• NOVE DELOVNE ZMAGE »GORENJA«
Dograditev novih prostorov za obrat galvanike temeljne organizacije združenega dela „Chrommetal in embalažnica", svojemu namenu so jih izročili 22. februarja, je le prva v vrsti novih pridobitev in delovnih zmag, ki jih za letos načrtuje in napoveduje delovna skupnost Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje.
• Predvidoma 29. marca bo začela z delom nova tovarna talnih keramičnih ploščic v Gorenju. Zadnjega aprila pa je predviden začetek obratovanja nove tovarne za proizvodnjo oken in umetnega marmorja na Selu pri Velenju.
15. maja bo začela z delom tovarna štedilnikov, 23. avgusta pa bo slavje v Rogatcu v občini Šmarje pri Jelšah, kjer bo Tovarna gospodinjske opreme ,,Gorenje" postavila tovarno kon-derzatorjev. 8. oktobra, ob občinskem prazniku, bo slavila temeljna organizacija združenega dela Elektronika, 29. novembra bodo svečano predali svojemu namenu nove proizvodne prostore za obrat zmrzovalnih omar, 27. decembra pa bo začela obratovati nova tovarna za proizvodnjo pomivalnih strojev.
• OSREDNJA PROSLAVA OB 30-LETNICI OSVOBODITVE V ŠALEŠKI DOLINI
Priprave na osrednjo slovesnost ob 30-letnici osvoboditve v Topolšici, ki bo tudi osrednja slovesnost delovnih ljudi in občanov občine Velenje ob 30-letnici zmage nad okupatorji in fašističnimi zavojevalci so v polnem teku.
Slavje v Topolšici bo v nedeljo, 11. maja. V Topolšici pričakujejo najmanj 2.500 ljudi, med drugimi predstavnike občinske skupščine in občinskih vodstev družbeno političnih organizacij, pa delegacije krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela, mladino, enoto teritorialne obrambe in druge.
V okviru slavja bodo v Topolšici položili temeljni kamen za novo osnovno šolo, v kino dvorani v Topolšici pa se bi sešel na slavnostno sejo Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Velenje.
Na večer pred slavjem bodo v Topolšici pripravili ognjemet in zakurili kresove, po slavju pa bo tovariško srečanje udeležencev slavja.
Sledili bomo revolucionarnemu liku
Veljka Vlahoviča
Z obiska Veljka Vlahoviča 15. septembra 1971 v Velenju
ampak vse, ki smo ga poznali. Teh pa ni malo. Velikega revolucionarja in komunista smo resnično poznali vsi delovni ljudje v Jugoslaviji in tudi na-prednjaki po vsem svetu.
Omenil sfem že, da so med nami živo prisotni spomini na njegov obisk v Velenju. Bilo je v sredo, 15. septembra 1971 leta, ko je član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in član sveta federacije Veljko Vlahovič prišel k nam v Velenje. Odpeljali smo ga v tovarno Gorenje, kjer si je ogledal obrate in novo družbeno prehrano. Po ogledu pa smo se usedli in se pogovarjali tako kot tovariši,- ki smo bili že večkrat skupaj. Njegova prisotnost je delovala na nas tako sproščeno, da-so bile v trenutku podrte vse običajne pregrade. Naš gost seje zanimal za gospodarske dosežke in za razvoj samoupravnih odnosov. Zanimali so ga tudi uspehi rudarskega kolektiva. Med drugim je pohvalil močno
gospodarsko rast velenjske občine in povedal, da občina vodi pred mnogimi mesti v Jugoslaviji na področju gospodarstva, samoupravljanja in komunalne urejenosti. Podrobno je spregovoril tudi o vlogi komune in dejal, da si jo zamišlja takšno, kot je bila Pariška komuna. Nadalje je še razlagal, da bi skozi komune morali samoupravljavci doseči višjo raven, zlasti zato, ker se v komuni izražata posredniška vloga in interes posameznika. Oboje pa bi moralo biti v prihodnjih letih gospodarno. Pri vsem tem mora odigrati najpomembnejšo vlogo prav naša Zveza komunistov.
Ko si je Veljko Vlahovič ogledoval tovarniške prostore, se je ustavljal med delavkami in delavci. Vsi so ga dobro poznali in so bili ponosni, da se z njimi pogovarja veliki sin naše socialistične domovine. Njegove oči pa so na mah zaživele in se zaiskrile, saj je vedel, da se pogovarja z delavci, za zmago katerih se je boril do zadnjega trenutka svojega življenja.*Tak je bil Veljko Vlahovič, revolucionar, humanist in bojevnik za pravičnejši in bogatejši svet. Tak nam je ostal v spominu od tistega dne dalje, ko smo bili v Velenju skupaj z njim.
Veljko Vlahovič je po težki in dolgi bolezni umrl 7. marca v Ženevi. V vrstah Zveze komunistov je nastala velika praznina.
To pa nas komuniste obvezuje, da smo aktivni in se zgledujemo po liku velikega in predanega komunista Veljka Vlahoviča, komunista, ki je štirideset let svojega življenja posvetil revoluciji. Zato se bomo komunisti in občani velenjske občine z globoko hvaležnostjo spominjali človeka, borca in ustvarjalca, ter se obenem obvezujemo, da bomo sledili njegovemu revolucionarnemu delu.
Slava Veljku Vlahoviču!
FRANJO KORUN politični sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje
Gostje so si najprej ogledali proizvodnjo
• MIKA ŠPILJAK V VELENJU
Velika storilnost na traku
V petek, 7. marca, je obiskal TGO Gorenje predsednik zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špi-ljak. Po ogledu proizvodnih obratov se je sešel Mika Špiljak skupaj z generalnim sekretarjem zveze sindikatov Jugoslavije Andrejem Grahorjeni, predsednikom republiških sindikatov Janezom Barboričem ter drugimi predstavniki slovenskih sindikatov na pogovore s tovarniškim političnim aktivom. Predstavniki sindikata in vodstva podjetja so Mika Špiljka najprej seznanili z organiziranostjo podjetja ter opozorili na težave, ki jih imajo pri sedanjem zunanjetrgovinskem režimu, v zvezi s cenami reprodukcijskega materiala pa tudi glede neenotne kreditne politike. _
Mika Špiljka je še zlasti zanimalo vprašanje, na kakšnem konceptu temelji združevanje z Iskro oziroma kaj pomeni ta združitev. Poudarjeno je bilo, da gre za združevanje združenih podjetij v sistem, katerega naloga je doseči tako programsko skupnost, ki bo sposobna uresničiti specializacijo dela, tehnološko usklajevanje in načrtovanje ter raziskovanje in na tej podlagi združevanje dela in sredstev.
Mika Špiljak je med drugim omenil, da se je med ogledom' proizvodnje prepričal, da je za trakovi zelo hiter tempo dela in poudaril, da so v Gorenju glede organiziranosti dela veliko naredili. Še posebej pa se je zanimal za družbeni standard delavcev.
Žirija za podeljevanje priznanj OF pri ob-čin&i konferenci SZDL Velenje poziva krajevne organizacije SZDL, družbenopolitične in društvene organizacije, temelj.ne in druge
Priznanja OF imajo letos še poseben pomen, saj bomo praznovali 30-letnico osvoboditve slovenskega naroda in se bodo podeljevala posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom in drugimi kvalitetami prispevali k razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, katerih dosežki imajo širši in trajnejši družbeni značaj in so
Ni še dolgo od tega, ko smo v Velenju sedeli skupaj z revolucionarjem, partijskim voditeljem, politikom, publicistom in aktivnim družbenopolitičnim delavcem Veljkom Vlahovičem. Zato nas je nenadna vest o smrti Veljka Vlahoviča še tem bolj hudo pretresla.
Veljka Vlahoviča že kot človeka ni moč pozabiti. Njegov gromki glas in premišljeno izgovorjene besede bodo ostale vsem, ki smo ga kdaj-koli poslušali, vedno v nepozabnem spominu. Bilje revolucionar, ki je govoril z močjo neomajnega prepričanja.
Njegovo življenjsko pot vsi dobro poznamo. Bila je vseskozi ustvarjalna in težka. Ljubezen do svobode je dobil v črnogorskih planinah. Svojo revolucionarnost pa je začel v Beogradu, kjer se je v velikih študentskih demonstracijah prekalil v komunista. Veljka Vlahoviča je revolucionarna pot vodila od Pariza, Ženeve do Prage. Bil je povsod tam, kjer so se bojevali za zmago revolucionarne ideje. Manjkal ni niti na prvih bojiščih proti pohodu fašizma, to je v Španiji, kjer so se borili za svobodo in demokracijo. Leta 1939 pa je odšel v Moskvo, kjer je končaHtudij. Fašistična soldateska je okupirala Jugoslavijo. Vrhovni štab NOV in POJ je našel prekaljenega revolucionarja Veljka Vlahoviča in mu naložil nalogo, da formira radijsko postajo ,^Svobodna Jugoslavija". Od takrat dalje se je po svetu širil glas resnice o krvavem boju Jugoslovanov in o njihovi revoluciji.
Veliki revolucionar, komunist in humanist Veljko Vlahovič je v svobodni domovini prevzel pomembne naloge pri graditvi socialistične Jugoslavije. Svoje ustvarjalno delo je usmeril gospodarskemu in kulturnemu napredku, delavskemu samoupravljanju, neuvrščenemu gibanju za mir v svetu in novim ekonomskim odnosom. Smrt Veljka Vlahoviča ni prizaidela samo tiste generacije, ki se je skupaj z njim bcorila za svobodo in demokracijo,
organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge organizacije na območju občine Velenje, da vložijo predloge za podelitev
vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema in socialističnih družbenih odnosov, ter še posebej tisti dosežki, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih družbenega življenja.
Komisija bo upoštevala le tiste predloge, ki bodo vloženi po tem razpisu.
DOU|CTWO	MEBLO • LESNINA • GORENJE •
KUm* I V V priznanih tovarn SL0VENIJALES • STOL • VRBAS
NUDI V VELIKI IZBIRI
SODOBNA OPREMA
ob otvoritvi novih poslovnih prostorov nudimo popust
■ioiiMMilar loilna
©
e r
fc c € C
Umrl je človek, humanist, revolucionar. Umrl je Veljko Vlahovič.
Življenje je v bistvu podobno blisku. Oba hitro mineta, za ljudi pa je pomembno, kaj jim je od življenja posameznika ostalo. Neizmerno veliko, ko gre za človeka, kot je bil Veljko Vldhovič. In kakorkoli je že boleče spoznanje o človekovi minljivosti, bodri vedenje, da dela in misli ostajajo, da se preoblikujejo v žlahten izvir misli, v vzvode našega ravnanja. Jugoslovansko samoupravno gibanje je izgubilo svojega gorečega pristaša in več kot prav je, da si ne samo v tem trenutku prekličemo v spomin in za ravnanje, njegovo misel.
Samoupravljanje ni graditev samostanov, ampak življenja. Kot nadaljevanje revolucije v novih razmerah je to iskanje brez konca. To je uresničevanje takih družbenih odnosov, v katerih morajo ljudje kontrolirati metastazo
ŽIVA MISEL
dosedanjih odnosov, ki razpadajo. Bistvo samoupravljanja je v nenehnih prizadevanjih, da razberemo poti prihodnosti, pri čemer obsegajo ta prizadevanja tudi spomin na brazgotine preteklosti. To je boj ljudi, ki So bili do včeraj razpeti med poslušnostjo, usodnostjo in upanjem, ki se v boju tudi sami spreminjajo ter si bogatijo svoja spoznanja s premagovanjem novih protislovij. To je ko-renitejši obračun s tistim stanjem družbenih odnosov, ki ne more ustrezati potrebam prihodnosti, to je izziv vsem, kj so se odeli v slepi konservatizem.
Renan je slikovito dejal, da moramo odmreti samemu sebi, če hočemo ravnati prav v tem svetu. Človek namreč ni na tem svetu zato, da bi bil srečen, tudi ne zato, da bi bil zgolj pošten, temveč zato, da uresniči velike stvari za človeštvo, da postane plemenit in preraste nizkotnost, v kateri živijo še mnogi. V tem spletu misli se nesporno zrcali osebnost in delo Veljka Vlahoviča, ki je bil do zadnjega trenutka na barikadah revolucije, ko pa se je umaknil, je pustil na borbenem položaju svojo kleno misel in delo. Posebno dragocena so njegova napotila za mlade.
Pravi, da poznajo vsi mladi rodovi svoje levičarstvo, svojo naivnost, pa tudi izkušnje - ki so nove, ki niso več izkušnje starejših. Te izkušnje se ustvarjajo s kritiko tistega, kar se dogaja v življenju, kar so se učili v šolah in na univerzah, kar so doživljali doma, brali v tisku in gledali na televiziji... Mlad človek noče biti papagaj. Bližji je albatrosu. Ve za zmage, pa tudi za poraze preteklosti in sluti boje, ki ga čakajo. Mladi dokaj naglo doumevajo, da zgodovina ni last tistih, ki jo ustvarjajo, niti zgodovinarjev, ki jo pišejo. Od tega spoznanja pa je samo še korak do zavestnih prizadevanj, da stopijo na pravo mesto v boju med silami napredka in nazadnjaštva.
MILAN MEDEN
ZASEDANJE SVETA FEDERACIJE - v Beogradu je bilo 3. 3. prvo zasedanje novoizvoljenega sveta federacije. Na zasedaju je predsednik Tito (na sliki skupaj s podpredsednikom predsedstva SFRJ Petrom Stamobličem) podal referat o aktualnih dogodkih doma in na tujem. Razen članov sveta federacije so zasedanju prisostvovali tudi najvišji predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. V svojem referatu je tovariš Tito jasno nakazal naloge, pred katerimi se nahaja delavski razred, vsi delovni ljudje in družbenopolitične organizacije Jugoslavije. Poudaril je tudi, da se lahko le povezanost in sodelovanje vseh miroljubnih sil upreta nasprotnikom neodvisnosti in enakopravnosti narodov in držav sveta.
Aktualno
I i
i i S
I
s
s
t *
\
i *
i i
\ *
*
i *
ZADNJE DNI PO SVETU...
*
i s
s *
• PREDSEDNIK TITO NA POLJSKEM
Predsednika republike Josipa Broza Tita, ki se mudi na uradnem in prijateljskem obisku na Poljskem, so sprejeli izredno prisrčno in to je bil uvod v pogovore, ki so potekali v istem, iskrenem, prisrčnem in prijateljskem vzdušju.
To ni izjema ali naključje, marveč značilnost jugoslo-vansko-poljskih odnosov, ki se že nekaj let razvijajo na najboljši možen način. Temu je brez dvoma botrovala tudi prva izmenjava mnenj med voditeljema obeh držav, ki sta se v zadnjih dveh letih srečala kar štirikrat.
Obe državi imata ne samo dobre medsebojne (politične, gospodarske in druge) odnose, marveč plodno sodelujeta tudi na mednarodni sceni. Pri tem ni dejstvo, da je ena nauvrščena, druga pa članica bloka, nikakršna ovira. Jugoslovanska in poljska stališča do bistvenih mednarodnih vprašanj so enaka ali zelo podobna, kar omogoča obema državama, da se s skoraj enakih pozicij učinkovito borita za mednarodno sodelovanje in mir.
Tokratni obisk predsednika Tita na Poljskem je to sodelovanje samo še utrdil in poglobil, pri čemer so pomemben del razgovorov posvetili tudi gospodarskemu sodelovanju. Za povečanje le-tega so vse možnosti in to ne velja samo za blagovno menjavo, marveč tudi za sodelovanje na področju industrijske kooperacije, znan-stveno-tehnično sodelovanje, turizem itd.
• KISSINGER NADALJUJE TURNEJO
Medtem pa ameriški zu-' nanji minister dr. Henry Kissinger nadaljuje svojo bližnjevzhodno turnejo, med katero je obiskal tudi Ankaro in tako dodal k iskanju miru na Bližnjem vzhodu še razsežnosti ciprske krize.
Brez kakršnegakoli idealiziranja je mogoče ugotoviti, da prevladuje trenutno na Bližnjem vzhodu zmeren optimizem, pogojen z (za javnost sicer manj vidnim) napredkom na dosedanjih pogajanjih.
Značilno je, da je Sirija, ki je doslej veljala za deželo z najbolj nepopustljivimi stališči, te dni javno prvič izjavila, daje pripravljena skleniti mir z Izraelom.
To je seveda izredno pomemben napredek v razvoju odnosov na . Bližnjem vzhodu, saj doslej še ni bilo mogoče zaslediti take izjave s sirske strani — pa čeprav je res, da je Damask to izjavil pogojno. Namreč: pripravljen je skleniti mir z Izraelom, če bi se ta umaknil z zasedenih arabskih ozemelj in če bi pristal na ustanovitev palestinske države.
Oboje Izrael vztrajno odklanja, pri čemer glede Palestincev izjavlja, da se nikdar ne bo pogajal*s teroristi", kar je v Izraelu udomačen izraz za palestinske komandose. Ti so ravno minuli teden izvedli drzno akcijo, ko so vdrli v neki telavivski hotel, od koder so jih izraelski vojaki pregnali šele po srditem boju, med katerimi je izgubila življenje večina komandosov. Preživela sta izjavila, da sta prišla v Tel Aviv skupaj s tovariši zato, da bi sabotirala pogajanja med Izraelom in Egiptom.
V tej točki je mogoče tudi iskati eno izmed ključnih postavk sedanjega stanja stvari na Bližnjem vzhodu. Sirci in Palestinci se namreč
bojijo, da bo egiptovski predsednik Sadat podlegel vplivu ameriškega zunanjega ministra Kissingerja in skle-
nil mir z Izraelom ne da bi čakal na zaključek splošnih arabsko-izraelskih pogajanj.
Kairo poudarja, da sicer pristaja na ameriško inačico iskanja miru na Bližnjem vzhodu (imenovano ,,korak za korakom", s čimer označujejo sklenitev serije posamičnih sporazumov med posameznimi arabskimi državami in Izraelom, ki naj bi jih kasneje kronali s skupnim sporazumom v Ženevi), da pa to nikakor ne pomeni, da bodo s tem izdali arabske interese.
Kairo zatrjuje, da vidi v morebitnem egiptovsko-izraelskem sporazumu samo del širšega sporazuma med Arabci in Izraelci, in da je pripravljen vztrajati na takem, torej celovitem sporazumu do konca. ,
• KAMBODŽA: LON NOL PRED KONCEM?
V	Kambodži stiskajo osvobodilne sile vse ožji obroč okoli prestolnice, ki jo brani nekaj tisoč Lon Nolovih vojakov. Kako resen je položaj v obkoljenem mestu, priča tudi podatek, da so sklenili Američani (brez katerih pomoči bi Lon Nol že zdavnaj padel) okrepiti letalski most.
