška ambulanta bo izključno za Novolesove delavce, medtem ko bo zobna tudi za druge Stražane in okolišne prebivalce. Dr. Vladimir Zorič, ki se je otvoritve udeležil v imenu zdravstvenega doma, je pohvalil Novoles za izredno razumevanje pri gradnji pomembnega zdravstvenega objekta.
kraja, mali najdenček, ki ga je oče prinesel domov v naročju, je romal iz rok v roke, od lica k licu. Naslednje jutro so Srečka nesli k zdravniku v Novo mesto, kjer so ga pregledali in mu predpisali zdravila proti prehladu.
„Samo da je spet pri nas.“ so Žagarjevi radostni, kakor bi dobili novega rojenca v hišo. Ko sem jih minulo nedeljo obiskal v Biški vasi, sem jih slišal govoriti o čudežu, saj je skoraj neverjetno, da je Srečko lahko prečkal železnico in dalje avtomobilsko cesto, ne da bi ga kdo opazil, ne da bi se mu bilo kaj zgodilo v avtomobilskem vrvežu.
„Mislil je, da sem na njivi,“ je povzela Srečkova mama Rezka. „Verjetno je tudi pritiskal na vrata, ker pa ni bilo nikogar notri, - tedaj smo ga že iskali - jo je mahnil po poti navkreber. „ Po kaj si pa šel“ sem ga vprašala. „Po jurčke,“ je rekel. Tako majhen, pa že ve, da imam jurčke rada.“
I. ZORAN
Pred kratkim je pri Mohorjevi družbi izšla knjiga Jožeta Groma „Naše gobe“. Gre za prvi del gobarskega priročnika, za katerega pravi avtor sam v spremni besedi, da je: „... želel že v tej, prvi knjigi prikazati gobe, ki so značilne za slovenske gozdove in slovensko pokrajino.14
V	omenjeni knjigi je nazorno opisanih in odlično fotografiranih v naravnem okolu 157 gob, tako da bo priročnik v veliko pomoč vsem tistim, ki se kakor koli zanimajo za naše gobe. Avtor pripravlja še dve knjigi, v katerih bo prikazal in opisal še kakih 150 gob in podal podrobna navodila o kuhanju, sušenju, konzerviranju in gojenju, dodani pa bojo tudi praktični kuharski recepti.
D. R.
France Rauh, 45 let, iz Bilpe ob Kolpi se je izučil sodarske obrti pri očetu Ivanu (oba na sliki). Dela nima veliko, imel bi ga pa še manj, če ne bi pri njem naročali sodov Dalmatinci. Z njimi se je seznanil, ko so gradili cesto ob Kolpi. (Foto: J. Primc)
bosta dve najlepši črnki iz londonskega Penthouse kluba, v zraku se bo pojavil helikopter, ki je „nasto* pal“ v filmu o Jamesu Bondu — in še in še ...
Za ljubitelje avtomobilizma še to: Ferrari je rezerviral Oesterreichrinf za ves teden, ker so v Modeni n« tihem pripravili za Ickxa novo vozi-
lo	s spremenjenimi zadnjimi obesmi. Še posebno mikavnost v tekmi 28 najboljših svetovnih mojstrov pa bo dajalo vprašanje: ah bo kdo premagal absolutni rekord 6 km dolge proge, ki je zdaj 1.38,30 in ga ima Ce-vert na matri-simci. Z več kot 216
Kaj bo na Oesterreichringu . nedeljo? — Jackie Stewart
km na uro je drvel na letošnji dirki konstruktorjev, medtem ko je v foi^t muli 1 najboljši čas - komaj dvt -desetinki sekunde slabši! — dosegel lani Hulme na mclarnu.
Otroci so našli mine
V	nedeljo, 12. avgusta, ko je vročina pritiskala in so vsi tarnali o pasjih dneh, seje v vodi hladilo staro in mlado. Otroci iz Gotne vasi so čofotali po potoku Težka voda, kjer pa so nalete-
li	na ostanke minule vojne: v strugi so našli več topovskih granat.
