Kollje. Mo.iia slana je tukaj popolnoma pomorila ajdo in je napravila veliko škodo na fižoli, ki je popvej radi suše v rasti zaastala in je sedaj bila v najlepšem razvoju. Sv. Jernej nad Muto_ V »Slovencu« je bilo poročilo, s kakšno slovesnostjo ee je otvorila nova cesta v Slovenskih goricah do Radgone in je pri tej priliki g. Franjo Žebot v 6vo,jem govoru povdaril, naj bi se glede cest bolj pazilo na hriboviti obmejni Kozjak. Res je, da je obmejni pas od Maribora do Košenjaka .iied najzapostavljenejšimi v tem oziru. Vzemimo za zgled trikot Pe.rnice, Sopota, Sv. Jernej: govori se, naj bi župniji Pernice in Sv. Jernej bili združeni, kar bi oekrboval en duhovnik. To bi bilo mogoče le tedaj, če se izpelje primerna eesta tako v Pernice kakor v Jeinej, v kateri smeri, o tem so mnenja različna. Ako bi bila ravnina, se bi lahko prišlo iz Pernic k Jerneju v pol uri, potrebuje ee v refinioi tri ure, zraven se pehaš in mučiš, da konečno ne veš, ali si živ ali mrtev, posebno, ako je slabo vreme in moraš kaj nositi. Ne gre za to, da bi 6e delala naravnost kaka av- tomobilska cesta, samo nekaj najhujših klan^ cev je treba preloži.ti, cesto nasuti in redno skrbeti za odvodnike, ali kakor tu pravijo, draženke. Naj bi banovina dala neko podporo, drugo se stori s tlako. Na avstrijski strani se eedaj dokončuje avtomobilska cesta: Ivnik, Lovrenc, Jernej in čez Sv. Ožbalt nazaj v Ivnik; Sopota že ima svojo lepo cesto in državni telefon. Pri Sv. Jerneju bode treba samo deset minut boda po lepi poti od cerkve, pa si že na lepi ravni cesti. Marenberg. Izgledi na boljše razmere, ki sa nam obetajo, so opogumili kar šest parov, da so si izbrali skupno žlvljenjsko pot in stopili v zakon, med drugimi tudi vdova gostil^ niea.rka na Radelski cesti Kreecencija Fric, ki se je poročila e kmetskim sinom Ivanom Onuk od Sv. Treh kraljev. Friderik Javornik iz Marenberga, ki je bil poročen pri podružnici Sv. Ilja, pa ei je podskal nevesto tudi pri Sv. Treh kraljih in sicer posestniško hčerko Marijo Dobnik. Želimo vsem obilo zakonske sreče. Drugi pa, upamo, jih bodo posnemalij — Prodaja hme-lja pa le bolj počasi napreduje. Do 6edaj je mogoče prodana šele ena četrtina letošnjega pridelka, kajti za cene, ki se gibljejo med 23 in 25 Din, bi ga nihče racl ne dal, razen tietih, ki se nočejo spuščati v nevarne špekulacije. Verjetno pa je, da bode dobil še boljšo ceno, saj je kvaliteta letos vefcinonia prav dobra in zaeluži višjo ceno. Da bi se naše preroške želje le izpolnile! — Kaj pa g. Peter Rešetar, da tudi Tebe malo omeniin! Ali še nisi prerešetal in pogruntal, zakaj na marenberškem polju tako dobro uspevajo koruzjanki? Ker vem, da 6 svojim političnim rešetom ne boš zadel, Ti pa na uho povem: Spomini na obiralce hmelja po naših koruzah! Rnše. Pri nas je bila blagoslovljena ljubko prenovljena Kalvarija na hribčku nad Rušami. Pot na hribček je dala napraviti občina, križe sta kupiia posestnika Čuček Sreeko iz Ruš in Jurše Josip iz Smolnika, Kristusov kip je daroval g. ravnatelj Mader, -ki je izdelal (udi ves načrt za obnovo Kalvarij«, delo pa je vodil g. Bogomir Stani, ki vodi vse deI'O na novi avtomobilni cesti k Sv. Arehu. Ruška