V	Phom Penh je namreč mogoče okrepitve in zaloge sedaj dovažati samo še po zračni poti - vse druge so Sihanuku zveste sile že zdavnaj prerezale.
PLAKETA - Zvezni odbor zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije je sklenil podeliti predsedniku Titu prvo veliko zlato plaketo kot priznanje za izjemen prispevek k razvoju, afirmaciji in krepitvi družbene vloge zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije.
RAČUNALNIK - V republiškem računskem centru so te dni že drugič v zadnjih dveh mesecih povečali zmogljivosti svojega velikega računalnika „Cyber 70". Z dodatnimi elementi so podvojili zmogljivosti zunanjega spomina in povečali zmogljivost računalnika za okrog 50 odstotkov. Glede na to ta računalnik, ki so ga postavili komaj pred dvema letoma in pol, gotovo ne sodi med tiste računalnike pri nas, o katerih govorimo, da so izkoriščeni le 30-od-stotno. Veliki računalnik v Ljubljani uporablja že 12 partnerjev, ki delajo prek 24 tako imenovanih terminalov" deloma v Ljubljani in deloma v drugih krajih Slovenije in Jugoslavije. Glede na pričakovane še večje potrebe nameravajo že prihodnje leto postaviti v Ljubljani nov velik računalnik, s
čimer bo postal Republiški računski center po zmogljivosti največji v Jugoslaviji.
HOTEL - V Zagrebu so izročili namenu enega najmodernejših in najsodobnejših hotelov pri nas, morda pa tudi v Evropi, hotel Zagreb Interkontinental. Hotel ima 920 postelj in je eden izmed 68 takšnih hotelov, ki sicer poslujejo v 43 državah po vsem svetu. Pravzaprav je že kar malo mestece, saj ima 17 nadstropij, 457 sob, dva ekskluzivna apartmaja, več salonov, restavracij, barov, igralnico, bazen, podkletno garažo za 200 avtomobilov, prostore za počitek, rekreacijo ter prodajalne.
CESTA - Konec marca bo potekel javni natečaj za izgradnjo podaljška avtomobilske ceste „Slovenika" -od Razdrtega do Senožeč (I. etapa). Natečaj zajema oddajo ponudbe za izgradnjo štiripasovne avtomobilske ceste v dolžini približno dveh kilometrov, vključno s priključkom ceste Razdrto - Ajdovščina - Nova Gorica, dveh vzporednih predorov (levi naj bi bil dolg 841 metrov, desni pa 766 me-

.IN DOMOVINI
trov) in priključne ceste pri asfaltni bazi Cestnega podjetja Koper. Vrednost z natečajem razpisanih del znaša po projektantskih predračunih 188,9 milijona dinarjev. Rok. za pričetek del predvidevajo v letošnjem maju, zaključek pa konec junija 1977. leta.
TRAKTORJI - V Vojvodini se boje, da bodo le stežka opravili vsa spomladanska poljska dela, ker na trgu manjka traktorjev in predvsem rezervnih delov zanje. V Vojvodini bi- potrebovali skoraj 5000 traktorjev, pa jih imajo zdaj le 2800.
MLEKO - Zvezni izvršni svet je sklenil, da se odkupna cena mleka poveča s 65 na 90 par po maščobni enoti - s tem, da se 50 odstotkov tega povečanja kompenzira.
TELEFONI - Vse telefonske centrale v naši državi morajo vpeljati avtomatske naprave za
dvotarifno štetje in registriranje telefonskih uslug v krajevnem in medkrajevnem prometu do leta 1976. To pa zaradi tega, da bi sedanje PTT zmogljivosti res racionalno izkoristili in enakomerno obremenili omrežje. S temi napravami bi bilo mogoče uvesti dve tarifi za telefonske pogovore. Razgovori v času od 6. do 20. ure na primer bi bili dražji, kot razgovori ponoči.
STANARINA - SI. aprilom bodo v Celju stanarine višje v poprečju za 40 odstotkov. Tako bodo v celjskerrt stanovanjskem gospodarstvu zbrali okoli 4 milijone dinarjev, ki jih bodo namenili za vzdrževanje stanovanj.
OBVEZNICE - Narodna banka Jugoslavije namerava poslati na tuje tržišče posebne obveznice. Naša država bo tokrat prvič plasirala obveznice v tujino in predvidoma bo to še letos. Narodna banka pripravlja izdajo teh obveznic v svojem imenu in na račun federacije. Namen akcije je dobiti sredstva za povečanje deviznih rezerv. Obveznice bi poslali na ameriški in evropski trg. Gre za obveznice, na podlagi katerih bi prišli do dolgoročnih kreditov - verjetno za 10 in 20-letno obdobje.
r i i i i
Delegati in »delegati
Za uvod tole:
Pred letom dni, točneje 28. in 31. marca, smo volili prve delegate v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih, v krajevnih skupnostih ter delegate v družbeno politični zbor. Decembra pa smo volili delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Člani Zveze sindikatov pa so na zadnjih občnih zborih oziroma letnih konferencah osnovnih organizacij sindikata volili svoje delegate, poverjenike sindikalnih skupin, v nova vodstva - izvršne odbore osnovnih organizacij sindikata, na delegatskih temeljih pa so oblikovane tudi že konference osnovnih organizacij sindikata.
Leto dni, odkar smo izvolili prve delegate, je zagotovo še premalo časa, da bi lahko bolj poglobljeno, pa seveda tudi kar najbolj objektivno ocenjevali delo delegatov. Poglavitna ugotovitev ci tem nedvomno je, da se delegatska načela vse bolj uveljavljajo, postajajo vsebina našega vsakdanjega dela in ustvarjanja. D< lovni ljudje in občani pa se prav skozi delegatski sistem čedalje bolj neposredno vključujejo v družbeno dogovarjanje in
odločanje.
Ob tem pa je mogoče ugotavljati, da imamo tu in tam še zmeraj opraviti z delegati, pravzaprav z ,,delegati", katerih metode in vsebina dela so takšne, kot so bile značilne za odbornike in poslance. Razumljivo je, da je v letu dni resnično težko v vsej popolnosti uveljaviti pravo vsebino delegatskih razmerij. Na vsak način pa bi bilo mogoče opustiti prakso, ko ,,delegati" začenjajo razprave na sestankih oziroma sejah nekako takole: „Moje mnenje je ...", „Osebno mislim...", „Takšen je moj predlog. . ." itd. Takšne razprave pa so le ena od slabosti. Pre-. malo je uveljavljeno sodelovanje z bazo, ki je delegate izvolila, saj so še zmeraj redke delegacije in delegati, tako v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih kot v krajevnih skupnostih, ki bi zaposlene oziroma občane obveščale o svojem delu, o sprejetih stališčih, o težavah, s katerimi se srečujejo pri delu itd. Ugotavljati pa je še mogoče, da se tu in tam delegacija niti ne sestane ne ... Sicer pa bi bilo treba kar najbolj izpopolniti tudi metode dela delegacij, da bi bilo lahko
njihovo delo kar najbolj učinkovito.
Čas je, da storimo še korak naprej v prizadevanjih, da bi se naši delovni ljudje in občani preko delegatskega sistema še bolj neposredno vključili v družbeno dogovarjanje in odločanje. Utrditi je treba sistem obveščanja in sodelovanja z delegati in delegacijami. Da bi delovni ljudje m občani dejansko odločali o pomembnih družbenih vprašanjih, je treba kar najbolj utrditi sistem obveščanja. Organizirati je treba medsebojno obveščanje med delegacijami in samoupravnimi organi v temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, družbeno političnimi organizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Seveda pa ob tem ne gre prezreti pomembnosti stalnega usposabljanja oziroma izobraževanja delegatov. Po enoletnem praktičnem delu, izkušnjah in problemih bi bilo prav, da bi pripravili seminar za delegate, saj bi na ta način gotovo pomembno prispevali k še večji' doslednosti in učinkovitosti delegatskega sistema.
ft NIC VEČ ZAVLAČEVANJA
VEGRAD: posebna šola 31. julija
Avgusta lani je gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje učelo graditi v bližini osnovne šole Miha Pintar Toledo pod idričevo cesto novo posebno šolo v Velenju. Ob otvoritvi del smo apisali, da bo šola predvidoma zgrajena do 3. julija letos. Tako so prva upali tudi učenci, ki zdaj obiskujejo pouk v stari neprimerni tanovanjski zgradbi, ki je bila zgrajena leta. 1928 v stanovanjske kamene, tako so upale njihove tovarišice, ki zdaj delajo v nenor-lalnih razmerah, tako so upali njihovi starši in verjetno še arsikdo...
Vendar se na gradbišču dolgo asa ni nič spremenilo. No, da e bi bili preveč krivični do ;vajalca del, je treba vendarle ipisati, da pogled na delovni forostor ob Kidričevi cesti dahneš, po sedmih mesecih kaže ivendarle nekoliko drugačno 6Uko. Gradbišče je ' ograjeno, postavljeni so tudi že nosilni Stebri, prejšnji teden, ko smo izbirali podatke za ta sestavek, tsa je gradbišče ponovno zelo iživelo.
Toliko za uvod, ki pa ne bi il popoln — seveda — če ne bi ivedali še tega, zakaj smo se 5>isanja sploh lotili. Zato, da bi ončno vendarle dobili otroci, ijihovi starši in učiteljice zanesljiv odgovor: kdaj bo v Velenju resnično zgrajena nova S>osebna šola? -l Še preden smo poiskali nekaj [odgovornih posameznikov, ki [nam bi lahko dali odgovor na Lpostavljeno vprašanje, smo se pravili v poslopje sedainje potone šole. Čeprav smo v našem :asniku že nekajkrat zapisali, da je dolini nujno potrebna nova šola, se nam zdi pjrav. da enkrat, upamo, da tokrat' njič, prikažemo razrmere, v aterih se učijo učenci oziroma delajo njihove učiteljice.
Posebna šola ima 12 od-lelkov, od tega je eden v Šo-itanju. V njih je 128 učencev (osem v Šoštanju). Na enega čenča odpade približno pol kvadratnega metra prostora, čeprav bi jih moralo po republiških merilih kar tri kvadratne ^pietre.
I Glede, na pomanjkamje pro-I štorov imajo v eni učilinici tri-^ izmenski pouk. Tako morajo biti učenci prvega in drugega [razreda (za višje razrede uvedba
pouka v treh izmenah ni možna, ker bi bil potem okrnjen učni program) takrat, ko so v prvi izmeni, v šoli že ob sedmih, ko pa imajo tretjo izmeno, se vračajo domov ponoči. Najbolj je uvedba triizmenskega pouka prizadela učence iz okoliških krajev, na primer učenca, ki je doma iz Pake.
Šola nima telovadnice, niti tehnične delavnice, ki bi ju — kot vemo - najbolj potrebovala, za garderobo jim služi hodnik, čevlje imajo zložene na betonskih stopnicah. Šola ima sicer skromno kuhinjo, ki pa je najbolj zaseden prostor. V njej pripravljajo malice, poučujejo praktični pouk gospodinjstva in tehnični pouk šivanja, pa tudi sam pouk poteka pogosto v njej. Razredi so tako tesni, da učiteljice do zadnjih klopi sploh ne morejo. V referendumu iz leta 1970 je bilo za obnovo šole namenjenih 30 starih milijonov dinarjev. ,,Vendar je bilo to nerealno načrtovanje," je povedala ravnateljica Lea Lukič, „ker se s tem denarjem praktično ni dalo ničesar
narediti oziroma izboljšati, glede na to, da je objekt že zelo star in da ni bil grajen za namene šole. Potem je bilo še govora o tem, da bi staro sodišče preuredili v šolo, končno pa so spoznali, da je edina rešitev nova šola. S tem pa so se začele nove težave. Lanski 15. maj je bil določen kot rok za oddajo glavnega projekta in objekt bi bil moral biti pod streho do 30. novembra lani. Vendar se to ni zgodilo, ampak so ta rok podaljšali za mesec dni. Spet prazne obljube.
Na skupnem sestanku učiteljskega zbora in staršev 15. januarja, ki sta se ga udeležila tudi predstavnika Vegrada in zavoda za urbanizem Velenje, je bilo obljubljeno, da bo šola zanesljivo končana do julija letos. Danes, ko je že osmi marec, pa še vedno stojijo samo stebri. Sicer jih je resda nekoliko več kot ob našem skupnem sestanku, vendar strehe še vedno ni. Zelo nezadovoljni s takšnim neresnim potekom gradnje pa so seveda starši. Že septembra ob pričetku novega šolskega leta smo jim dejali, da zadnjič vstopamo v stare prostore. Te novice so se zelo razveselili, na drugi strani pa odločno dejali, da če jeseni še ne bo nove šole,, v staro otrok ne bodo več pustili. Vegrad je zdaj sicer za-trdno obljubil, da bomo šolo
Danes so pod Kidričevo cesto vzhodno od osnovne šole Miha Pintar Toledo le še stebri, konec julija pa bo na tem prostoru stala moderna posebna šola.
dobili do 31. julija(!), toda v obljube ne verjamemo več. Če bo šola ob Kidričevi resnično stala konec julija, bomo verjeli šele 1. avgusta.
Ob vsem tem zavlačevanju gradnje nove posebne šole, moram reči še to, da če v jeseni ne bomo v novi šoli, bo to resnično pravi škandal. Podobno kot starši otrok ne bodo pustili v stare prostore, tudi nas ne bo. Bomo pač doma, ker od nenehnih obljub ne moremo živeti in delati. To smo glasno in jasno povedali tudi na skupščini temeljne izobraževalne skupnosti."
Pa še nekaj je povedala ravnateljica posebne šole; to da starši na roditeljskih sestankih nenehno poudarjajo, da če bi kdo od tistih, ki krojijo gradnjo te šole, imel prizadetega otroka, ki bi prav tako obiskoval posebno šolo, bi novi objekt v Velenju že zdavnaj stal.
LE MESEC DNI ZAMUDE
Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje je avgusta lani sklenilo pogodbo z zavodom za urbanizem Velenje, da bo objekt nared do 1. julija letos. Poiskali smo direktorja GIP Vegrad TOZD gradbena industrija ing. Vena SVoljška, da bi dobili zanesljiv odgovor, kdaj bo vendarle zgrajena šola.
„Vegrad je resda sklenil pogodbo z zavodom za urbanizem, da bomo objekt naredili do 1. julija. Vendar smo zaradi težav, ki so nastale pri projektiranju montažne konstrukcije in usklajevanja projektov z arhitektonskim delom, katerega projektant je Slovenija projekt, v enoinpolmesečni- zamudi. Tipske elemente, ki so prvenstveno namenjeni za industrijske objekte, je bilo treba po zamisli arhitekta predelati v elemente, ki jih je možno uporabiti za šolo. Vegrad je od glavnega projektanta dobil samo nekaj listov arhitekture, ki ni vsebovala nobenih konstruktivnih
V delavnici, ki nima niti 15 kvadratnih metrov, se včasih stiska tudi 18 učencev.
elementov. Vse to je bilo prepuščeno nam v nadaljnjo obdelavo, kar pa je zahtevalo najprej veliko študija in dela in seveda usklajevanje z glavnim projektom.
Po prvotnem načrtu bi bila morala biti montažna konstrukcija gotova do konca februarja, bo pa do 15. prihodnji mesec. Montaža je razdeljena na dve fazi, kar pomeni, da lahko po končani prvi stopnji 20. tega meseca operativa nadaljuje z ostalimi gradbenimi oziroma obrtniškimi deli. Torej, glede na to, da bomo lahko ostala dela začeli še pred dokončanjem celotne konstrukcije, ne bomo več v zamudi mesec in pol, ampak samo mesec dni.
V imenu vsega kolektiva lahko zagotovim, da bomo storili vse. da bo ta rok (31. julij -op. p.) dosežen in ni bojazni, da bodo učenci morali ob začetku novega šolskega leta spet stopiti v stare tesne prostore." •
VELIKA POLITIČNA IN MATERIALNA ODGOVORNOST
Tretji naš sogovornik je bil predsednik gradbenega odbora Jože Veber:
„Vsi se zavedamo, da so delovne razmere tako za učitelje kot za učence na sedanji poseb-
ni šoli neznosne. Kb smo pred petimi leti sestavljali program, kaj bomo zgradili z denarjem, dobljenim s samoprispevkom, smo za obnovo posebne šole namenili 30 starih milijonov.
Pred dvema letoma, ko naj bi bilo to uresničeno, smo spoznali, da adaptacija stare šole ni možna. Na pobudo temeljne izobraževalne skupnosti Velenje smo se odločili za novo gradnjo. 12. junija lani se je sešel na prvo sejo pripravljalni gradbeni odbor in sklenil, da ves inžine-ring odda zavodu za urbanizem, ki je sklenil pogodbo za izvajanje del z Vegradom. Zal, so nastale težave že pri sami programski izbiri projekta. S tem, daje Vegrad trdno obljubil, da bo šola zgrajena do 31. julija (z enomesečno zamudo) je sebe postavil v veliko materialno in seveda politično odgovornost. Trdno sem prepričan, da do nadaljnjih podaljševanj roka izgradnje ne bo več prišlo."
In koliko bo stala nova šola?
„Objekt kakršnega gradimo, je vreden milijardo 100 starih milijonov dinarjev. Čeprav je bilo v sedanjem samoprispevku za šolo predvidenih le 30 milijonov, smo jih zbrali 150. Temeljna izobraževalna skupnost je prispevala 412 milijonov. S tem pa objekt še vedno ni „pokrit". Potrebujemo skoraj še enkrat toliko. Zato je nujno, da ta denar dobimo iz sredstev, ki naj bi jih zbrali tako, da se odločimo za podaljšanje samoprispevka."
• Za konec pa še to: komaj čakamo, da bomo na koledarju „obr-nili" 31. julij, ko bomo lahko z debelimi črkami med drugim zapisali: Velik dan za učence posebne šole in njihove učiteljjice.
PREJŠNJI PETEK, 7. MARCA. JE BILA IZREDNA RAZŠIRJENA SEJA KOMITEJA ORGANIZACIJE ZK RElf
azvojni načrt ESO — neizpodbitna realnost in nujnost
„Naloge, ki so zajete v kompleksnem investicijskem programu Rudarsko ilektroenergetskega kombinata Velenje, so v skladu s splošno gospodarsko iitiko razvoja energetike v Socialistični republiki Sloveniji. Normalno obratovanje Termoelektrarne Šoštanj, moči 745 MW, in povečanje proizvodnje lignita v Rudniku lignita Vejenje na 4,700.000 ton letno, pa je neposredno pogojeno in odvisno tudi od prestavitve ter razširitve servisa za :drževanje jamske opreme v okviru temeljne organizacije združenega dela lektrostrojni obrati. Torej ne gre za novo tovarno rudarskih strojev in naprav, kot trdijo Združena podjetja strojegradnje.
