KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 80 (1)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1. Marta 1927.
PATENTNI SPIS ŠT« 4114
Erling Thune Holm, inžinjer, Billingstad, Oslo, Norveška.
Orodje za obdelovanje kamna.
Prijava z dne 26. junija 1925.	Velja od 1. novembra 1925.
Prvenstvena pravica z dne 27. junija 1924. (Norveška).
Predstojeća iznajdba zadeva orodje za obdelavanje kamna, pri katerem leži udarjajoče kladivo s prostim poljem na zunanjem koncu hitro kolebajočih členov, členkov ali lakti (n. pr. Rolfsenov patent št. 98. 012 v Avstriji).
Pri te vrste orodju, in zlasti pri takem, kjer so notranji konci členov sukajoče se zvezani z okrog tekajočo pesto ali z lakt-nim križem, je slaba točka zveza ali ležišče med kladivom samim in členom. Ta zveza sestoji iz zagozde, ki pa je vendar lahko izpostavljena udarcem kladiva, ako leto z veliko hitrostjo in velikokrat v sekundi zadeva kamen. Radi tega je bilo težko konstruirati zagozdo z zadostno veliko odporno sposobnostjo, ne da bi njene dimenzije postale nesorazmerno velike.
Predstojeća iznajdba ima namen temu nedostatku odpomoči in sicer s posebno konstrukcijo zveze med udarjajočim kladivom in členom, vsled česar postane zagozda praktično vzeto prosta udarnih učinkov. To se doseže s tem, da je v udarjajočem kladivu luknja, zkozi katero je vtaknjena zvezna zagozda med kladivom in členom, tako izpeljana, da se zagozda zamore pritisniti le vzdolž ene črte, ker je radius zakrivljenosti v luknji povsod večji kot radius zagozde.
Nadalje je kladivo tako dimenzijonirano, da ako visi na zagozdi pritisnjeno na isti po eni črti tvori fizično nihalo, t. j. da je razdalja od enega spodnjih koncev kladiva, ako je isto trioglato, proti perpendiklu od obesišča na kladivni strani, jednaka v-
strajnosinemu momentu kladiva, dividira-nem s produktom mase kladiva in razdalje med njegovim težiščem in istim per-pendiklom.
Iznajdba je ponazorjena v priloženi risbi, ki kaže kladivo samo, obešalno zagozdo in eden del člena.
Udarjajoče kladivo 1 samo je poligonal-no, primerno na znani način trikotno s slabotno na ven zakrivljenimi stranicami. V sredi ima luknjo 2, ki ima v velikih potezah odgovarjajočo poligonalno obliko, pri čemur so vendar koti luknje oblikovani z zakrivljenostjo, katere radius R je povsod večji kot radius r zagozde na partiji 3, ki kladivo nosi; 4 je člen, ki koleba v smeri puščice 5.
S tem je razvidno, da imajo robovi luknje na vseh točkah večji radius zakrivljenosti kot pa zagozdna partija 3.
Ako kladivo visi na zagozdi, kakor v risbi ponazorjene o, in je tedaj samo po eni črti o pritisnjeno nanjo, tvori isto fizično nihalo, ako je izvedba taka, da
pri čemur pomenja L razdaljo od kladiv-nega kota s k perpendiklu od obesišča o k kladivni stranici, T vztrajnostni moment kladiva, M njegovo maso in a razdaljo od njegovega težišča P k imenovanemu perpendiklu o.
Tekom dela teka člen z veliko hitrostjo v smeri puščice naokoli in med tem bo kladivo vsakokrat zadelo kamen z enim svojih vogalov. Sunek, ki ga dobi vogal.
Din. 10.
se na temlju načina obešanja ne more prenesti na zagozdo 3. Sunek vzame masa kladiva nase in kladivo bo v gotovem kotu kolebalo in na zagozdi v novi poziciji, pripravljeno na nov sunek, prišlo v mir.
Patentne zahteve:
1.	Orodje za obdelovanje kamna, kjer leži udarjajoče kladivo s prostim poljem na zunanjem koncu hitro kolebajočih členov, členkov ali lakti, označeno s tem, da je v udarjajočem kladivu luknja, skozi katero je utaknjena zvezna zagozda med kladivom in členom, tako izpeljana, da se zamore zagozda pritisniti samo vzdolž ene črte, dočim je radius zakrivljenosti v luknji povsod večji kot radius zagozde.
2.	Orodje glasom zahteve 1, označeno s tem, da ima v udarjajočem kladivu luk-
nja, ki ima kakor znano isto glavno obliko kakor kontura kladiva, kole z večjim radi-usom zakrivljenosti kakor pa zagozdna partija (3), ki nosi kladivo.
3.	Orodje po zahtevu 1 ali 2, označeno s tem, da je kladivo tako dimenzijonirano, da tvori fizično nihalo, ako visi na zagozdi pritisnjeno na njo po eni črti.
4.	Orodje po zahtevi 3 s kladivom trikotne zunanje konture, označeno s takim dimenzioniranjem, da je razdalja od enega spodnjih koncev kladiva, ako visi isto na zagozdi, k perpendiklu od obesišča do kladivne stranice jednaka vztrajnostnemu momentu kladiva, deljenem s produktom kladivne mase in razdalje med njegovim težiščem in istim perpendiklom
T
Adpatent bry












/