Kalvarija je izredno ljubka toeka, ki jo domačini radi obiskujejo zavoljo prelapega razgleda na Ruše in Draveko dolino. Ker je zclaj tako okusno in umetno prenovljena, jo bodo obiskovali še rajši. Priporoča se ogled Kalvarije tudi vsem tujcem. Dohod je od avtomobilne ceste pred hišo g. Čučeka. Tudi romarji, ki 1=0 na »ruško nedeljo« obiskali Ruše, so pofastili sirkano Kalvarijo. Sv. Barbara v SIov. goricah. V sobolo dne 14. t. m. i50 prispeli vsi dijaki sedmošolci maribcrske liuman. gimnazije na grobek svojega v poeitnicah umrlega tovaiiša dijaka Dušana Dcrnovšeka pod vodstvom g. profesorja Ivana Voštarja. Ob grobu so mu zap_li latinsko posmrtovnico in »Vigred ee povrne«. Vreil ee je nagrobni sočutni govor v svetel, hvakžen spomin rajnemu Ijubkemu Dušeku, katerega so vei zelo ljubili in visoko spoštovali radi angelsko lepih lastnosti. Po prelepem, v srce segajočem govoru je drugi sedmošolec pokleknil ob grobek. ž njim vsi drugi in so molili za sveti mir in pokoj Dušekove eiete duše. Zlati Ilušek, svetel Ti spomin in na svidenje nad zvezdami! Dijaki so obiskali tudi barbarško cerkev. S3 radovali krasnega razgleda in po pregledu Dušekov. obširne, Iepe knjižnice z natančno sestavljenim zapisnikom so se po~ dali na pot v Vui*berg. Prisrčna zahvala g. razredniku Voštarju, dijakom in dijakinjamsedmo-.olcem. za ginljiv, prelep spomin na naSega ljubljanca! Clrkov«JB. Dne 12 t. m, sta v Cirkovcah pri Ptuju v krogu _v_je družine tiho obbajala oOletnico rojstva in 251etnie<> poroke Anton in Ljudmila Plohl. Prihova. "Zgodnja slana (mraz). V ponede ijek in v sredo, 9. in 11. t. m. je tu po ravniiri padla mo-čna elana . Pozeble so buče, muik? fižol in deloma tudi koruza. Od mraza je bil:i, vsa trda otava, ko so jo kosili kosci, kateie je pošteno zeblo. To je nenavadno zgodnji niraz . Kaj misli zima iudi biti zgodnja? Na Arigeljsko nedeljo se je na Prihovi slovesno izvršil blagoslov novega praporčka »Jadranske "btraže«. Kumoval je g. cl.r. Macarol, odvetnik v Kon.jicah, ki je tudi kupil piaporček. Prav !epa hvaja mu za to dobroto! Na male Maše dai. je priMo ••veliko romarjev na Prihova ob lepein viemenu. Na.jveč je bilo takih, ki so izOiStali na velike Maše dan zaradi dežja. Popoldne ob 2. je g. mir.ijonap Mihael Klančnik iz Celjfi s,prejel 20 novin.k v d.kliško Maiijino družbo. Potem pa se je razvilR ninogošteviln: procesija z lepo okinčano \faiijino podobo, k: so jo noisile na novih nosilih štiri be!o obiečene drtižbenke. Procesija se je vila med pre peviinJLMn'Marijinih pesmi po Marijinem hribčku okoli cerkvenega vinogracla. Zares krasn prizor. Mladenke — bodite družbenke! Ogen, na Prihovi. Prelekli četrtek, 5. t. m., okoli 5. ure popoldne se je na hitro nebo pooblačilo in kar Ireščilo je v hlev Fr. Flisa, p. d. Kurjeka v Dobriškevi vesi h. št. 5. V par minuah je že švignil plamen iz strehe. Pogorela je Fa krma in otava, .inlatilnica, slamoreznica, 4 pare teleg in še vc', druzega orodja. V hlevu je stalo 8 glav goveje živine in 11 svinj, katere eo na pomoč prihii->]i sosedje reiili, ker je hlev obokan in ni v hl.vu prav ničesar zgorelo. Tu'i ena vrata so oetaia nepoškodovana in krma v kraiilniku (trah(erju). Čudno je, da se ni vnela komaj 7 m cd lileva oddaljena kopica slame. To je vsled tega, ker je veter plamen odganjal na drugo stran in je dež močno il. Kajbolj je bila v nevarnosti blizu stojeea hiša. Da se vsled velike vročine ni vnela streha, ki je krita z opeko, so jo Ijudje neprestano polivali z vodo. Pogorelec je bil zavarovan pri Jugoslaviji za 20.000 Din, škode pa trpi trikrat toliko. Dobrim sosedom in okoli.ai.am se priporoča za pomor. Leskovec pri Ptuju. Na.še gorice ee vkljub pcmladnemu mrazu zlasti v višjih legah prav dobro kažejo. Upati je na izreden kvaliteten pridelek. Ugodno vreme v avgostu in septembru bo izpolnilo vse, kar je za dober vinček potrebno. Žal, da se opaža, da večina našib vinogradnikov lepšj grozdje prodaja na trg, nego da bi isto dalje zorili in tako ipripravili dober mošt, ki bo, kakor je upati, še imel povoljno c&no. Pod 3—4 Din naj bi ga ne pro dajali. Kdor ga proda ceneje, je izdajalec vinogradniškega stanu in zaslužj, da se izključi iz vinogradniške družbe. — Gradnja ceste Leskovec — Nova Cerkev prav lepo napreduje pod veščim nadzorstvom novodošlega delovodje g. Mervar Karla. Sv. Jedert n. L. Tukajšnja gasilska četa si je nabavila novo motorno biizgalno in jo dala slovesno blagosloviti. — Prosvetno diuštvo Čitalnica je po dveinpolletnetn prisilnem počitku zopet oživelo; 22. septembiva bo imelo občn zbor. — Ker je bil g. Drago Vidmar premeščen na meS.ansko šo!_ v Ljubljano, j.e prevze upravitelj.tvo tukajšnje šole g. Miroaiav Čekada iz Dragatuša. — V katoliško cerkev so se vrnili: Urnovšek Jože, Goiob Jože, Kajtna Anton, Kaluža Franc. — Umrli so: užitkarica Je ra Sanda, 17-letni Janez Hlebec, dninarica Xeža Boršnak, velika dobrotnica cerkve in misijonov Franca Košič, rudarjeva žena Terezij Prc, užitkar Jernej Kralj, učenka Zofija Borušak. paznikova žena Amalija. Ilaumer, užitkarica Mica Cvikelj. Šmartno v Rozni dolini. Strašna nesveea je zadela dobro Tomaževo hišo v Rožnem vrhu V eetrtek dne 5. septembra, proti večeru, sc je nioi.no stemnilo nebo ter je prece.j dežilo. a n grnielo in ne bliakalo. Tomaževi so zunaj pr preši malo .južinali. Gospodinja Neža Breznik hoCe iti v hišo, komaj pa odpre hišna vrata se zasveii nebo. grozno treskne in uboga \ežf pade mrtva na tla. Strela, ki je udarila, je čudno obiskovala hišo: (u je vaztrgala pod boje, lam okno, tam navrtaia fitrop itd. Šele komaj nekaj nad 40 let stare gospodinje pn ni moglo obuditi več ne bridki jok moža in otrok. ne vpitje in molitve eosedov. ampak smo jo v soboto pokopali ob velikem sprem stvu žalujočih. Gospod župnik je ob odprtem jrobu spominjal na to, kako raznovrstna ter ninoga pota ima smrt do nas, mi pa niti enega ne, da bi ji mogli uiti. Srečne torej druine. ki eo posvečene božjemu Srcu, saj so take vedno in najbolje pripravljene tudi na — naglo smrt. Griže. Na naši obiinski de.ski Citamo: »Št. 31 i. Razglas. V smislu odloka srsskega načelstva v Celju z dne 14. 8. 