Rudarsko elektroenergetski kom-
Č6prav se .obseg vrednosti opreme v jami temeljne organizacije združenega dela Rudnik lignita Velenje : povečuje z vlaganji v okviru kompleksnega programa razvoja kar za 3-krat, s tem pa tudi obseg vzdrže-i vanja jamske opreme, je Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje predvidel v konstrukciji financiranja ; razvojnega programa iz sredstev energetike za temeljno organizacijo združenega dela Elektrostrojni obrati samo 35,9 milijona dinarjev kreditnih sredstev, kar ne predstavlja niti 50 % potrebnih investicijskih sredstev za prestavitev te temeljne organizacije združenega dela."
To je poglavitna ugotovitev izredne razširjene seje .komiteja organizacije Zveze komunistov Rudar-'< sko elektroenergetskega kombinata 1 Velenje zadnji petek, 7. marca, ko je ; obravnaval nekatera aktualna vprašanja v zvezi z nadaljnjim razvojem temeljne organizacije združenega dela Elektrostrojni obrati Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje.
Za kaj pravzaprav gre?
biirat Velenje je poslal sestavljeni organizaciji združenega dela Elektrogospodarstvo Slovenije v obravnavo kompleksni investicijski program, . ki ga je po javni razpravi sprejel septembra lani delavski svet velenjskega kombinata in ki zašle- • duje uresničitev poglavitne naloge, ki so si jo zastavili delavci temeljnih organizacij združenega dela ob povezovanju v Rudarsko elektroenerget-. ski kombinat Velenje. To je - doseči optimalno izkoriščanje energetskih virov Šaleškega energetskega bazena.
Razumljivo je zato, da je bil v ta kompleksni razvojni načrt zraven postavitve nove Termoelektrarne Šoštanj IV in povečanja proizvodnje premoga v Rudniku lignita Velenje vključen tudi razvoj temeljne organizacije združenega dela Elektrostrojni obrati. In to s poglavitnim namenom, da se zagotovi optimalno obratovanje ter sprotno vzdrževanje vseh strojev in naprav pri pridobivanju premoga.
Združena podjetja strojegradnje,
$AL#N
podobno kot že poprej delavski svet Termoelektrarne Trbovlje, pa menijo in zatrjujejo, da predvidena in zahtevana investicija v Elektrostrojni obrat v Velenju ni upravičena in v skladu s splošno gospodarsko politiko. Z izgradnjo 17.500 kv. m prostorov pa bi „tako dobili največjo tovarno rudarske opreme v Jugoslaviji", še dodajajo.
SERIJSKE OPREME NI MOGOČE NAMESTITI V VELENJSKI PREMOGOVNIK Ob tem velja poudariti, da Rudnik lignita Velenje, kar zadeva mon-tangeološke prilike in globino odko-pavanja, skorajda nima primere v Evropi in v svetu. Serijska rudarska oprema in stroji tako ne pridejo v poštev za uporabo v jami Rudnika lignita Velenje. Kljub prizadevanju tudi slovenske strojegradnje doslej še niso uspeli izdelati takšne opreme in strojev, ki bi bili primerni za namestitev v velenjskem premogovniku. Serijska oprema ne pride v poštev, potrebno pa je dolgo in dra go razvojno delo,
Strokovnjakom Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, in to iz temeljnih organizacij združenega dela Rudnik lignita Velenje in Elektrostrojni obrati, je v zadnjih letih uspelo drago, uvoženo, od-kopno opremo prilagoditi potrebam in zahtevam velenjskega premogovnika ter jo tudi kvalitetno in pravočasno vzdrževati. To pa je osnovna naloga delavcev in strokovnjakov velenjskih Elektrostrojnih obratov. Ob tem velja zapisati tudi, da mora biti spričo zahtevnih montangeoloških prilik v velenjskem premogovniku oprema koncentrirana, da pa je lahko racionalno izkoriščena, mora biti redno in hitro vzdrževana.
DRAGOCENA JE PRAV VSAKA KWH ELEKTRIČNE ENERGIJE Že večkrat smo se lahko prepričali, da je za naše gospodarstvo, pravzaprav za vso našo družbeno skupnost pomembna in dragocena prav vsaka kilovatna ura električne energije. Da pa bi Šaleški energetski
bazen lahko po letu 1977 nemoteno proizvajal električno energijo v vseh 745 MW ter dajal Rudnik lignita Velenje ob nemoteni oskrbi Termoelektrarne Šoštanj nekaj premoga še Toplarni Ljubljana ter še nekaterim velikim porabnikom, pa so potrebni usklajen razvoj in investicije v vse tiste dejavnosti, da bi dajali kar največ energije.
Zato pravzaprav ni težko znova utemeljevati nujnosti razvoja temeljne organizacije združenega deia Elektrostrojni obrati. Iz sredstev za energetiko bi za razvoj Elektrostrojnih obratov namenili 35,900.000 din posojila, da bi lahko zagotovili normalno in nemoteno proizvodnjo premoga v Rudniku lignita Velenje in nemoteno proizvodnjo električne energije v šoštanjski Termoelektrarni. Le na ta način je mogoče po letu 1977 zagotoviti poprečno dnevno proizvodnjo 18.000 ton lignita na dan. Se pravi, da bi z delom ob 42-urnem delovnem tednu velenjski rudarji nakopali najmanj 4,700.000 ton premoga letno.
Temeljna organizacija združenega dela Elektrostrojni obrati že zdaj letno vzdržuje okrog 9.000 ton razne jamske opreme. Zaradi velike prostorske stiske je delo izredno težko in moteno. Izgradnja novih prostorov za Elektrostrojne obraie torej ne predstavlja izgradnjo nove tovarne, pač pa gre za preselitev obstoječih objektov (površine 10.000 kv. m), nadomestitev delavnic v jami (1.500 kv. m) ter zgraditve nekaj dodatnih prostorov zaradi povečanega obsega remonta ter za zagotovitev nemotenega in varnega dela zaposlenih (3.500 kv. m).
Razširitev prostorov temeljne organizacije združenega dela Elektrostrojni obrati na sedanji lokaciji, neposredno ob jašku Preloge, zaradi hitrega napredovanja odkopnih del proti varnostnemu stebru jaška Preloge ni mogoča. Ze leta 1972 je temeljna organizacija združenega dela Rudnik lignita Velenje prepovedala gradnjo novih objektov ob jašku Preloge in zahtevala prestavi-
tev obstoječih na novo lokacijo, izven eksploatacijskega območja.
STROKOVNO MIŠLJENJE
LJUBLJANSKEGA RUDARSKEGA INSTITUTA
Rudarski institut Ljubljana v strokovnem mišljenju o „kompletnem investicijskem programu povečanja proizvodnje premoga za pokrivanje potreb Termoelektrarne Šoštanj z zmogljivostjo 745 MW" soglaša z nujnostjo preselitve objektov temeljne organizacije Elektrostrojni obrati.
„Pri tem moramo poudariti dejstvo, da nova tehnologija mehaniziranega podpiranja in pridobivanja na odkopih v jami zahteva popolnoma novo orientacijo servisnih služb in ustreznih delavnic za oskrbo oziroma popravilo težke opreme z veliko kapaciteto. Zaradi tega je v programu prikazana koncepcija takojšnje preselitve temeljne organizacije združenega dela Elektrostrojni obrati na novo določeni industrijski prostor na južni strani Pake umestna. Kajti ta servis je potrebno opremiti za popolnoma novo smer remonta. to je za težko hidravljično opremo."
ZA DELA KI JIH OPRAVLJAJO V ELEKTROSTROJNIH OBRATIH, DRUGE TOVARNE NISO -USPOSOBLJENE
Ob vsem tem je treba poudariti, da je temeljna organizacija združenega dela Elektrostrojni obrati pravzaprav remontna delavnica za Rudnik lignita Velenje za specializirano proizvodnjo oziroma vzdrževanje strojev in naprav, za kar druge naše tovarne niso usposobljene.
Temeljna organizacija združenega dela Elektrostrojni obrati zagotavlja hitre posege v proizvodni proces velenjskega Rudnika lignita, prioriteto del ter stalno obratovalno pripravljenost.
Elektrostrojni obrati morajo imeti zato na voljo ob vsaki priliki
zadosti delovne sile ter potrebno opremo in naprave za kar najhitrejšo intervencijo. Ta pa v času, ko ni remontnih del, ne sme ostati neizkoriščena, pač pa mora obratovati, mora proizvajati. Na ta način v Velenju zmanjšujejo stroške remontov in vzdrževalne dejavnosti Prispevajo pa tudi k pocenitvi proizvodnje premoga ter posredno tudi k pocenitvi električne energije. Sicer pa s takšno dejavnostjo Elektrostrojni obrati dopolnjujejo že nekaj časa razvoj slovenske strojne industrije in istočasno zagotavljajo tudi njeno učinkovitost.
TUDI
KADROVSKO SODELOVANJE ELEKTROSTROJNIH OBRATOV IN RUDNIKA LIGNITA VELENJE
Pomembno je ob tem naglasiti še, da povezanost med temeljnima organizacijama združenega dela Rudnik lignita Velenje in Elektrostrojni obrati ni samo na tehnološkem oziroma proizvodnem področju, pač pa tudi na kadrovskem. Kar 40 % vseh zaposlenih v temeljni organizaciji združenega dela Elektrostrojni obrati je delovnih invalidov, ali pa iz zdravstvenih razlogov niso več sposobni za delo v jami.
Veliko jamskih delavcev pa se pred odhodom v premogovnik prav v Elektrostrojnih obratih seznani z jamsko opremo oziroma dopolni starost 18 let, da gredo potem lahko na delo v jamo.
S tem, ko zagotavljajo nemoteno delovanje strojev in naprav v velenjskem premogovniku, delavci Elektrostrojnih obratov zagotavljajo nemoteno obratovanje tako Termoelektrarne Šoštanj kot ljubljanske Toplarne ter vseh tistih tovarn, kjer še kurijo z velenjskim lignitom, zlasti še Tovarne glinice in aluminija Kidričevo, pa Tovarne dušika Ruše itd. Prezreti pa ne gre niti velike odgovornosti delavcev Elektrostrojnih obratov, ko je treba zaradi nenadnih vdorov voda reševati rudarje in proizvodne naprave.
V Velenju s koristnimi nameni
Kmetijski kombinat Ptuj
mi pravicami in obveznostmi.
Poslovna enota Tržnica v Velenju je ustanovljena z namenom, da bi plasirali ustanovitelji svoje proizvode brez posrednikov in s tem omogočila industrijskemu Velenju in njegovi okolici najugodnejšo oskrbo s kakovostnimi pridelki in izdelki iz svoje proizvodnje.
„Košaki", tovarna mesnih izdelkov Maribor, ima zaradi svoje dolgoletne tradicije, vštevši povojna leta, bogate izkušnje in priznane kakovostne mestne izdelke, ki so znani po Jugoslaviji in Sloveniji.
oskrbovanje potreb pretežno manjših interesentov na tem območju za kvalitetno pasmo kokoši.
TOZD Gozdarstvo skrbi za nego obstoječih gozdov predvsem na slovenskogori-škem predelu, za pogozdovanje novih površin, predvsem z orehi, in za prodajo lesa.
Dne 12. 10. 1974 je bila odprta v Velenju nova tržnica. V tej tržnici nastopajo v sestavljeni organizaciji združenega dela (SOZD) KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT s sedežem v Ptuju - Agrokombinat Lenart, Agro kombinat Maribor, Kmetijski kombinat Ptuj in „Košaki" tovarna mesnih izdelkov Maribor in sicer Agrokombinat Maribor, Kmetijski kombinat Ptuj in „Košaki" tovarna mesnih izdelkov Maribor kot soustanovitelji, „Košaki" Maribor pa je prevzela tržnico v Velenju med svoje poslovne enote in jo vodi z vse-
Velenjska tržnica
Agrokombinat Maribor
Agrokombinat Maribor tvorijo tri delovne organizacije - tri TOZD: Kmetijstvo, Kooperacija in Gozdarstvo, pretežno na mariborskem občinskem območju.
Glavne dejavnosti TOZD Kmetijstva so pridelovanje sadja kot najmočnejši pridelovalec sadja v Sloveniji (20%) in ima svojo hladilnico kapacitete nad 4S0 vagonov, kar omogoča zalaganje celotne Slovenije in zahodnega dela Jugoslavije predvsem s kvalitetnimi jabolki. Je tudi najmočnejši
proizvajalec dadkovodnih rib - krapov in postrvi. Za postrvi ima največje vzreja-lišče v Jugoslaviji. Poleg tega je močan proizvajalec žit, mleka, mesa ter krmil. Močna mehanizacija lajša kombinatu delo pri lastnih potrebah, pri uslugah kooperantom ter drugim gospodarskim organizacijam.
TOZD Kooperacija sodeluje s kmeti in individualnimi proizvajalci v živinorejski in rastlinski proizvodnji, sama pa ima v svojem sestavu valilnico piščancev za
Glavna dejavnost tega kombinata je proizvodnja hrane, saj predstavlja ta okrog 85 % družbenega proizvoda kombinata. Je najmočnejši proizvajalec pita-nih prašičev v Sloveniji z okrog 40.000 pitancev, pa tudi močan proizvajalec govedi.
Večji del zemljišč služi za
Sladkovodne ribe
Agrokombinat Lenart v Slovenskih, goricah
TOZD Gozdarstvo gospodari v gozdovih družbenega sektoija v Halozah in Slovenskih goricah. Skrbi za pogozdovanje opuščenih, za sodobno kmetijsko * proizvodnjo neprimernih zemljišč, predvsem v Halozah.
Agrokombinat Lenart je slovenskogoriški kombinat s proizvodnjo v poljedeljstvu, živinoreji in sadjarstvu, s kmetijsko dejavnostjo ter kooperacijsko proizvodnjo s kmeti kooperanti, od nekmetijske dejavnosti pa ima gostinstvo, trgovino in transport s težko kmetijsko mehanizacijo.
Za tržnico v Velenju je prevzel Agrokombinat Lenart oskibo s sadjem in sicer z jabolki, hruškami in breskvami ter oskrbo z mesom prek „Košakov" tovarne mesnih izdelkov Maribor. Od ustanovitve dalje je bilo sodelovanje zadovoljivo, in sicer z dobavami sadja in mesa.
Kmetijski kombinat Ptuj je znan tudi po kvalitetnih storitvah v popravljanju kmetijskih strojev, po kvalitetnih kopirnih aparatih in po savnah - iz proizvodnje lastnih TOZD.
Meso — mesni izdelki
Sadje - zelenjava
• IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ
SPREJET STATUT SVETA KOROŠKIH OBČIN:
Usmerjevalno, usklajevalno in posvetovalno telo
I 1
I
i I
I
OD 23. DO 30. MARCA »TEDEN KOMUNISTA« V MISLINJSKI DOLINI
Kotički »Komunista«
Na obmčju Medobčinskega sveta Zveze komunistov za Koroško so se začele te dni osrednje manifistacije ob 50-letnici časnika „Komunist" ter pisane partijske besede pri nas.
V	občini Slovenj Gradec bo ,.Teden komunista" v dneh od 23. do 30. marca, 28. marca pa bo v središču Mislinjske doline tudi „ustni časopis" novinarjev in sodelavcev slovenske izdaje ,,Komunista".
V	Slovenj Gradcu in v vseh večjih središčih Mislinjske doline bodo v „'Tednu komunista" sestanki osnovnih organizacij in aktivov Zveze komunistov ter več drugih prireditev. Tako bodo komunisti govorili o 50-letnici partijskega tiska in 50-letnici izhajanja časnika „Komunist", nadalje o 30-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom ter o razvoju naše socialistične domovine. Ob tem bodo na sestankih obravnavali še družbeno politično izobraževanje In usposabljanje: komunistov, ter akcijo za širjenje družboslovne literature ter izvolili poverjenike za časnik „Komunist", ki bodo skrbeli tudi za širjenje družboslovne literature. Sicer pa bodo na bližnjih sestankih osnovnih organizacij in aktivov Zveze komunistov v Mislinjski dolini pregledali uresničevanje sprejetih sklepov ter akcijo za sprejjem novih članov. V občini Slovenj Gradec pa tudi računajo, da bi v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah zdruiženega dela uredili kotičke „Komunista" ter družboslovne iliterature, ki bi jih potem sproti dopolnjevali z izdajami s. tegsa področja. Komisija za idejno politično usposabljanje komiunistov pri Komiteju Občinske konference Zveze komuniistov Slovenj Gradec pa bo te dni pripravila predlog, kaj vsse naj bi bilo v kotičku „Komunista" ter družboslovne litetatture.
• Tradicionalni sprejem za ostarele ženske iz Slovenj Gradca
V večini temeljnih organizacij združenega dela v Mislinjski dolini so se tudi letos spomnili zaposlenih tovarišic in jim s skromnim darilom ali cvetom čestitali za mednarodni dan žena — 8. marec.
Aktiv mladih komunistov iz Slovenj Gradca pa je pripravil v nedeljo, 9. marca, že tradicionalni sprejem za ostarele ženske z območja Sliovenj Gradca. Sprejema se je udeležilo blizu 45 tovarišic, ki so počastile spomin velikana naše revolucije, tovariša Veljka Vllahoviča. Cicibani iz vzgojno varstvenega zavoda Slovenj Grade« so pripravili priložnostni program.
Prireditve iin pogostitve za ostarele ženske pa so pripravile tudi organizacije in društva v drugih krajih Mislinjske doline, kot na primer v Pamečah krajevni odbor Rdečega križa.
• Odlikovanja
Podpredsednik skupščine občine Slovenj Gradeč Peter Bernard je na priložnostni slovesnosti ob zaključku II. faze obnove internega oddelka predal 10 članom delovne skupnosti splošne bolnišnice Slovenj Gradec priznanja predsednika republike Josipa Broza Tita. i Odlikovanja so prejeli: prof. dr. Ivo Raišp (red republike z bronastim vencem), prim. dr. Miloš Lužnik, Ludvika Cimpek, Slavko Pogorevčnik in Frida Rant (red dela s srebrnim vencem) ter Pavla Škorjanc, Rado Špegel, Mitja Jurko, Martin Knez in Zofka Dretnik (medaljo dela).
• Partijsko politična šola
V	torek, 4. marca, je sklenila delo partijska politična šola, ,,B" program, ki stajo pripravila Komite občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec ter tamkajšnja delavska univerza. šolo je obiskovalo nad 20 slušateljev, in sicer zraven tečajnikov partijske politične šole še člani občinske konference mladih delavcev Slovenj Gradec.
V	okviru partijske politične šole „B" program so obravnavali več aktualnih tem, kot teoretična izhodišča nove ustave, gospodarska gibanja, stabilizacijska prizadevanja, družbeno ekonomski načrt občine Slovenj Gradec, metode političnega dela, splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito itd.