Na srečo otročad ni bila toliko predrzna, da bi jih sama vlekla iz vode in brskala po njih, temveč so otroci o najdbi obvestili vojake. Ti so prišli k potoku in poskrbeli, da so granate strokovno izvlekli. Nevarnost je zdaj odstranjena.
PRILOŽNOST ZA TATOVE
Smo v času nedeljskih veselic pc podeželju, ki pa jih radi obiskujej^ tudi zmikavti. Medtem ko se ljud, veselijo, pijejo in plešejo, jim rado kaj zmanjka. To je 12. avgusta ugotovil tudi Alojz Šušteršič iz Gor-Lakovnice, ki je parkiral svoj avto na veseličnem prostoru v Stransk: vasi. Ko se je okrog polnoči hote odpeljati domov, je ugotovil, da j« nekdo iz avta vzel magnetofon, vreden 2.000 din.
Ob morju brez morja
Po šestih, morebiti celo sedmih letih sem bil pred dnevi spet v taboru novomeškega Partizana na Valeti nad Porotorožem. Prvi glas, ki sem ga slišal, se je razlegal ob večerji približno tako: „Obleci majico! Kdo bo še makarone? “
Neverjetno: 13. leto novomeškega tabora - pa se ni prav nič spremenilo. Iste terase visoko gori nad lučmi Portoroža, ista kuhinja, ista Ruža Kovačič, voditeljica tabora. Prav prijetno nasprotje vrenju in spreminjanju Portoroža, betonskih hotelov, umazanih plaž, glasnih pevcev . . .
Niste prebrali narobe: znana telesnovzgojna delavka, med šolskim letom honorarna učiteljica telovadbe od gimnazije do gostinske šole Ruža Kovačičeva že 13. leto vodi ta tabor, v katerem so se naužile oddiha, sonca, morja in se naučile discipline že generacije novomeških, pa tudi sevniških in drugih otrok. Vsako leto -mesec dni morja za Ružo. Kako idiličen stavek - toda Ruža Kovačičeva se v devetih dneh, kolikor sem bil v Portorožu, ni niti enkrat namočila v morju.
Voditeljica tabora, varuhinja discipline, ekonomka in kuharica, čistilka in perica -vse to in še kaj je v tem mesecu dni Kovačičeva. In ko bo prišla nazaj v Novo mesto bo, saj jo poznam, spet rekla: ,JVikoli več, zares nikoli več ne grem v Portorož!“
Prihodnje leto bo spet na Valeti, štirinajstič zapored! Ker za to ne dobi denarja -
kdaj pa je že Partizan lahko posegel v blagajno! - vem, da jo žene ljubezen do otrok, zadovoljstvo nad zadovoljstvom otrok, zadoščenje, da imajo mladi prijeten in cenen oddih.
Jeseni, pozimi in spomladi je Ruža vsako pdpoldne v telovadnici: med malčki in cicibanif med pionirji in mladinci. Njena ženska vrsta je dobila ime tudi v slovenski konkurenci, najboljše predstavnice vrste, Gajičeva, sestri Dokl, Plantanova in še katere, so posegale tudi po slovenskih naslovih, Doklova že trka na vrata jugoslovanske gimnastične reprezentance.
Kovačičeva je odlična poznavalka telovadbe, saj je tudi mednarodna gimnastična sodnica. Tako dobro ve, kaj naj bo v vaji, da bo kar najbolj ugajalo sodnikom.
Nič posebnega nisem zapisal o Ruži, a dovolj za portret. Odveč je naštevati nagrade in priznanja, ki jih je dobila v gimnastični in drugih organizacijah za svoje delo. Človeka predstavlja njegovo delo: njene običajne malce glasnejše ali ostrejše besede so le lupina okrog mehkega jedra. V dolgih letih življenja v Novem mestu se je ta 53-letna ženska, ki izžareva samo energijo, čisto ponovomeščanila, čeprav je bila rojena v Bosni, doma pa je iz Belišča pri Osijeku. Prav ta konglomerat narodnosti, ki ga nosi v sebi, jo bržkone tudi dela tako odprto, naravno, domačo...
J. SPLICHAL