1935, Xo. 7560/1-35, se da v javno znanje, da je bivanje v ko.ikubinatu, to je v divjem zakonu, strogo prepovedano. Opozarja se vse one, ki eo- doisedaj iveli v nedovoljenem družinskem razmerju, da se ali poroce, ali pa morajo biezpogojn. narazen, ker se bo zgornja naredba v tukajšnji občini strogo izvajala. Kdor bo zarsačen, da še dalje živi v divjeni zakonu, se ga bo odgoiifikim potom odpravilo te.r proti njemu uvedlo strogo kazensko postopanje. Uprava obeiue Griže, dne 27. 8. 1935.« — Lepa livala sreskemu načeletv« v Celju za ta odlok! Sedaj pa prosimo občinsko upvavo v Grižah. da bi ga res strogo izvajaia. Si bo piidobi!* .to^, plo zahvalo pri vseh občanih, ki še imajo v svojili srcih čut do požtenosti in dostojnosti. Voe dobro misleče občane pa proeimo, da kar vsak slučaj divjega zakona naznanijo občinski upravi. Slovenskl Lurd ob Mali Gospojnici. Čc je ša kdo v dvomu, da je slovenski narod res veren in Mariji vdan, naj bi bil prižel v nedeljo dne 8. septembra k lurški baziliki v Rajhenburg. Xad 10.000 slovenskih mcž in /.sna, mladeničev in mladenk, starčkov in otrok je ta dan zopet slovesno izpovedalo svojo globoko vero v evharističnega Kralja in njegovo Mater Marijo. Zahvalna pcbožnast za veličastno uspeli evharistični kongres v Ljubljani se je torej končala z velikim uspehom. Veem dragim nam romarjem, posebno pa prevzvišene-i mu gospodu knezoškofu, smo iz srca hvaletni, da so nam za ta Marijin praznik tako ve ličastno upeljali božjo pot, ki ee bo odslej vsako leto slovesno vršila v našem Slovenskem Lurdu. Sv. Oče povdarja pri vsaki ugodni priliki, da smatra mladino kot elitno (izbrano) četo Katoliškc akcije. Je v resnici izbrana četa, in sicer ne samo za parado, marveč za delo in tudi za boibo, ako je treba. Iz njenih vrst se vrši borba zoper oderuški kapitalizem in brezbožni socializcm. V eni roki meč resnice, zaznamovan s križem, v drugi roki darove, ki jih poklanja krščanska ljubezen do bližnjega: tako prodira ta mladina v vrste delavstva, da ga reši kapitalističnega moloha na eni strani, na drugi pa iz krempljev protivernega in protibožnega marksizma. Tako pojmuje svojo nalogo v sedanjem času francoska mladina, ki je avantgarda (prednja vrsta) katoliških dclavskih društev na Francoskem. Tudi v Bclgiji počiva nc samo krščanska dclavska organizacija, marveč vobče Katoliška akcija na organizirani katoliški delavski mladini. Ta organizacija jo prosla^ila prvo ncdcljo v mcsecu scptcmbru desctlenico svojcga obstoja. Proslava je imela velik obseg, kcr se bo ob tcj priliki tudi vršil svetovni kongre. katoliško delavska mladine. Okoli 100.000 ljudi je prisostvovalo svcčani službi božji, ki jo jo pod milim nebom opravil kardinal-primas Belgijo ob asistenci dvoh inozemskih kardinalov in večjega števila škofov. Povabljeni so bili na kongres predstavniki vsch katoliških delavskih mladinskih društev. V velikem številu se je povabilu odzvala Zveza katolišfcih delavskih društev Francije. Francoski in belgijski katoličani v dejanstvu kažcjo, kako je treba pojmovati Katoliško akcijo in njeno sodobno nalogo, da bo dosegla svoj namen v sedanjih prilikah, ki vladajo med posameznimi narodi. Med našim narodom vladajo slične razmere ko drugod, nimamo pa dovolj takšnih organizacij ko drugod. Na naši mladini je, da posnema lep zgled svojih francoskih in belgijskih sovrstnikov. Tako bo tudi naš pokret dobil zdravo jcdro.