S §
S *
S
! %
S
s
X. N N
! s
Delegati skupščin občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec so na prvi seji Sveta občin koroške regije sprejeli statut sveta.

Občina Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec medsebojno sodelujejo zaradi usklajenega in povezanega delovanja na področjih izpolnjevanja nalog občine, skupnega obravnavanja in odločanja o pomembnih vprašanjih, ki se nanašajo na celotno območje koroške regije in zaradi določitve in uresničevanja skupnih ciljev. Medsebojno sodelovanje uresničujejo z upoštevanjem načel enakopravnosti občin, prostovoljnosti, demokratičnosti in solidarnosti, so zapisali v uvod statuta. Svet občin koroške regije ima usmerjevalno, usklajevalno in posvetovalno vlogo ter vlogo pobudnika za razreševanje določenih vprašanj.
Svet sestavljajo delegati iz sodelujočih občin, ki medsebojno usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj. Sporazumi, predlogi, stališča, mnenja in priporočila sveta so veljavni, ko jih sprejemajo tudi posamezne občinske skupščine v enakem besedilu. Svet samo na podlagi svoje odločitve ne more prevzeti nobenih materialnih obveznosti, ki bi neposredno zavezo vale, ob čine.
Občinske skupščine so se s sprejetim statutom zavezale o sporazumih, predlogih, stališčih, mnenjih in priporočilih sveta obvezno razpravljati in sklepati ter o svojih stališčih in sklepih obvestiti svet.
NALOGE SVETA OBČIN KOROŠKE REGIJE
Svet kot skupni medobčinski organ samouprav-
• Žalne seje občinskih vodstev
Zveze komunistov na Koroškem
Zadnjo soboto in nedeljo so se sestala na žalnih sejah občinska vodstva Zveze komunistov iz vseh štirih koroških občin in počastila spomin velikega revolucionarja in humanista, tovariša Veljka Vlahoviča.
Na žalni seji v Slovenj Gradcu, ki so se je udeležili tudi predstavniki drugih družbeno političnih Organizacij, je o življenjski poti, delu in liku tovariša Veljka Vlahoviča govoril sekretar komiteja Občinske konference Zveze komunistov Mitja Horvat. S seje so poslali Predsedstvu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije brzojavko z izrazi sožalja ob izgubi velikana naše revolucije Veljka Vlahoviča.
ljanja za območje štirih občin razrešuje zadeve, ki so skupnega pomena za več občin, ali za celotno območje regije s tem, da sprejema predloge, stališča in priporočila ter se dogovarja o skladni in enotni politiki družbeno ekonomskega, kulturnega, socialnega in urbanistično prostorskega razvoja regije. Svet zlasti:
"- razpravlja o osnutkih dolgoročnih in srednjeročnih programov razvoja občin, daje predloge za njihovo medsebojno usklajevanje s ciljem enotnejšega reševanja vsestranskega razvoja v regiji, priporoča občinskim skupščinam spremembe v zvezi s temi predlogi in sprejema predlog izhodišča za razvoj regije,
-	razpravlja o delu in gospodarski problematiki, o načelih delitve dohodka in osebnega dohodka, o investicijski politiki, o uveljavljanju samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela, ki imajo svoje temeljne organizacije združenega dela oziroma delujejo na območju več občin v regiji ter sprejema stališča, ki upoštevajo interese razvoja posameznih občin glede na sprejete programe razvoja,
—	sprejema in koordinira dejavnost delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega interesa ter samoupravnih interesnih skupnosti, ki delujejo na območju dveh ali več občin v regiji,
—	daje pobudo in pripravlja predloge za sklenitev ali>za spremembo družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov med občinami in organizacijami in spremlja njihovo izvajanje,
-	izvaja po predhodnem pooblastilu občinskih skupščin za celotno območje regije koristne in nujne družbene akcije, organizira pripravo in izdelavo raznih strokovnih elaboratov, organizira referendum, ankete in podobno,
-	zavzema skupna stališča in predloge do skupnih vprašanj, ki jih urejajo druge družbenopolitične skupnosti in organizacije,
—	sproti obvešča občinske skupščine o svojem delu in o problematiki regije,
SPREJETA JE PREDLAGANA SPREMEMBA ODLOKA 0 DOLOČITVI ŠTEVILA DELEGATSKIH MEST ZA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI V SKUPŠČINI OBČINE SLOVENJ GRADEC:_
V zboru krajevnih skupnosti predstavniki vseh KS_
Delegati vseh treh delegatskih zborov Skupščine občine Slovenj Gradec so na zadnjih sejah razpravljali o predlogu spremembe odloka o določitvi števila delegatskih mest zbora liajevnih skupnosti Skupščine občine Slovenj Gradec.
Doslej je štel zbor krajev- Šmartno pri Slovenj Gradcu,
nih skupnosti Skupščine občine Slovenj Gradec 23 delegatov, delegate pa so pošiljale le krajevne skupnosti Slovenj Gradec, Mislinja,
Podgorje in Pameče, čeprav so bile v zadnjih mesecih ustanovljene nekatere nove krajevne skupnosti. Delegati zbora združenega dela, zbo-
ra krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora Skupščine občine Slovenj Gradec so sprejeli predlagano spremembo odloka o določitvi števila delegatskih mest za zbor krajevnih skupnosti. Odslej bodo delegacije krajevnih skupnosti na območju Mislinjske doline de-
legirale za zasedanje zbora krajevnih skupnosti naslednje število delegatov: SLOVENJ GRADEC 6, STARI TRG PRI SLOVENJ GRADCU 2, SELE 1, MISLINJA 4, DOLIČ 2, ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU 4, PODGORJE 2 in PAMEČE 2 delegata.
-	spremlja problematiko in usmerja delo skupnih strokovnih služb in skupnih upravnih služb, če jih za območje regije ustanovijo občinske skupščine,
-	sprejema statut po predhodnem soglasju občinskih skupščin in poslovnik,
-	ter koordinira delo splošnega ljudskega odpora.
Svet pa spremlja tudi problematiko in daje predloge za delo občinskega sodišča Slovenj Gradec, občinskega javnega tožilstva Slovenj Gradec, medobčinskih inšpekcijskih služb, regionalnih interesnih skupnosti ter ostalih služb, ki so skupnega pomena za koroško regijo.
SODELOVANJE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
Samoupravne interesne skupnosti z. območja koroške regije sodelujejo pri obravnavanju in sprejemanju predlogov, mnenj in stališč o posameznih vprašanjih, ki jih obravnava svet občin koroške regije in na katerih imajo skupnosti poseben interes, takole: Če je samoupravna interesna skupnost ustanovljena in deluje za celotno območje regije, sodeluje v delu sveta tako, da samoupravna interesna skupnost delegira 10 delegatov, ki enakopravno kot poseben zbor skupno s svetom sprejemajo predloge, mnenja in stališča. Če so samoupravne interesne skupnosti organizirane in delujejo v območjih posameznih občin koroške regije, sodelujejo v delu sveta tako, da samoupravne interesne skupnosti za območje vsake občine delegirajo po 5 delegatov, ki enakopravno kot poseben zbor
soglasno z vsemi delegacijami in z večino glasov vseh delegatov sodelujejo s svetom pri sprejemanju predlogov, mnenj in stališč.
Samoupravne interesne skupnosti sodelujejo v svetu občin koroške regije pri obravnavi osnutkov dolgoročnih in srednjeročnih programov gospodarskega in družbenega razvoja občin, dolgoročnih in srednjeročnih programov razvoja posameznih dejavnosti ter urbanistično prostorskih planov občin. Nadalje sodelujejo pri spremljanju in usklajevanju politike občin in samoupravnih interesnih skupnosti na ustreznem področju ter spremljanju in usklajevanju dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti v regiji. In končno sodelujejo pri organiziranju in razvijanju za celotno območje regije koristnih ali nujnih družbenih akcij po predhodnem pooblastilu občinskih skupščin.
ZA VSAKO LETO
PROGRAM DELA
Svet dela po programu, ki ga po predlogih občinskih skupščin posameznih občin sprejme za vsako leto posebej. Izven programa dela lahko svet obravnava posebno pomembne naloge ali druge nujne zadeve, če tako sklene svet ali če to predlaga posamezna občinska skupščina, svet družbeno politične organizacije ali samoupravna interesna skupnost, ki deluje za območje koroške regije.
Po potrebi lahko svet ustanovi stalne ali. ob časne komisije ter druga delovna telesa, in to zaradi strokovne priprave in obdelave gradiva ter zaradi oblikovanja predlogov, stališč in sklepov.
PO KOROŠKI
• Delegatsko konstituiranje sveta koroških občin
Na Ravnah na Koroškem so se sestali delegati vseh treh zborov skupščin občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec na prvi seji delegatsko sestavljenega Sveta koroških občin. Na seji so sprejeli statut Sveta koroških občin ter delovno usmeritev za letošnje leto, podprli pa so predlog družbenega dogovora o združevanju sredstev za krajevne skupnosti.
Prvi predsednik delegatsko sestavljenega Sveta koroških občin je postal predsednik skupščine občine Ravne na Koroškem Rudi Vrčkovnik.
•	Seja skupščine regionalne zdravstvene skupnosti
V Dravogradu je bila 2. seja skupščine regionalne zdravstvene skupnosti, na kateri so potrdili zaključni račun začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem ter razpravljali o predlogu finančnega načrta regionalne zdravstvene skupnosti za leto 1975 ter o prispevni stopnji za zdravstveno varstvo za leto 1975.
•	Program dela občinske konlerence SZDL in njenih organov
Izvršni odbor občinske konference SZDL Ravne na Koroškem je izoblikoval program dela občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Ravne na Koroškem in njenih organov do konstituiranja nove delegatske občinske konference SZDL Ravne na Koroškem.
Občinska konferenca SZDL se bo sešla v začetku marca in ocenila javno razpravo o statutu SZDL, pravilih občinske konference in krajevnih konferenc SZDL, razpravljali pa bodo še o predlogu za novo organiziranost občinske konference SZDL.
SAL*N
■r
IMAŠ ROMAN
23
Tiho je odprla vrata, pogledala po stopnicah navzdol in urno stekla do vrat.
13.
Hodila je po ozki ulici, ki so jo na obeh straneh obdajale sive, kamnite hiše, dokler ni prišla na široko avenijo, polno dolgih rumenih avtobusov in z dolgimi vrstami avtomobilov, ki so se pomikali kot konvoji ladij, vsi pa nervozno hupali. Ne vedoč, kam bi krenila, se je ozrla na desno in levo, a kar je zagledala, ji je vzelo dih.
Pred njo so se v neskončna nadstropja dvigale najvišje stavbe, kar jih je kdaj videla v svojem življenju. Vse so bile videti zidane iz
# RONALD KIRKBRIDE
bus, na katerega se je povzpela in ponudila vozniku, ki je bil hkrati sprevodnik, zelen bankovec.
Avtobus je divje odpeljal dalje in voznik je z eno roko držal volan, z drugo pa ji odšteval drobiž. Globoko se je priklonila in si počasi začela utirati pot po avtobusu, ko je voznik zakričal ! Kam pa ste namenjeni? "
„Rockefeller Plaza," je rekla hvaležno. „Prosim povejte, ko prispemo."
„Nikamor se ne boste peljali, dokler ne boste plačali vozovnice!"
„Saj sem ravnokar plačala!" Odprla je denarnico in mu pokazala drobiž. „Saj ste mi vrnili drobiž, ne? "
Pokazal je na avtomat poleg sebe.
„Tja morate vreči kovanec, gospa."
Vsa vznemirjena, ker je zaslišala, kako so se potniki smejali, je spraznila ves denar iz denarnice in ga vrgla v avtomat. V avtobusu se je vse pričelo krohotati. Voznik je zagodrnjal.
JUKI OKANO
zlata, srebra ali stekla. Ena med njimi se je s svojim ši-lastim vrhom vzpenjala nad. vsemi kot vsemirska raketa, dotikajoč se oblakov.
Stegnila je vrat, kolikor je mogla daleč naprej, da bi bolje videla to visoko čudo, ko je začutila na ramenih dotik neke roke: „Na vašem mestu kaj takega ne bi počenjal, mlada dama!" je rekel neki glas. Isti trenutek pa ji je ostra bolečina zarezala v oči, da so ji solze privrele na lica in ji zastrle pogled.
,,No — mar vam nisem rekel? Drobec peska! To se navadno pripeti, kadar pride tujec prvič v New York. Saj ste tujka, kajne? "
„Da" je Yuki zaklicala v strahu.
,.Nikar naj vas pogled ne prevara," je nadaljeval glas. ,,To mesto je umazano, umazano na vse mogoče načine. Pridite, lekarnar na vogalu vam bo očistil oko."
Prijel jo je za roko.
„Zal mi je, če sem vas prestrašil, toda to sem vam povedal v vaše dobro. Nikoli ne hodite ponoči ven sami. Ponoči se pode po cestah tolpe mladeničev z noži. Prav lahko bi vas kdo ranil, prepričan sem v to!"
Prišla sta do lekarne na vogalu in Yuki je lahko skpzi meglo opazila boječo žensko z osivelimi lasmi, ki jo je vljudno odpeljala do lekarnarja, razložila, kaj se je zgodilo in še enkrat ponovila: ,.Zapomnite si, da sem vas pravočasno opozorila," in izginila.
Lekarnar, ki ji je vzel drobec peska iz očesa, je odklonil vsako plačilo in ji še svetoval, naj se odpelje z avtobusom do Johnnyjevega urada na Rockefeller Plaza, da ne bi prehodila peš vso dolgo pot. Zahvalila se je in se odpravila na cesto prek velike lekarne, prenapolnjene z raznimi kozmetičnimi preparati in drugimi stvarmi.
Na avtobusni postaji je stala s trmasto dvignjeno glavo in se ni menila za začudene poglede, ki so se zvedavo ustavljali na njej. Končno je prišel pravi avto-
„Vrgli ste vanj dolar, gospa! Vožnja pa stane le petnajst centov!"
„Oh, oprostite!" Iskala je po denarnici, da bi našla še kakšen drobiž.
„Kateri kovanec mora Yuld vreči v stroj? "
Voznik je zapeljal za vogal in zaustavil voz ter za-klical:
„Rockefeller Center."
Prostor je bil prekrasen, vse poln kavam, vodometov in zanemarjenih piazza. Imela je vtis, da so se tu nebotičniki kar pomešali med seboj, toda zdaj je niso več prevarali, da bi jih gledala navzgor, ampak je urno stopila k prvi stavbi, kjer je čakalo dvigalo. Vozniku v dvigalu je rekla: ,,Družbo lepih umetnosti, prosim!"
Pritisnil je na gumb in vrata so se zaprla. Nestrpno je čakala, da se bo dvigalo pričelo premikati. Potem pa so se vrata odprla in voznik je rekel: »Petinšestdeseto nadstropje. Takoj na levo, številka 16."
Minilo je kar precej trenutkov, da se je mogla zbrati po tolikem presenečenju. Postala je pred steklenimi vrati in se tresla od razburjenja. Popravila si je lase, pogladila kimono, ovlažila obrvi, nato pa pohitela, da bi čimprej prišla do vrat številka 16.
Obrnila je gumb na vratih in vstopila. Znašla-jse je v čakalnici, kjer so bile vsepovsod razpostavljene redke umetnine: asirski amulet, kitajska porcelanasta vaza, majhen kipec iz minojske dobe iz terakote, japonska lutka Hakata. Ko je tako stala in občudovala vse te čudovite predmete, jo je opazila uslužbenka, skrita za mizo v kotu.
„Madame, želite, prosim? "
,,Oh, seveda! Prišla sem obiskat gospoda Johnnyja Galahada. Povejte mu . . . Ne, bolje, da ga presenetim!" -
„Bojim se, da gospod Ga-lahad ne dela več pri nas," je odgovorilo dekle.
Yuki je nemo strmela vanjo.
KAJ JE ZAIRE?
%U\'X* ■iMliif
• i j "j
-a III L-J11
nI 11 Hi ili •
Vsi otroci sveta so ljubki in nebogljeni. Takšni so tudi majhni črnci. Običajno jih vidimo,
kako zvedavo pogledujejo izza materinega hrbta in nehote nam jih je žal. Mati si je svojega
otročička privezala na hrbet in z njim odšla po opravkih. Če vprašamo mlado mater v Zairu, kako se počuti njen otrok v nahrbtniku", odgovori:
- Verjemite, da prav tako ljubimo svoje otroke, kot jih ljubijo Evropejke ali druge ženske na svetu. In prav tako skrbimo zanje. Že stoletja jih prenašamo na svojih hrbtih in prepričane smo, da je to zelo praktično. Otrok je neprestano pri materi, ki čuti sleherni njegov gib, hkrati pa ima proste roke, da lahko tudi z otrokom opravi vsa vsakdanja opravila. Našim otrokom je v teh ..nahrbtnikih" udobno in lepo. Tujci sicer trdijo, da to ni dobro za otrokovo rast in razvoj, da imajo lahko otroci krive vratove in podobno, toda verjemite, prav tako, kot raste na hrbtu moj sin, je rasel na materinem hrbtu njegov oče, stari oče in vsi pred njim. Toda nihče ni imel krivega vratu ali bil kakorkoli pohabljen. Prepričana sem, da so naši otroci srečni.
V Zairu nosijo vse ženske svoje otroke na hrbtu. Z otrokom prenašajo najrazličnejše stvari in opravljajo vsa tekoča dela. Otroci v njihovih „nahrbt-nikih" opazujejo okolico in spijo. Kaže, da jim lahkotno nihanje materinega telesa godi in jih uspava. Nikjer v trgovinah Zaira ne najdete otroških vo-
zičkov, kajti to je zanje povn nepotreben artikel. Ženske! Zairu so opustile oblačila t cev in se vrnile k svojim star nošnjam in temu so usklad) tudi svoje nahrbtnike" otroke.
Čeprav postaja Zaire iz draj v dan naprednejša in mo nejša afriška država, s svoji zakoni ohranja prvobitnost j izvirnost narodov in osi hkrati zvesta svoji dolgolel tradiciji in zgodovini. V sklaj s tem so tudi možje, od deli cev do najvišjih družbenih vo( teljev, zavrgli del oblačila Evi pejcev. Kljub temu pa se da si ženske in možje li, prizadevajo, da bi bili iz dnevi dan naprednejši, vedno bolj r gledani in da bi šli v korak| naprednim razvojem sveta. ( ohranjevanju tradicije si priz devajo, da bi živeli moderno, bi bili izbrano oblečeni in dal tako vzgajali tudi svoje otroi
V tej deželi gresta civilizai in izvirna Afrika vkorak sku| iščeta pot v nadaljnji razvoj.1 je Zaire, ki smo ga še pj kratkim imenovali Kongo, i njem so pred dobrimi tremi« pod vodstvom predsednika Mf butua moški sneli kravate: svoja dotedanja imena spren nili v imena svojih pradedo Pravijo, da se vračajo k izvir kulturi in da enkrat za vedi prekinjajo s kolonialno prete lostjo.
Na sliki v Zairu (Kongo) so se vrnili v čase svojih prednikov in tudi z oblačenjem in drugimi običaji dokazujejo, da so prekinili s kolonialno preteklostjo. Otroci na hrbtih svojih mater brezskrbno zrejo v svojo prihodnost.
Športni stil za njega
Na sliki je prva črnopolta manekenka, ki je dobila in sprejela i delo v modni hiši in pri istoimenskem modnem časopisu v l ZDA - Boogie. To je Ann Jonson, ki je po podpisu pogodbe j - po kateri bo zaslužila 45.000 funtov letno, dejala: priznam, da sem atraktivna, toda nisem lepotica, kar mnogi \ trdijo."
Modna kreatorka Staša
Trenutna moda postavlja sodobni, moderni ženski ob stran prav tako modernega, urejenega moškega. Ni potrebno, daje ta moški vselej klasično eleganten, eleganco priporoča moda le ob posebno slovesnih priložnostih, pač pa je moderen športni stil oblačenja.
Ko bomo odložili zimske plašče, bo lahko moško garderobo sestavljalo le nekaj osnovnih oblačil: udobne hlače, nekaj športnih srajc, puli in pleten telovnik, pa še jopič aU površnik. S kombinacijo teh oblačil je lahko vsak nekoliko iznajdljiv in praktičen fant oziroma moški oblečen kar se da lepo. Če se boste odločili za nove hlače, naj bodo srednje široke, z žepi in še vedno malo višjim in širšim pasom. Jopiči so oprijeti, za športni izgled pa poskrbijo zadrge, žepi, veliki ovratniki in podobno.
In še praktičen nasvet: če boste svojo spomladansko garderobo obnovili, se odločite za en osnovni barvni ton, v katerem dokupujete in dopolnjujete. Tako ne boste imeii nobenih težav pri medsebojni kombinaciji različnih oblačil, saj se bodo vse barve ddadale in ujemale.
GVAPO - ŠALJIVA ZGODBA Z DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ
LE MIRNO,NACEK! NISEM FILIP, PAČ PA NJEGOV BRAT DVOJČEK, S KRŠČANSKIM IMENOM ADAM. FILIP LEŽI P0LE<5 TEBE.'
REKA VOD JEZEROM JE IZVR= G,LA FILIPOVO TRUPLO. PRINESEL SEM <^A SEMKAJ.NA SVOJ RANČ, TI PA JI PRIŠEL M'MO RAVNO KO SEM "RAZMIŠLJAL KAKO BI MAŠČEVAL BRATA...
PO CELEM DIVJEM ZAPADU JE JE NAMREČ ŽE RAZNESLA NOVICA,DA -SI G,A UBIL TI../
MEDTEM JE NA OTOKU LO-MANČEV POCjLAVAR QVAPO PRIHAJAL K ZA VESTI...
K-M J SE JE H\K LOV...
Jugoslovanska zastopnica na letošnjem nagradnem tekmovanju Evrovizije je skladba Tadeja Hrušovaija in Dušana Velkaverha „Dan ljubezni", ki jo poje zbor „Pepel in kri" s solistko Ditko Haberl.
• 22. MARCA - PESEM EVROVIZIJE
Zapuščena domovina
Vlaki, ki so iz Beograda prihajali v različna druga mesta, so bili okrašeni s cvetjem in zastavami. Ljudje so nenehno spraševali po novicah, stali pred radijskimi sprejemniki in čakali nadaljnih obvestil.
Nikjer ni bilo poskusov, da bi vojska odrekla poslušnost novi oblasti. Somišljeniki pučistov so se množili, oficirski kader, še posebej pa mlajši, je bil z dušo in srcem na strani generala Dušana Simoviča.
Vojska je ostala v kasarnah, le nekatere enote so zasedle pomembnejše točke po mestih. Vse enote pa so bile v stanju pripravljenosti, čakale so na ukaz za morebitno akcijo, ki pa ni prišel, ker ni bil potreben. Udar je uspel brez prelivanja krvi in to povsod.
Vojska se ni vmešavala v demonstracije, ki so jih bodisi spontano ali pa organizirano priredili v vseh mestih.
ODSTOP NAMESTNIKOV
Dvorni vlak, ki je na ukaz pučistov vrnil kneza Pavla v Beograd, se je ustavil na manjši postaji pred glavnim mestom. Kneza so obkolili častniki in ga z avtomobilom odpeljali v generalštab, kjer ga je čakal novi predsednik vlade general Simovič.
Povedal je knezu, kaj se je zgodilo, in mu predlagal, naj namestništvo odstopi.
Knez Pavle je razmišljal le nekaj trenutkov. Že na povratku iz Zagreba je iz dvornega vlaka lahko videl razpoloženje ljudi na vmesnih postajah, pa tudi kratka pot z avtomobilom skozi Beograd ga je prepričala, da je vsak odpor zaman. Vojska, ki bi mu lahko morebiti priskočila na pomoč, je bila vsa na strani upornikov, kralj je bil po vsem sodeč odrezan od ljudi v svojem dvoru. Kaj je lahko storil?
Pokimal je.
,,Dobro," je rekel generalu Dušanu Simoviču. Odstopam."
Odstopila sta tudi namestnika Stankovič in Perovič, ki sta prišla z dvora na Dedinju, kjer sta bila doslej pri kralju. (Prišla sta šele potem, ko ju je po telefonu osebno poklical knez Pavle in jima povedal, da bi bil vsak odpor zaman. Prej se nista hotela premakniti z dvora.)
Šele tedaj so bili pučisti pripravljeni, da stopijo pred kralja. Ta jih namreč prej ni hotel sprejeti, ker je bil vedno pod vplivom dveh nSmestnikov, ki sta bila ves čas pri njem — pa tudi pod vplivom že zdavnaj aretiranega načelnika generalštaba in komandanta kraljeve garde.
Letalski general Dušan Simovič je poslal po nekem majorju kralju na Dedinje listino, na kateri so namestniki podpisali svoj odstop, in hkrati zaprosil, naj ga kralj sprejme v avdienco.
Peter II. je v to privolil, ko je videl podpisan dokument o odstopu.
ZADNJE DEJANJE UDARA
General Simovič se je odpeljal v dvor na Dedinje h kralju šele proti večeru. Bil je utrujen, saj je vse od tretje ure zjutraj nenehno nadziral izvajanje premikov enot in vse druge akcije udara.
Spremljali so ga višji oficirji, kolono osebnih avtomobilov pa je varovala motorizirana pehota. Počasi so se bližali dvoru na Dedinju, beli stavbi, skriti v gostem zelenju.
Okoli dvora so še vedno stali gardisti, ki jih je tja navsezgodaj postavil komandant kraljeve garde. Toda čisto nič se niso upirali, ko so dobili ukaz, naj spustijo osebne avtomobile skozi velika vhodna vrata na dvorišče dvora.
Oboroženo spremstvo generala Simoviča je ostalo pred dvorom bolj zaradi lepšega, saj ni bilo nobene možnosti, da bi kdo v zadnjem trenutku posegel vmes.
■■■■■■■■■■
KM
Ura je bila že blizu 21, ko je general Simovič stopil pred kralja.
Poklonil se je pred mladim monarhom in mu v nekaj kratkih stavkih povedal, kaj se je pravzaprav tistega dne zgodilo. Kralj je poslušal molče.
„Ali je vlada dokončno odstopila? " je vprašal naposled.
,,Da." je rekel general Simovič. „Odstopilo je tudi namestništvo."
Kralj je pokimal.
Potem mu je general Simovič pokazal radijski proglas, ki so ga v „kraljevem imenu" oddajali ves dan. Kralj se je podpisal na že natipkano besedilo dokumenta, s katerim je zaupal sestavo nove vlade vodji pučistov.
Terjal je samo dvoje: da se njegovemu stricu, knezu Pavlu, ne sme nič zgoditi in da se njegova mati, kraljica Marija, ki je bila tedaj v Londonu, takoj vrne domov.
Simovič je obljubil, da se bo to zgodilo.
Avdienca je bila končana.
Ta je bilo zadnje dejanje vojaškega udara, ki se je končal brez prelivanja krvi.
REAKCIJE NA PUČ
Novice o odstopu jugoslovanske vlade in namestništva so povzročile 27. marca 1941 v svetu veliko presenečenje, pri čemer je bil odmev kajpak različen - ponekod (v večini primerov) so novice sprejeli z zadovoljstvom, ponekod pa z besom.
Hitler in Mussolini sta divjala, še zlasti prvi. Hitler je doživel državni udar v Jugoslaviji kot osebno žalitev. Se tisto uro, ko je zvedel, kaj se je zgodilo v Beogradu, je ukazal, naj začnejo s pripravami za napad na Jugoslavijo -in to sredi priprav na napad na Sovjetsko zvezo, ki so ga
zaradi tega morali preložiti za šest tednov. ■■■■■■■■■
Križanka
VODORAVNO: 1. jasnost, vedrina, 8. omamno sredstvo, 9. koroška junakinja v Sketovi povesti „Miklo-va . . .", 10. veznik, 11. indigo, mo-drilo, plavilo, 13. kostni del ust za drobijenje hrane, 15. neresnica, 16. vulkan na otoku Mindanao na Filipinih, 17. pisana tropska papiga, 18. prosjak, 20. znak za kemično prvino erbij, 21. ime filmske kritičarke Grčarjeve, 24. tolšča iz surove ovčje volne, osnova za razna mazila in mila, 26. visoka planota z vzpetinami v afriški državi Dahomej.
NAVPIČNO: 1. vozilo z najmanj dvema vzporednima kolesoma za prevoz oseb in tovora, 2. ime slovenske pevke narodnozabavne glasbe Prodnikove, 3. naslovni junak Smetanove opere, 4. zdravilna travniška rastlina, 5. zemljepisna kratica za otoke, 6. likovni umetnik, ki z barvo in črto oblikuje ploskev, 7. prostornine ladje, izražene v registrskih tonah, 12. pripomoček za tlačenje,
# V moskovskih laboratorijih
Jezikovni tečaj med spanjem
Štiri noči na teden je dvanajst moskovskih študentov prespalo v posebnem laboratoriju. Med spanjem jim je magnetofon poti-homa šepetal na uho angleške besede in stavke. Ko so se zjutraj zbudili, so zanesljivo znali nekaj več angleščine kot prejšnji dan.
Hipnopedija ali učenje v snu niti ni nekaj posebrto novega in ima seveda svoje nasprotnike in pristaše. Jezikovni tečaji moskovskega laboratorija za raziskovanja problemov hipnope-dije potekajo že skoraj leto dni. Rezultati pa kažejo, daje takšno učenje lahko samo pomožna učna metoda. Jezika v celoti se samo med spanjem ne bomo naučili in prav isto velja za katerokoli drugo snov, ki bi jo hoteli temeljito obvladati. Učiti se je treba tudi čez dan, pri polni zavesti.
Zdravniki, ki spremljajo in nadzorujejo te poskuse, so lahko ugotovili, da učenje v snu zdravju ni škodljivo in da se človek naspi tudi v primeru, ko mu od časa do časa med spanjem šepeta magnetofon. Skupaj s psihologi skušajo zdaj natančneje določiti višino tona, kije najprimernejša za učenje v snu, ter časovne presledke, v katerih naj bi magnetofon učencu posredoval učno snov.
Pred leti so napovedali, da lahko od učenja v snu veliko pričakujemo. Zdaj so tu di zagovorniki učenja v snu postali skeptični. Resnica je 'verjetno nekje v sredini.
# Prvi turisti
za vesolje_
Karto za Luno, prosim!
. Zadnjih nekaj let bo zgodovina najbrž imenovala desetletje vesolja. Vesoljci so heroji današnjega časa in imajo nešteto posnemalcev ali vsaj takšnih, ki bi jih radi posnemali.
Prvi interesenti za polet na Luno so se začeli prijavljati potovalnim agencijam povsod po svetu že po prvih sputnikih. Leta 1956 je izšel v New Yorku ,,Vodič za na Luno", ki ga je napisal dr. I. M. Lewitt. Dandanes precej dolga vrsta potovalnih agencij že sprejema sorazmerno skromna - po nekaj dolarjev -predplačila, ki naj plačnikom zagotovijo prednost pri nakupu vozovnic za turistične polete na Luno.
Vrstijo se zabavne zgodbice:
Strokovna ameriška revija i „Travel Weekly" (Potovalni tednik) poroča o štirinajstletnem šolarju, ki je za svoje poročno potovanje že rezerviral vozovnici in zanju odšteje dnevno po en dolar. Še boljša pa je zgodba o mladem zakonskem paru, ki je v zahtevku za rezervacijo napisal, da želi dobiti v raketi sedeže ob oknu.
Po svoje značilno je uradno sporočilo velike ameriške letalske družbe PANAM, da ameriška vesoljska agencija NASA doslej ni izdala še nikakršnih dovoljenj za turistična potovanja na Luno. Resničnost pa je precej drugačna.
- Pst! Malemu igram uspavanko ...
humor
- Še enkrat ponovimo! Prenehajte kaditi, gospodje! ...
13. maščoba za zabeljenje jedi, 14. kako večje delo, 19. malajska blaznost, 22. širjava, 23. ime Tolstojeve junakinje. Karenine, 25. znak za kemično prvino natrij.
SAMORASTNIKI IZ ŠMARTNEGA OB PAKI
Prostorna avla osnovne šole v Šmartnem ob Paki se je konec prejšnjega tedna po dolgem času spet prelevila v razstavni prostor Slikarskih del. Mladi slikarji samorastniki iz Šmartnega so na najboljši način prispevali svoj delež k praznovanju dneva žena s tem, ko so pripravili nadvse zanimivo razstavo svojih likovnih izdelkov. Kvaliteta njihovih del prav gotovo zasluži mnogo širšo publiciteto, kot jo je imela doslej, zato smo izkoristili ponujeno priložnost in se s temi mladimi razstavljavci pogovorili o njihovem umetniškem ustvarjanju.
Mirko Modrijan je najstarejši med njimi. Petintrideset jih šteje, po poklicu pa je kovinostrugar.
„Že kot otrok sem zelo rad slikal, najrajši tisto, kar me je obdajalo. Tudi danes so moje slike odsev pokrajine in ljudi, med katerimi
ni motiv pa so tihožitja. Povedala sta: „Skupno sva razstavljala v Šmartnem, Velenju ter na Naši besedi 74 v Celju. V teh krajih sva pripravila tudi samostojne razstave, Peter pa se je predstavil še ljubiteljem slikarstva v Mozirju. Slikanje nama pomeni skoraj vse, zato bi se rada izpopolnila na akademiji, če bova le imela možnost."
Andrej Krevzel
živim. Za mojo tehniko pa bi lahko rekel, da rahlo spominja na impresionizem, morda zato, ker to smer v slikarstvu najbolj cenim in obožujem. Sicer pa sem član Šaleške skupine likovnih amaterjev in sem do sedaj imel samostojne razstave v Šoštanju, Velenju, Mariboru in Šmartnem ob Paki." Potožil je še, da ima za slikarsko udejstvovanje mnogo premalo časa, saj veliko dela v družbenopolitičnih organizacijah, prosvetnem društvu in v društvu ljudske tehnike.
Devetnajstletni Andrej Krevzel je svojo prvo samostojno razstavo imel v Šmartnem ob Paki pred petimi leti. Obiskuje zadnji letnik kovinarske poklicne šole v Velenju, razmišlja pa o tem, da bi se vpisal na likovno akademijo v Ljubljani, skupaj s svojim prijateljem in sošolcem, ki je tretji razstavljavec. To je Peter Matko, dvajsetletni dijak, prav tako domačin. Njuna dela se izrazno in vsebinsko precej razlikujejo, tako kot se razlikujeta njuna značaja. Peter najraje slika tihožitja in pokrajine, Andrejev stal-
Peter Matko
Andrej poleg čopiča rad prime za pero in napiše pesem ah črtico. Do sedaj jih ni objavljal, pravi pa, da jih bo, brž ko bo začutil, da so dovolj dobre.
Toliko torej o njih. Veliko zanimivih podatkov bi lahko še nanizali, veliko napisali o vsakem izmed njih. Na dlani je, da bomo o njih v prihodnje še mnogo slišali, takrat pa jih bomo skušali podrobneje opisati.
In kaj bi lahko rekli o prireditvi sami? Mnenje Minke Na-potnik, ene izmed obiskovalk razstave, je podobno mnenju ostalih: „Res Scoda, da se ne moremo večkrat sprehoditi med eksponati naših mladih umetnikov. Preveč so skrpmni, preveč ostajajo v ozadju in zato ljudje v Šmartnem in drugod premalo vemo zanje. Omogočiti bi jim morali več razprav, da bi jih ljudje bolje spoznali. Zelo sem navdušena nad vsemi tremi in upam, da si bomo odslej večkrat lahko ogledovali njihove izdelke."
Kot je videti, so likovni samorastniki iz Šmartnega navdušili svoje rojake, zlasti pa žene, saj je njim ta razstava prvenstveno namenjena. Taka odmevnost pri ljudeh jim bo vzpodbuda za dosego nadaljnjih uspehov in pogoj za končen dvig iz anonimnosti J. KRAJNC
Aktiv ZK Šoštanj brez mladih članov
Šoštanjski aktiv zveze komunistov sestavljajo sami starejši člani, in to dvainštirideset upokojencev in invalidov.
Na desetem kongresu ZK Jugoslavije je bilo poudarjeno, da je nujno izdelati organizacijo vodenja kadrovske politike in pomlajevati vodstva in članstvo v organizacijah zveze komunistov. Tudi aktivi zveze komunistov v krajevnih skupnostih bi morali združevati starejše, srednje in mlajše člane. Zato se bo potrebno bolj izogibati razvrščanju članstva po starosti.
Življenje in delo v aktivu zveze komunistov Šoštanj še vedno ni tako organizirano, da bi mogli komunisti sprožiti vsa življenjska vprašanja svojega okolja, vplivati na spremembo stanja in terjati odgovornost članov za sprejeto politiko. Aktivni komunisti po krajevnih skupnostih se še marsikje niso prilagodili sedanjim razmeram in potrebam najnovejše samoupravno organizirane družbe.
Sekretar šoštanjskega aktiva komunistov Stane Lužnik je poudaril, da ni prav, da komunisti iz delovnih organizacij ne sodelujejo s krajevnimi aktivi. Zavzema se za ustanovitev sveta ZK krajevne skupnosti, ki bi spremljal in usklajeval vse delo in problematiko kraja, v katerem komunisti živijo. Edino v tem vidi možnost za okrepitev krajevnih aktivov z mladimi komunisti, ki so sedaj vsi vključeni v osnovne organizacije ZK po podjetjih.
To bi^bil eden izmed načinov, s katerim bi lahko v šoštanjskem aktivu komunistov pospešili vstop mladih ljudi v njihove vrste in povečali idejno politično raven članstva. Člani zveze komunistov se ne smejo zapirati v svoje vrste, ker to lahko povzroči zoževanje učinkovitosti ZK in odtegnitev od delovnih ljudi.
Stane Lužnik je tudi dejal, da bi morali problematiko krajevnih skupnosti skupaj reševati komunisti iz delovnih kolektivov v povezavi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, delegacijo krajevne skupnosti in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Delo komunistov se ne konča v tovarnah in drugih delovnih mestih, zato je neumestno in nerazumljivo zanimanje komunistov v osnovnih organizacijah zgolj za vprašanja, ki zadevajo njihove kolektive. Precejšen del dneva preživijo komunisti tudi v krajevnih skupnostih in zato bi bilo razumljivo, da pokažejo več zanimanja za potrebe svojega kraja. Sveti ZK krajevnih skupnosti bi bili morda res primerna oblika povezovanja vseh komunistov, ki živijo v določenem kraju. Sestavljali bi jih predstavniki komunistov iz. osnovnih organizacij ZK v delovnih organizacijah, na posvetih pa bi obravnavali skupna vprašanja kraja, kjer živijo. Z njihovimi sklepi in rešitvami pa bi morali biti seznanjeni seveda vsi člani ZK.	M. E.
Kekec Franc
LIVARNA
TLAČNIH ULITKOV ŽALEC, Ivanke Uranjekove 4
IZDELUJE PRECIZNE DROBNE ULITKE IZ CINKOVE ZLITINE »ZAMAK« ULITKE NA TLAČNEM STROJU ZA ELEKTRO IN ELEKTRONSKO INDUSTRIJO, AVTOMOBILSKO IN MOTORNO INDUSTRIJO, TER DRUGE VISOKO KVALITETNE ULITKE Z ZELO VELIKO NATANČNOSTJO ZA POTREBE FINOMEHANilKE, GOSPODINJSKIH STROJEV IN DRUGIH PROIZVODOV.
Nekaj ur globoko pod zemljo
„Cmo zlato" tako ponavadi pravimo premogu. A kadar z očmi mimogrede preletimo črne kepe, niti ne pomislimo na to. Ne pomislimo koliko potu steče po obrazu rudarjev, ko globoko pod zemljo, daleč od svežega zraka in sonca, sključeni in umazani v nenehni nevarnosti rijejo kot krti za tem bogastvom.
Seveda, človek nikoli ne zna ceniti tistega, česar ne okusi. Zato smo se člani Šaleškega štur
dentskega kluba odločili, da si ogledamo rudarje pri delu in tudi sami nekaj ur preživimo pod zemljo. Rudarsko energetski kombinat je naši prošnji z veseljem ustregel. Oblekli so nas v rudarske obleke, nas ..oborožili" z veiikimi škornji, svetilkami in čeladami in nas rahlo vznemirjene z dvigalom spustili čez 150 m globoko. Objela nas je tesnoba, ko smo se začeli spuščati po rovu. Le prameni iz rudarskih svetilk so nam kazali pot. Tu in tam se je kdo spotaknil ob tir sli stopil v blato. Mimo nas pa je po tekočem traku drsel premog proti dro-bilcu. Pomikali smo se vedno globje, tako, da smo lahko opazovali rudarje pri odkopavanju novih plasti premoga. Sami trdi in izkušeni obrazi, nikjer sledu utrujenosti ali naveličanosti od dolgoletnega poklica.
Nehote pomisliš, če so ti ljudje sploh dovolj plačani za svoje delo. Niso! Tvegajo svoje življenje, vdihavajo prašen zrak, mokri in'umazani so iz dne v dan. Kar neprijetno nam je postalo, da brez dela korakamo med njimi in opazujemo njihovo težko delo. A povsod so nas pozdravljali in nam želeli: ..Srečno!"
Po kolenih smo se morali plaziti najtežji kos poti in kar veseli smo bili, ko smo zopet prišli do glavnega rova. Fantje so nas, dekleta, med potjo pošteno pomazali, da smo bile podobne dimnikaijem. Drug drugemu smo se smejali, sedli na lesene drogove, potegnili iz žepov obilne malice, kot bi že pol dneva trdo garali. Starejši rudarji so se nam smejali in nam ponujali celo tobak za žvečenje. Čeprav je bilo med njimi lepo, smo se kljub temu oddahnili, ko je na nas posijalo sonce.
Po temeljitem tuširanju nas je predstavnik rudnika tov. Franc Avberšek povabil na razgovor. Razgovor je bil zelo izčrpen. Zanimala nas je samoupravna organiziranost neposrednih sa-moupravljavcev, delovanje sin-
dikata, ZSMS in Zveze komunistov. Pozabili pa nismo tudi najbolj kočljive stvari - podpisa samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Poudarili smo, da bi lahko obstajali tesnejši stiki med podjetji in študenti in da bi le-ta morala imeti več posluha za
nas. Strokovnjake bi morali privabljati ne odvračati od svojih delovnih organizacij. Žal je bila tema preobširna, da bi jo lahko dokončali. Domenili pa smo se za ponovno srečanie.
Na koncu se zahvaljujem delovni organizaciji REK za zanimiv ogled rudnika - razgovor. Menim, da bomo zdaj še bolj cenili delo rudarjev in tisto, kar je zraslo z njihovim trudom.
MELITA VOVK
•	V KS desni breg ustanovljen mladinski aktiv
' Krajevna skupnost desni breg je pred kratkim ustanovila mladinski aktiv ZSMS, katerega predsednik je Stane Napotnik. Mladinski aktiv vključuje vse mladinke in mladince KS desni breg.
Prijave sprejemajo pismeno ali osebno na naslov: STANE NAPOTNIK, Kidričeva 15/b, 63320 Velenje	_fa,
•	Kritična ocena pokongresne dejavnosti
Predsedstvo OK ZSMS Velenje je na zadnji redni seji obravnavalo dejavnost občinske konference, po nalogah, ki izhajajo iz kongresnih dokumentov. Predsedstvo je ugotovilo, da je bilo v obdobju po kongresu narejenega veliko, vendar dejavnost še vedno ne zadovoljuje nalog, ki so bile sprejete. Posebno je to značilno za osnovne organizacije ZM, kjer ponekod še ni bilo skoraj nič storjenega. Zato je predsedstvo sprejelo zaključke, ki bodo v kratkem vplivali na delo 00 ZSMS.
V statutu ZSMS je zapisano, da so mladinci le tisti, ki izpolnjujejo postavljene naloge. Omenjene so tudi sankacije za neresen in ignorantski odnos. Nastopil je trenutek, ko se bodo nekateri morali odločiti. Tisti, ki še nadalje ne bodo dovolj vestni, bodo morali odstopiti mesta drugim. Vzpodbudno pa je dejstvo, daje zaživelo delo komisij, ki so tehničnega značaja, saj člani le-teh izvajajo pretežni del v okviru OK ZSMS.
Dodati je še treba, da kritika ne velja vsem OO ZSMS in da celotno stanje ni tako negativno. Tisti pa, ki so krivi, naj se bolj odločno in z več poleta lotijo zastavljenih nalog.
•	Mladi podpirajo prizadevanja za podaljšanje samoprispevka
Prejšnji petek so se zbrali predsedniki in sekretarji 00 ZSMS in AMD ter člani predsedstva OK ZSMS Velenje na pomembnem sestanku. Poleg analize .dela v obdobju po kongresu, je zbor vodstva zveze socialistične mladine Velenje po temeljiti obravnavi uspehov iztekajočega se samoprispevka sprejel naslednji sklep:
„Mladi v vsej velenjski občini podpiramo vsa prizadevanja za uspešno izvedbo referenduma o podaljšanju samoprispevka v krajevnih skupnostih. Zavedamo se, da je v tem trenutku to edina možna pot za nadaljnji napredek v izgradnjo novih, prepotrebnih objektov. Zato ne dvomimo v izid referenduma, istočasno pa se obvezujemo, da bomo prevzeli pri sami organizaciji polno mero odgovornosti in dela."
Sekretar OK ZSMS Velenje Vlado Videmšek je vse prisotne seznanil s spremembami in tehničnimi podrobnostmi samoprispevka, vsi pa so prejeli pregled ostvarjenega dela iztekajočega se samoprispevka.
Na koncu so predsedniki posameznih komisij spregovorili o pomembnosti medsebojnega sodelovanja, s posebnim poudarkom na odgovornosti v akcijah, kakršna je bližnji referendum o samoprispevku in akcijski načrt OK ZSMS Velenje.	J. M.
Prejšnji petek so učenci podružničnih šol Gustava Siliha v Šentilju in v Paki pripravili prisrčen program ob dnevu žena za svoje mame in druge žene. Povabili so jih v dvorane in jih obdarili s cvetjem. Najmlajši pa so se spomnili tistih, ki niso mogle priti na prireditev. Obiskali so jih na
domu, kjer so jim s šopki cvetja čestitali za praznik.
Tako v Šentlju kot v Paki sta bili proslavi prisrčni, originalni in polni domačnosti. Lahko rečemo, da so otroci s pomočjo učiteljev še vedno nosilci toplega stika ob vsakršni priliki.
Povsod, žal, niso imeli takšnega praznovanja. Zato
se postavlja vprašanje, če povezovanje osnovnošolskih zavodov in razširjevanje pedagoške dejavnosti nima v programu ohranjevanja tradicij in lepih navad ob takšnih prilikah. Prepričan sem, da' bi bila vsaka mati, ki je zaposlena v tovarni, in babica, ki skrbi za red v hiši, vesela šopka iz otroških rok, kot tiste na vasj.	j M.
• ŠTUDENTJE SŠK SO OBISKALI VELENJSKI RUDNIK
Učenci za dan žena
velenje^
naše delo
rubrika komisije za informi ranje
• MED PREDSEDNIKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI $ MED PREDSEDNIKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI ® M ED PREDSEDNIKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI • MED
gi&te, trgovina, telefon
Lenko Martin, predsednik krajevne skupnosti Bele vode:
„V naši krajevni skupnosti so tri stvari, ki nas najbolj pestijo. Najprej moramo dokončno urediti in usposobiti za ves promet ceste Savinek - Luka, Savinek -Počivalnik in cesto Visoški vrh v skupni dolžni sedmih kilometrov. Od Šoštanja smo zelo oddaljeni. Nekateri celo devet kilometrov. Zato bi nujno potrebovali telefon, saj bi si lahko v primeru bolezni s tem marsikatero pot v dolino prihranili. Velikega pomena pa bi bila telefonska zveza z dolino tudi v primeru splošnega ljudskega odpora. Dolgoletna želja krajanov našega območja je tudi trgovina. Če že drugega ne, bi morda lahko katero izmed trgovskih podjetij uvedlo potujočo trgovino, tako da bi gospodinje vsaj dvakrat na teden lahko dobile v kraju najnujnejše stvari. Ob teh treh naštetih težavah pa moram vsekakor opozoriti še na eno, ki se vleče že leta in leta: elektrifikacija zgornjega dela Belih vod. Gre za štiri kmetije, ki so brez električne energije. Brez elektrike pa si danes sodobnega kmetovanja ni mogoče več zamisliti. Pa ne le to. Takšni kmetiji je usojeno, da bo propadla, saj nihče od mladih noče ostati na njej."
- Kako gledate na ponovno uvedbo oziroma podaljšanje samoprispevka?
„Zavedam se, da so naše želje velike, veliko večje kot dobimo denaija. Zato ie samoprispevek potreben. Ljudje se strinjajo z njegovo uvedbo,, če bo denar ostal tam, kjer je bil zbran in si bodo krajevne skupnosti solidarnostno pomagale. Zavedamo se, daje od uspeha glasovanja na referendumu odvisen naš nadaljnji razvoj. Če bo samoprispevek uspel, potem -bomo lahko v Belih vo dah še marsikaj naredili."
Ob tem najinem pogovoru, katerem se je pridružil tudi Martinov brat Andrej - prejšnji predsednik krajevne skupnosti, je Martin še dejal, da se mu ne zdi prav, kar je v Belih vodah, kjer je blizu 300 ljudi (73 je zaposlenih), možna le nadomestna gradnja. Meni, da bo krqj, kjer so ze zdaj hiše bolj na redko posejane, postal še bolj osamel, saj bodo mladi prisiljeni iskati stanovanja v dolini.
Ne sme se ponoviti slika izpred petih let
HERMAN ARLIČ, PREDSEDNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI SKALE-HRASTOVEC:
„V naši krajevni skupnosti je v zadnjem času najbolj aktualna gradnja nadomestne ceste. Na zboru volilcev oktobra lani smo se s predstavniki Rudarsko elektroenergetskega kombinata dogovorili za traso nove ceste. Zdaj, ko je le-ta narejena, le dvesto metrov ceste od osemstotih poteka tako, kot smo se dogovorili. Po prvotnem načrtu naj bi šla cesta po robu Odraža, vendar smo krajani zaradi neustrezne geološke sestave tal z razumevanjem pristali na spremembo trase. Nikakor pa nismo zadovoljni s priključkom na obstoječo cesto, zato so zdaj dela ustavljena. Tudi smetišče je še vedno rakova rana naše krajevne skupnosti, saj ga še zmeraj ne zasipljejo sproti, čeprav je to zahteval med drugim tudi republiški inšpektor. Hkrati pa moram povedati, da smo vendarle po dolgem času uspeli, da zdaj tudi k nam redno prihaja pošta vsak dan.
Kako gledate na podaljšanje samoprispevka?
„Zahteve posameznih krajev so iz leta v leto večje, denarja nikoli ni dovolj, zato je nujno, da glasujemo za podaljšanje. Enak sklep smo sprejeli tudi na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij kraja. Poudarjeno je bilo, da se ne sme ponoviti slika izpred petih let, ko prav v naši krajevni skupnosti samoprispevek ni bil izglasovan."
Katere naloge stojijo pred vami?
„Naš kraj nujno potrebuje otroški vrtec. Trenutno je v Skalah 127 predšolskih otrok, kar 70 odstotkov je takšnih primerov, kjer sta zaposlena oče in mati. S samoprispevkom bi predvidoma v petih letih zbrali nekaj več kot 300 starih milijonov dinarjev. S tem denarjem bi lahko zgradili vrtec za 40 otrok. Z rednimi sredstvi krajevne skupnosti namera-
vamo urediti avtobusna postajališča. S sredstvi, dobljenimi od temeljnih organizacij združenega dela, pa asfaltirati ceste v Hrastovcu, kjer so ljudje že sami začeli zbirati denar.
Nekateri so pripravljeni dati celo 800.000 starih dinarjev, samo da bi dobili asfaltno prevleko. V naslednjih letih načrtujemo tudi razširitev prostorov za potrebe krajevne skupnosti, ki jih imamo v gasilskem domu. Pravzaprav razmišljamo o gradnji novega doma družbenih organizacij in društev, kajti dvorana v gasilskem domu za razne prireditve sploh ni primerna, saj je pretesna, ker je bila pač zgrajena za potrebe gasilstva. Ljudje še vedno ne morejo pozabiti, da so Skale imele lep zadružni dom, ki pa se je podobno kot celotno nekdanje središče kraja zaradi kopanja premoga ugreznil. Zato smo med drugim sklenili, da se moramo končno dogovoriti z REK glede povračila rudarske škode, čeprav nam očitajo, češ z vami se je težko pogovarjati. .. Naš zadružni dom se je že zdavnaj pogreznil, medtem ko imajo na primer Soštanjčani že novega, čeprav stari še stoji.
Tudi šola je v zelo slabem stanju. Nima telovadnice, čeprav smo tudi to imeli. Veliko pričakujemo letos od REK, glede na to, da poteka stota obletnica obstoja rudnika in s tem stota obletnica izpodkopavanja Skal.
Pereč problem, v Skalah je trgovina. S sedanjo vsekakor nismo zadovoljni, ker je zelo slabo založena, neustrezen je tudi odpiralni čas. Popoldne je namreč odprta le do petnajste ure. Ne skrivamo želje, da hočemo novo trgovino, ki naj bi stala na takem prostoru in bo tako založena ter imela takšen odpiralni čas, da bomo vsi zadovoljni.
Svet krajevne skupnosti je na zadnji seji tudi menil, daje treba čimprej izdelati program zasipavanja ugreznin, saj se ponekod zemlja ne ugreza več in bi jo lahko čez nekaj let že kultivirali. V najkrajšem času bo treba urediti elektrifikacijo v zahodnih Skalah."
Tokrat smo obiskali nekaj predsednikov krajevnih skupnosti velenjske občine in jim postavili nekaj vprašanj, med drugim, s katerimi nalogami se trenutno ubadajo, kakšen je njihov nadaljnji razvojni program in kako ga bodo uresničili.
Načrtovali na denarju, ki ga še ni
Asfaltna povezava s Hrastovcem
PREDSEDNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI CIRKOVCE FRANC NOVINŠEK:
„V primeru, da se krajani naše krajevne skupnosti ne bi izrekU za podaljšanje samoprispevka, potem prav gotovo nimamo kaj pričakovati, ne bi mogli računati na solidarnostno pomoč drugih krajevnih skupnosti, kar bi vsekakor pomenilo nadaljnjo stagnacijo krajevne skupnosti."
S katerimi deti se trenutno ubadate?
„Lani smo začeli graditi vodovod za 16 gospodinjstev. Po predračunu bo celoten vodovod veljal 26 starih milijonov dinarjev. Te drage naložbe smo se lotili zato, ker smo upali, da bomo tudi letos dobili na zbrani dinar tudi od občine dinar. Na tak način smo lani izbrali približno 8,5 milijona dinarjev, 8 milijonov smo si sposodili, še vedno pa nam letos manjka približno deset milijonov. Če bi tudi v tem letu veljalo načelo dinar na dinar, verjetno glede denarja ne bi bilo težav, tako pa ne vem, kako bo. Pred časom smo dali prošnje za denarno pomoč na delovne organizacije,
pod
kjer so zaposleni naši krajani, vendar so ostale brez odgovora."
Če bomo glasovali za podaljšanje samoprispevka, kar pa mislim, da moramo, se bomo najprej lotili popolne modernizacije ceste Hrastovec — Cirkov-ce. To bi prav gotovo omogočilo prevoz delavcev in šolaijev iz kraja v Velenje in nazaj. Prav tako moramo urediti igrišče pri šoli in seveda rešiti vprašanje, kako dobiti preostali denar za dokončrto izgradnjo vodovoda."
Dom družbenih organizacij v Gaberkah je že
Predsednik krajevne skupnosti Družmirje-Gaberke Rafko Blatnik:
„V delovnem načrtu, ki stoji pred nami, smo si kot glavno nalogo v letošnjem letu zadali nadaljnjo skrb za redno vzdrževanje komunalnih naprav in socialno ogroženih ljudi. Za ta namen imamo zagotovljena sredstva iz rednih dotacij za krajevne
•	skupnosti. Velika obveznost, ki smo jo sprejeli lansko leto
' in jo tudi že začeli uresničevati, je gradnja nadomestnega doma družbenih organizacij s trgovino. Dela smo otvorili 14. julija lani, danes pa je dom že pokrit. Nadalje naš program zajema sodelovanje pri gradnji nove ceste, ki bi povezovala Ga-berke na eni strani s Skalami in nato z Velenjem, na drugi strani pa z Ravnami. Pri vsem tem pa je resnično žalostno, da še danes ne-vemo, predvidoma kdaj se bo porušila stara cesta niti kdaj , bodo začeli graditi nado-
*	mestno. Upam, da nas ne bo ■ doletela usoda Škalčanov in
da bo nova prej zgrajena, kot pa se bo ugreznil a stara.
J Glede na to, da j<e urba-» nistični načrt za Gaberke že i v končni izdelavi, krajani so i ga že potrdili, pričakujemo, J da ga bomo čimprej dobili » in da bodo lahko ljudje, ki bodo ostali brez sedanjih domov zaradi kopanja ! premoga, čimprej začeli gra-; diti nove. S tem pa še dolga > paleta težav, želja v naši krajevni skupnosti, katere del (Družmirje) se bo pogreznil j v zemljo, ni končana. Na našem območju so zelo nevzdržne razmere v zvezi z električno napetostjo. Uporaba gospodinjskih, še zlasti J kmetijskih strojev je pogostokrat praktično nemogoča. Poleg tega name-
ravamo regulirati Velunjo in podaljšati asfalt do kraja Velunja v dolžini enega kilometra ter urediti rekreacijski center. Naš razvojni program je zelo obsežen. Vsega z rednim denarjem ne moremo uresničiti, na drugi strani pa tudi ne vse vnesti v program samoprispevka.
O ponovni uvedbi samoprispevka smo namreč pri nas veliko razpravljali. Spoznali smo, da je samopri-
JOŽE JERIČ, PREDSEDNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI PESJE:
„Dosedanji razvoj v krajevni skupnosti ni bil takšen, kot smo si ga začrtali in želeli. Nsmo nasprotovali temu, da se najprej razvije center mesta. Toda zdaj bi morali še bolj zavzeto pristopiti k urejanju ostalih krajev. V naši krajevni skupnosti je še vedno odprtih vrsta nerešenih problemov. Doslej nam namreč ni uspelo urediti kanalizacije, urejeni niso posamezni cestni odseki, nič boljše ni s cestno razsvetljavo. Želimo tudi toplovodno ogrevanje. Obnoviti moramo dom zveze borcev in dokončati gradnjo igrišč.
V Pesju je približno 1.200 prebivalcev. V zadnjih letih je bilo zgrajenih veliko enodružinskih hiš. Za gradnjo ni več veliko prostora. Da bo Pesje polno naseljeno, manjka le še kakšnih dvajset hiš." Tako je na kratko predstavil probleme v krajevni skupnosti Pesje, ki je zdaj mestna krajevna skupnost, njen predsednik Jože Jerič. V zvezi s tem, da bi v občini tudi v prihodnjih petih letih plače-
vali samoprispevek pa je dejal: „Če hočemo, da bo šel razvoj naprej, je nujn.o potrebno, da se odločimo, za "podaljšanje plačevanja samoprispevka. Mi smo konkretno že določili, kaj naj bi zgradili z denarjem, ki bi ga dobili s samoprispevkom. V Pesju je pereč problem otroško varstvo, kajti približno polovica otrok, katerih starša sta zaposlena, je brez varstva. Na prostoru, kjer bo stal novi vrtec, smo se že lotili zemeljskih del, in če bo vse posreči, bo vrtec stal v naši krajevni skupnosti že oktobra. S samoprispevkom nameravamo sofinancirati gradnjo vrtca v višini 80 starih milijonov dinarjev. Osem let- že čakamo
na gradnjo telovadnice pri šoli, ki jo bomo morali,*če prej ne pa po letu 1980 razširiti, tako da bomo tudi mi imeli osemletko. Telovadnico bi lahko poleg šolaijev uporabljali za rekreacijo tudi vdrugi krajani. S sredstvi dosedanjega samoprispevka Pesje ni ničesar dobilo. Vendar pa to ne pomeni, da smo ostali brez sadov sedanjega samoprispevka. Zavedati se moramo namreč, da smo z gradnjo srednjih in višjih šol tudi mi veliko pridobili. Saj nam sedaj ni treba več pošiljati otrok na drago šolanje v Ljubljano, Maribor, pa tudi v Celje."
Kakšen pa je vaš letošnji program?
„V tem letu nameravamo zgraditi cesto od vzhodnega do zahodnega dela Pesja, dokončati nadalje še nekaj drugih cestnih odsekov, z izgradnjo mostu napraviti priključek vzhodnega dela Pesja na pokopališko cesto, pa tudi naša trgo-vina je v pretesnih prostorih, ki že zdavnaj ne ustrezajo več. Upamo, da bomo tudi to vprašanje kmalu rešili, saj je v kraju predvidena gradnja dvanajstnad-stropnega bloka, kjer bomo v pritličju uredili tudi trgovino."
streho
Kaj boste v vaši krajevni skupnosti vnesli v program samoprispevka?
,,Na sestanku družbenopolitičnih organizacij kraja smo menili, da bi lahko v program samoprispevka vnesli nadaljnjo izgradnjo doma, podaljšanje asfalta do Velunje, ureditev elektrifikacije in rekreacijskega centra."
spevek tisti, ki nam bo omogočil uresničitev precejšnjega dela naših skupnih želja. Gre za to. da smo že sedaj načrtovali na denarju, ki ga še ni."
Koruznico
in hmeljevino je treba uničiti
Na nekaterih njivah še stoji koruzna dama, kar ni ravno najboljše spričevalo za lastnika. Stoječa koruznica ni le ovira pri obdelavi zemlje, ampak je ugodno zatočišče bolezni in škodljivcev v zimskem času.
mično. Ko se prično razvijati gosenice, posipamo rastline z grobo zrnatim posipalom SEVIN, BASUDIN ali KATOX.
Zatiranje prosene vešče je določeno tudi z zakonom v Ur. listu S RS, št. 4/75.
Zaradi preprečitve širjenja in zaradi zatiranja prosene vešče (PY-RAUSTA NUBILALIS HBR.) kot gospodarsko škodljive na območju SR Slovenije, so pridelovalci koruze in hmelja dolžni vsako leto do 31. marca porabiti oziroma uničiti (po-krmiti, podorati, kompostirati ali sežgati) koruznico in hemlje-vino.
Če organizacija ali občan ne ukrene, kar je treba, da se prepreči širjenje in zatre škodljivce, se lahko kaznuje s kaznijo do 3000 din. .
Opozoriti moramo, da letošnja zima v nobenem primeru ne more biti izgovor, da ko-ruznice ni bilo mogoče pospraviti do konca marca!
M. J.
Eden najhujših škodljivcev koruze je PROSENA VEŠČA.
Gosenice prosene vešče obje-dajo listje in rijejo po steblih in storžih koruze ter drugih rastlin z debelim stebom: sirek,hmelj, sončnice, konoplja, proso, fižol, pelin, dalije, koprive... Zaradi rovov rastline slabijo, rumene in se. lomijo; pridelek je manj vreden.
Dorasle gosenice prezimijo v spodnjem delu stebla ali še niže v kocenu, če jih ne uničimo pravočasno, se iz njih razvijejo metulji, ki odložijo tudi po 35 jajčec. Tako se škodljivec hitro razmnoži.
ZATIRANJE PROSENE VEŠČE
Jeseni rastlinske ostanke po-žanjemo čim niže pri zemlji. Njive pobranamo, da zberemo štrclje in jih sežgemo. Vse rastlinske ostanke moramo porabiti ali unčiti najkasneje do konca marca.
Veščo zatiramo tudi ke-
Preprečujmo
breskovo kodravost!
Breskev je zelo žlahten sad, zato ni čudno, da je drevo precej občutljivo. Med boleznimi breskev je najhujša breskova bolezen breskova kodravost — Taphrina deformans.
Kodravost opazimo na mladih lističih spomladi, ko je drevo v bujni rasti. Namesto lepih listov poženo bledikasti in deformirani, ki se namehurijo in odebele. Kjer so napihnjeni, pordečijo ali porumene. Na zgornji strani lista se kmalu pojavijo glivni mehovi s trosi (askosporami) v. obliki bele žametne obloge. 'Okuženi in izčrpani listi sčasoma poijave in odpadejo, namesto da bi se vključili v življenjsko potreben proces asimilacije. Odpadejo tudi okuženi plodiči.
Iz spečih brstov poženejo novi poganjki, katerih les ni tako odporen in kvaliteten, delovanje listov pa pride prepozno do veljave. Za prihodnje leto se zato razvije premalo rodnih brstov.
Kodravost najhuje napade breskve, posajene v zaprtih legah. Vlažna pomlad zelo ugodno vpliva na bolezen, v suhih pomladih pa je pojav kodravosti manj nevaren. Kadar je breskev močno obolela, odpade večina prvega listja. Zaradi večletnih zaporednih napadov se drevo lahko posuši.
Kadar opazimo namehurjene liste, so varnostni ukrepi za tisto leto že prepozni, ker se je glivica, ki prezimi v brstih, že razbohotila.
Proti kodravosti mt>ramo škropiti prvič že v jeseni, ko odpade listje. Uporabimo 1 % bakreno apno 50 ali 0,5-% RA-DOTIRAM ali 0,5 do 0,6% RADOCIRAM. Ta sredstva uničujejo tudi listno luknjičavost.
Drugič škropimo tik pred brstenjem, takoj po rezi. Drevo moramo s škropivom dobesedno oprati. Z zimskim škropljenjem uničimo poleg kodravosti še listno luknjičavost, jajčeca listnih uši ter ličinke ka-parja. Uporabimo 1 % bakreno apno 50 ali 0,5 % RADO-TIRAM, kar je proti boleznim
in 1% OLEODIAZINON ali 0,5 % FOLIDOL olje proti škodljivcem.
Če se poleti med rastno dobo pojavi pepelasta plesen, škropimo s cosanom ali kara-thanom, če listna luknjičavost, z 0,15 % ortocidom, če listne uši in pršice z ANTHIO ali DIMECION.
Seveda je pri vseh preparatih treba pazljivo prebrati navodila in jih tudi upoštevati.
Sredstva, ki so potrebna za prvo in drugo zimsko škropljenje, ne uporabljamo poleti, ker lahko drevo posmodimo. En mesec pred zorenjem sadja ne škropimo več.
Kmetje in vrtičkarji marsikje opuščajo škropljenje iz raznih vzrokov. Vendar kdor hoče pridelati lepo sadje, mora opraviti vsaj temeljito zimsko škropljenje. S.tem uniči v precejšnji meri bolezni in škodjivce, ki prezimijo na drevju. Kdor pa ve, da niti tega ne bo naredil, je bolje, da breskev in drugega sadnega drevja ne sadi. Zanemarjeno drevje namreč postane leglo vseh mogočih bolezni in škodljivcev, ki se širijo na oskrbovano drevje.
STANOVANJE
OPREMLJENO sobo išče v Velenju ali bližnji okolici samski moški. Cenjene ponudbe pošljite na uredništvo lista pod šifro „Dom".
PRODAM
VIKEND, 1,5 km oddaljen od Bohinskega jezera,
ugodno prodam. Informacije 064 - 61-561.
ZAMENJAVA
NOVO visokopritlično hišo v Kranju zamenjam za hišo v Velenju. Naslov v uredništvu.
IZGUBLJENO
Prosim poštenega najditelja ROČNE ŽENSKE URE OMEGA, zadaj z napisom 10 let Vegrad, da jo vme proti nagradi na naslov: Marija Bevc, Celjska 70, Velenje.
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT V E LE N J E
Kadrovsko socialni sektor
Komisija za medsebojna razmerja pri TOZD Z0
razpisuje prosta delovna mesta	*
STRAŽARJEV pri službi zavarovanja
POGOJI:
—	da je odslužil vojaški rok,
—	da ni bil kaznovan, oziroma obsojen zaradi kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo ali protipravnega1 prisvajanja premoženja,
—	da izpolnjuje pogoje za pridobitev pooblastila za nošenje orožja,
—	da je zdravstveno sposoben za opravljanje predvidenega delovnega mesta.
Prijavo, s kratkim življenjepisom pošljite (ali oddajte osebno) najkasneje v 10 dneh po objavi razpisa, kad-rovsko-socialnemu- sektorju REK. soba št. 25.
VABILO
VARČEVALCEM LJUBLJANSKE BANKE!
Na podlagi 8. člena začasnega statutarnega sklepa o uskladitvi pogodbe o ustanovitvi LB in statuta banke z ustavo, ki ga je sprejel 15. redni zbor banke, izvršilni odbor Ljubljanske banke — podružnice Velenje
sklicuje
1. zbor varčevalcev
podružnice.
ki bo dne 19. marca 1975 ob 16. uri v sejni sobi podružnice LB Velenje, Rudarska 3.
Zbor bo potekal po naslednjem DNEVNEM REDU:
1.	Udeležba občanov — varčevalcev v soodločanju pri določenih poslih banke;
2.	Poročilo o dosedanjem delu odbora varčevalcev;
3.	Poročilo o poslovni aktivnosti LB v poslovanju s prebivalstvom per 31. XII. 1974 (za banko kot celoto
' kot za podružnico banke);
4.	Načrt sredstev in kreditov prebivalstva za leto 1975;
5.	Volitve: a) odbora varčevalcev,
b) delegata v svet varčevalcev banke.
Po novi ustavni ureditvi Jugoslavije so pridobili varčevalci pravico, da na podlagi njihovih hranilnih vlog soodločajo v tistem delu poslovanja banke, ki zadeva gospodarjenje z njihovimi sredstvi.
Zato smo prepričani, da se bodo varčevalci zainteresirano vključili v obravnavo o njihovem položaju in njihovih sredstvih v LB.
LB - podružnica Velenje
hotel oaka
V središču trgovskega centra Velenje
Kavarna slaščičarna Center
že redno poduje in nudi usluge po zmernih cenah.
—	Kavarna slaščičarna „Center" je prijetno urejena
—	Kvalitetne usluge po izbiri in vašem okusu
—	Po vaši želji sprejemamo naročila slaščičarskih izdelkov za dom, za razne priložnosti
—	Letna terasa
—	Časopisi in revije
KSC je odprta vsak dan od 8.30 do 21.30. V ponedeljek je zaprto.
Želimo vam prijetna počutje v „KSC" in na svidenje!
TRGOVSKA IN PROIZVODNA 0ZD ERA VELENJE
PRODAJA NA JAVNI DRAŽBI v soboto, dne 22. marca 1975 ob 9. uri v strojnem parku Družmirje—Šoštanj naslednja osnovna sredstva:
1.	Avto hladilnik TAM 2000
2.	Prikolica raztegljiva
3.	Hladilnik za mleko 10001 s kompresorjem
4.	Molzna naprava
5.	Molzni vrč Alfa Laval z aparatom (2 kom.)
6.	Moped tricikel (3 kom.)
7.	Trgovska oprema — pulti, police, mize
8.	Gumi voz
9.	Kosilnica Alpina 10. Stiskalnica lesena
RAZGLAS
Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SFRJ, št. 94/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni navedeni predmeti:
1.	žepna denarnica ter denar
2.	denar
3.	rezervne žarnice za osebni avto ter nekaj orodja
Prosimo lastnike, da dvignejo najdene predmete v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Predmeti so deponirani na sedežu občine Velenje v sobi št. 15. Ogled je možen vsako sredo od 14. do 16. ure. Po poteku 6 mesecev po objavi tega razglasa bodo ti predmeti last družbenega premoženja.
Oddelek za notranje zadeve Služba najdenih predmetov
KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE n. sub. o.. Koroška cesta 46
ponovno o b j a v 1 j a
prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju:
—	VEČ ČISTILK za delo v zaprtih prostorih in
—	VEČ VRTNARSKIH DELAVCEV IN DELAVK
Za objavljena prosta delovna mesta nudimo ca. 2.000 dinarjev osebnih dohodkov mesečno. Pismene prijave pošljite v roku 15 dni po objavi delovnih mest na gornji naslov.
Zaželeno je, da se kandidati tudi osebno zglasijo v tajništvu DO na Koroški cesti 46 — Velenje.
Komisija za volitve in imenovanja in kadrovske zadeve
SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
razpisuje delovno mesto
VODJA TOZD - RAVNATELJA Osnovne šole Gustav šilih, Velenje
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še pogoje za učitelja po zakonu o osnovni šoli in imeti najmanj 5 let vzgojnoizobraževalne prakse. Kandidati morajo imeti moralno politične kvalitete in organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa.
Izbranega kandidata bo imenovala občinska skupščina na seji vseh treh zborov potem, ko bo dobila ustrezna mnenja oziroma soglasja.
Komisija za volitve in imenovanja in kadrovske zadeve SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
RAZPISUJE
na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS št. 20/65) v soglasju s Skupščino občine Mozirje — delovno mesto
SODNIKA OBČINSKEGA SODIŠČA V ŠOŠTANJU
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnika po 40. členu Temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7/65), naj se priglasijo v 15 dneh po objavi teda razpisa komisija za volitve in imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine Velenje.
VETERINARSKA POSTAJA VELENJE OBVEŠČA, DA B0 OBVEZNO CEPLJENJE PSOV V DNEH 0D 24. ITI. D0 28. III. 1975 PO NASLEDNJEM RAZPOREDU:
Ponedeljek, 24. marca 1975:
7.30 Velenje — na dvorišču Celjska 71 9.30 Salek — pri Kavčiču 11.30 Paka — pri šoli 15.00 Pesje — pri Levcu 17.00 Arnače — pri Goršku Torek, 25. marca 1975:
8.00 Skale — pri Oblu 9.30 Plešivec — pri Dolarju 11.00 Hrastovec — pri mostu 12.0(0 Cirkovec — pri šoli 15.00 Velenje — Celjska 71, dvorišče Sreda, £3. marca 1975:
8.00 Šmartno ob Paki — krajevni urad 10.00 Gorenje — pri gostilni 11.00 Skarno — pri Pirečniku 12.00 Topolšica — pri Menihu , 15.00 Ravne — pri Jazbecu 16.00 Ravne — na Marovški graščini Četrtek, 27. marca 1975:
8:00 Bele vode — gostilna Mazej 9.00 Bele vode — gostilna Grebenšek 10.0)0 Florjan — pri Ostrouhu 11.00 Zavodnje — pri gostilni 15.00 Šoštanj — pri Rihtariču Petek, 28. marca 1975:
8.00 Gaberke — gostilna Kotnik 9.30 Družmirje — pri Bodjanu 11.00 Lokovica — pri Trnšku
PETEK, 14. marca ob 17.30: francoska politična drama OBSEDNO STANJE. Režija: Costa Gavras. Igrajo: Yves Montand, Renato Salvatori.
SOBOTA, 15. marca ob 17.30 in 19.30: francoska politična drama OBSEDNO STANJE.
NEDELJA, 16. marca ob 17.30 in 19.30: francoska politična drama OBSEDNO STANJE
TOREK, 18. marca ob 17.30 in 19.30: ameriška drama BOLNICA. Režija: Artur Hiller. Igrajo: George C. Scott, Diana Rigg.
SREDA, 19. marca ob 17.30 in 19.30: francoski barvni kriminalni film UGRABITEV V SODNI PALAČI. Režija: Eduardo Molinaro. Igrajo: Daniel Cauchy, Bule Ogier.
četrtek, 20. marca ob
17.30: francoska komedija CESAR IN ROZALIJA. Režija: Claude Sautet. Igrajo: Yves Montand, Romy Schneider. . SOBOTA, 22. marca ob 17.30 in 19.30: francoska barvna komedija CESAR IN ROZALIJA.
hnogledališce velenje
| PONEDELJEK, 17. marca ob 17. uri: ameriška barvna risanka JUNAKI RISANIH FILMOV.
PONEDELJEK, 17. marca ob 20. uri: ameriška drama BOLNICA. Režija: Arthur Hiller. Igrajo: George C. Scott, Diana Rigg.
'PONEDELJEK, 24. marca ob 20. uri: ameriški barvni kriminalni film POLICIJSKA ZNAČKA 373. Režija: Hovvard Koch. Igrajo: Robert Duvall, Verna Bloom.
KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ
SOBOTA, 15. marca ob 19.30: italijanski barvni film SKRIVNOSTNA VIKENDICA. Režija: A.de Martino. Igrajo: A. Heywood, Telly Savalas.
NEDELJA, 16. marca (ob 17. ,in 19.30: ameriški barvmi we-stern MLADI MAŠČEVALEC. Režija: Jorge Fons. Igrajo : John Marly, B.J. Thomas, Robtby Be-son.
SREDA, 19. marca ob 119.30: italijanski western TEXAS JOE. Režija: M. Cajano. Igrajjo: A. Stefen, Arthur Kent.
četrtek, 20. marca ob
19.30: nemški barvni kriminalni film BEG V ZLOČIN. Režija: Wolfgang Staude. Igrajo: Horst Frank, Christiane Krueger.
SOBOTA: 22. marca ob 19.30: angleški barvni western ČLOVEK IMENOVAN POLDNE.
KRONIKA
ODVZELI 121 VOZNIŠKIH DOVOLJENJ
Na cestah, ki se vijejo po mo-zirski občini, se je lani pripetilo 178 prometnih nesreč ali 53 manj kot pred dvema letoma. V nesrečah je bilo 31 ljudi hudo, i 28 pa lažje telesno poškodovanih, materialna škoda na objektih in vozilih pa je znašala 878.530,00 dinarjev. Življenje so izgubili 4 občani.
Nesreče v letu 1973 so na območju mozirske občine terjale 9 smrtnih žrtev, 42 občanov je bilo hudo ranjenih 43 pa lažje. Največ prometnih nesreč se je peripetilo zaradi neprimerne hitrosti, 70, 35 zaradi vpliva alkohola, 27 zaradi nepravilnega prehitevanja, srečavanja in zavijanja, nato sledi izsiljevanje prednosti v križišču (16), manjše število pa jih je nastalo zaradi vožnje po levi strani in sredini vozišča, neizkušenosti, vožnje brez izpita in prekratke varnostne razdalje.
Kar 112 prometnih nesreč se je pripetilo na regionalni cesti Soteska-Logarska dolina.
Največ prometnih nesreč so povzročili vozniki osebnih avtomobilov, sledijo pa jim vozniki tovornjakov, minimopedov in kolesarji.
Postaja milice je vložila 388 predlogov za uvedbo postopka o prekršku proti 487 osebam, ki so storile 795 cestnoprometnih prekrškov. Mandatno so kaznovali 1905 kršiteljev v skupni višini 56.070,00 dinarjev. 33 kršiteljev ni plačalo kazni v predpisanem roku, zato so jih pri pristojnih davčnih upravah predlagali v postopek za izterjavo kazni.
Poleg tega so miličniki na območju mozirske občine v lanskem letu odvzeli kar 64 vozniških dovoljenj zaradi vinjenosti voznikov, 57 pa zaradi okvar na vozilih. Izrekli so tudi nad sto opozoril zaradi manjših prekrškov.
ROKOMET
Končano je tudi žensko zimsko prvenstvo v rokometu. Med osmimi ekipami skupine A so sodelovale tudi rokometašice Velenja. Ekipa Velenja je dosegla le dve zmagi. V zadnjem kolu so izgubile z Olimpijo 21:7 (8:2) in z ekipo Zameta 19:5 (10:1), premagale pa so rokometašice Save 10:8 (6:4).
Za ekipo Velenja so igrali: Hleb, Draškovič, Pocajt, Zottl, Podbregar, Vizovišek, Podpe-čan, Zavolovšek, Jerina, Bovha, Tkalec, Holobar in Urankar.
Doseženi rezultati na zim-
Malo pokazale
skem prvenstvu kažejo, da se bodo morale igralke Velenja bolje pripraviti, če bodo hotele
v nadaljevanju prvenstva II. zvezne lige uspešneje igrati kot dosIfM
Prvenstvo REK v veleslalomu
Komisija za šport in rekreacijo na REK Velenje je organizirala ob sodelovanju smučarskega kluba Velenje v sredo, 26. februarja, na Pungartu tekmo-
Šverčeva in Hojan reprezentanta za BK
Po državnem prvenstvu v krosu je zvezni kapetan Kreša Račič določil reprezentanco Jugoslavije za Balkansko prvenstvo v krosu, ki bo 30. marca v mestu CRADEA (Romunija).
Med izbranci sta tudi Velenjčana Andreja Sverc, ki bo tekla v konkurenci mladink na 1000 m, in Edo Hojan, ki bo zastopal barve Jugoslavije v teku na 6000 m za mlajše člane. Od slovenskih atletov bodo na Balkanskem krosu tekmovali še Nada Šober iz Raven na Koroškem, Breda Perger (Maribor) in Stanko Lisec (Kladivar - Celje).
vanje v veleslalomu za člane delovnega kolektiva.
Rezultati — ženske: 1. Erika Zakeršnik 0,50,2; 2. Darinka . Ramšak 0:52,0. Moški nad 30 let: 1. Venčeslav Tajnik 0,38,6; 2. Gabro Cverlin 0:41,5; 3. Stanko Rudolf 0:41,9, 4. Peter Krapež 0:42,0, 5. Lado Dete-la 0:42,7.
Moški od 25 do 30 let: 1. Franc Zakeršnik 0,36,5; 2. Marjan Prelog 0:37,0; 3. Tine Ku-mer 0:37,5; 4. Silvo Hudournik 0:38,8; 5. Edo Camlek 0:40,2.
Moški do 25 let: 1. Miran Zager 0:38,7; 2. Milojko Kralj 0:40,3; 3. Alojz Mesaroš 0:40,7; 4. Jože Brložnik 0:41,0; 5. Jože Zlobko 0:41,0.
Najboljši po času: 1. Franc Zakeršnik 0:36,5, 2. Marjan Prelog 0:37,0, 3. Tine Kumer 0:37,5, 4. Venčeslav Tajnik 0:38,6, 5. Miran Zager 0:38,7.
Ekipni vrstni red po TOZD: 1. termoelektrarna Šoštanj, 2. elektrostrojni obrati, 3. avto-park, 4. delovna skupnost skup-
nih služb, 5. rudnik lignita Velenje, 6. plastika - zaščitna sredstva, 7. proizvodnja gradbenega materiala.
ATLETIKA
Uspeh na prvenstvu Jugoslavije
• Pravočasno na predstave
Občinska kulturna skupnost Velenje prosi vse abonente, ki še niso plačali abonmaja, da to čimprej uredijo pri recepciji doma kulture.
Prav tako vljudno prosijo obiskovalce, da prihajajo na prireditve pravočasno in ne potem, ko^ se je posamezna predstava že začela. Kajti zamudniki motijo izvajalce pa tudi tiste obiskovalce kulturnih prireditev v Velenju, ki prihajajo pravočasno.
ZANESLO GA JE
Dne 28. 2. 1975 ob 19. uri se je voznik pony ekspresa Mihael Roje peljal po Koroški cesti proti prelazu na Celjski c. v Velenju. Ker ga je na prelazu zaneslo nekoliko desno, je trčil v pešča Antona Kranjca, ki je šel ob robu cestišča. Rojca je vrglo na levo stran ceste. Kranjc pa je obležal na mestu trčenja. Oba so zaradi hujših poškodb odpeljali v celjsko bolnišnico. Škode je za okoli 10.000 din.
NI PRILAGODIL HITROSTI
Voznik osebnega avtomobila CE 404-59 Miran Krn seje 2. 3. 1975 ob 21.10 peljal po cesti na jezero. Na manjšem nepreglednem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati. Po nekaj metrih je zapeljal s cestišča in trčil v drog cestne razsvetljave. Pri trčenju je dobil poškodbe po obrazu in prsnem košu. Materialne škode na vozilu je za okoli 20.000 din.
OBA
PO SREDINI CESTE
Voznik os. avtomobila CE 572-03 Franc Navodnik in voznik osebnega avtomobila CE 690-43 Slavko Hren sta se 19. 2. 1975 zaletela na Gregorčičevi cesti. Franc Navodnik je peljal po sredini cestišča in je zadel levo stran Hrenovega vozila, ki pa je prav tako pripeljal po sredini ceste v nepregledni ovinek. Poškodovan ni bil nihče, škode je za okoli 7.000 din.
HITRO ZAVRL
Dne 13. 2. 1975, nekaj čez 14. uro, se je voznik osebnega avtomobila MB 212-95 Željko Grudnik pripeljal po Celjski cesti iz smeri kolodvorske restavracije, proti križišču s Prešernovo cesto. V bližini mostu je naglo zavrl, ker se je iz nasprotne strani pripeljal njegov prijatelj, s katerim je hotel spregovoriti nekaj besed. Voznica Heda Pivk, ki ni vozila za njim v zadostni varnostni razdalji, ni uspela svojega avtomobila pravočasno ustaviti. Ranjen ni bil nihče, škode pa je za okoli 4.000 din.
Atleti Velenja so tudi na državnem prvenstvu v krosu, ki je bilo v Banjaluki dosegli viden uspeh. Med 44 atletskimi klubi iz vse države so osvojili ekipno tretje mesto, za Sarajevom in Koroškim atletskim klubom Ravne.
V posameznih korikurencah, kjer je nastopilo 422 tekačev so od Velenjčanov dosegli boljša mesta — Andreja Šverc je bila druga pri starejših mladinkah. Edo Hojan je dosegel 5. mesto
DVIGANJE UTEŽI
med mlajšimi člani v teku na 8000 m. V teku članov na 12 km se je Milan Bolek uvrstil na 8. mesto, Peter Anič pa je bil 13. Dobro sta se uvrstila tudi Ivan Lampret 9. in Stanko Mi-klavžina 11. med 83. mlajšimi lmadinci, ki so tekli na progi, dolgi 3000 m.
Izkazala sta se tudi mlada koroška atleta Miro Štruc 3. med mlajšimi mladinci}n Nada Šober 4. pri starejših mladinkah.
F. Melanšek rekorder in prvak SFRJ
Na letošnjem državnem prvenstvu dvigalcev uteži v Som-boru se je znova proslavil Ve-lenjčan Franc Melanšek, ki je postal državni prvak v težki kategoriji z rezultatom 295 kg. Obenem je dosegel tudi absolutni rekord v potegu 138 kg.
Melanšek je s svojim nastopom dokazal, da je še vedno najmočnejši dvigalec uteži v Jugoslaviji.
«
t
V nedeljo bo zastopal Jugoslavijo na mednarodnem tekmo-
KOŠARKA
RŠC tretji
Na področnem prvenstvu srednješolcev v Celju so se v finalnem delu košarkarskega tekmovanja srednjih šol pomerile med seboj najboljše štiri ekipe.
Rezultati: TSŠ Celje : RŠC Vel. 48:41, Gimnazija Celje : Steklarska šola Rogaška Slatina 70:20, RŠC : Steklarska šola 83:25, TSS : Gimnazija69:44.
Vrstni red: Tehniška' šola Celje-, 2. Gimnazija Celje, 3. RŠC Velenje, 4. Steklarska šola Rogaška Slatina.
vanju dvigalcev za pokal prijateljstva.
Silvo Benčina je osvojil v lahki kategoriji srebrno kolajno z rezultatom 225 kg.
SMUČANJE
Velenjčani republiški prvaki v krosu
Letošnje prvenstvo Slovenije v krosu, ki je bila v Rakičanu pri Murski Soboti, je prineslo velik uspeh velenjskim atletom. Atletski klub Velenje je že drugič postal vseekipni prvak Slovenije v krosu in osvojil lep pokal.
Najboljši kolektiv tekačev v republiki je dosegel še lepe uvrstitve med posamezniki. Že v prvem teku pionirk na 1000 m se je izkazala Anica Hojan, ki je v konkurenci 35 tekačic po veliki borbi dosegla prvo mesto. Reprezentantka Andreja Šverc je z veliko prednostjo premagala svoji konkurentki Šobrovo in Zormanovo iz Raven" na Koroškem.
Edo Hojan, ki je veljal za enega od favoritov v teku mlajših članov na 5000 m, je večji del proge tekel brez ene šprintarice in kljub temu dosegel 5. mesto. Posebno se je izkazal Milan Bolek, ki je bil kot domačin deležen velike podpore gledalcev, dosegel drugo mesto med člani na 8000 m.
Tekmovanja se je udeležilo 390 atletov iz 18 atletskih klubov Slovenije. Tekmovanje v pionirskih konkurencah ni štelo za ekipni pokal.
Rezultati:
PIONIRKE - 1000 m: 1. Anica Hojan (Vel) 3:38,2, 2. Liljana Lakič (Medvode) 3:39,1, 3. Andreja Kralj (Cerknica) 3:40,2, 8. Anica Kolar (Vel).
PIONIRJI - 1500 m: 1. Marjan Turšič (Cerknica), najboljši Velenjčan Silvo Vrhovnik 23.
MLAJ. MLADINKE 1000 m: 1. Žvonka Blatnik (Kladivar) 3:16,4, 2. Irena Čelik (Olimp) 3:24,8, 3. Karmen Krštinc (Branik) 3:26,9, 10. Zdenko Vodeb <Vel).
MLAJ. MLADINCI v -3000 m: 1. Mirko Štruc (Ravne) 9:37,6, 2. Zoran Vuksanovič (Kladivar) 9:48,6, 3. Jože Na-bernik (Ravne) 3:51,3, 4. Ivan Lampret, 5. Stanko Miklavžina, 8. Franc Markelj, 11. Roman Lednik (vsi Velenje).
ST. MLADINKE - 1500 m: 1. Andreja Šverc (Vel) 4:47,3, 2. Nada Šober (Ravne) 5:03,2, 3. Zora Zorman (Ravne) 5:14,3, 8. Renata Zupančič, 14. Metka Meh (obe Velenje).
ST. MLADINCI - 4000 m: 1. Branko Glavon 11:37,1, 2. Maks Skubic (oba Oimp) 11:40,1, 3. Štefan Gartner (Kranj) 11:43,1, 9. Zvone Ilizar, 11. Bojan Bri-tovšek, 12. Boris Britovšek (vsi Velenje).
mlajši Člani - 5000 m:
1. Andrej Vastl (Branik)
14:50,9, 2. Peter Milovac (Klad)
15:00,4, 3. Franc Novak
(Olimp), 4. Spasoje Tešanovič,
5. Edo Hojan, 10. Ludvik Fal-noga (vsi Velenje).
CLANICE - 2000 m: 1. Breda Perger (Branik) 6:00,5, 2. Danica Smrečnik (Olimp) 6:08,9, 3. Danica Urankar (Kladivar) 6:09,1, 8. Maja Potočnik (Velenje).
ČLANI - 8000m: l. Stanko Lisec (Kladivar) 23:12,9, 2. Milan Bolek (Velenje) 23:15,8, 3. Milan Kotnik (Maribor) 23:26,6, 8. Peter Anič, 14. Tone Vedenik (oba Velenje).
Vseekipno razvrstitev: 1. AK Velenje 34, 2. Olimpija-Ljublja-na 31, 3. Kladivar Celje 22, 4. Ptuj 17, 5. Branik Maribor, 6. KAK Ravne na Koroškem itd.
Andreja Šverc republiška prvakinja v krosu in druga na državnem prvenstvu.
_ »Četveroboj Gorenja«
v veleslalomu lepo uspel
Na smučišču Pungart na Pohorju je bilo v četrtek, 27. februarja, že tradicionalno srečanje smučarjev tovarn Gorenja iz Velenja, Gorenja-Muta iz Mute ob Dravi, Gorenja-Fecra iz Slovenj Gradca, prvič pa so se ga udeležili še smučarji tovarne Gorenja-Metalplast, iz Ruš. Nad 70 smučarjev se je pomerilo v veleslalomu na 700 m dolgi ptogi, z'višinsko razliko 130 m in 19 vratci.
Tekmovanje so pripravili in izvedli člani smučarskega kluba iz Velenja, organizator srečanja pa je bila sindikalna organizacija tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja.
Najboljši so bili smučarji „Go-renja-Fecro" iz Slovenj Gradca.
Rezultati:
Ženske: 1. Ana Oven 54,0, 2. 1-ranja Turičnik 55,0, 3. Darinka Silovšek 1,45, (vse Gorenje - Velenje).
Moški nad 35 let: 1. Anton Hoj-nik (Gorenje, Velenje) 42,5, 2. Gregor Hinko (Gorenje-Fecro) 42,8, 3. Jurij Vršeč (Gorenje Velenje) 47,4, 4. Ivan Goričan (Gorenje-Fecro) 48,4, 5. Lovro Mežnar (Goienje-Ve-lenje) 50,0.
Moški od 30 do 35 let: 1. Oto Lakovšek (Gorenje-Fecro) 45,0, 2. Franc Krumpah (Gorenje-Metal-plast) 46,0, 3. Alojz Gregor (Gorenje-Fecro) 47,0, 4. Rudi (lešnik (Gorenje-Velenje) 47,2, 5. Jože Čer-nič (Gorenje-Velenje) 47,3.
Moški do 30 let: 1. Vili Santner (Gorenje-Fecro) 40,0, 2. Branko Broegl (Gorenje-Muta) 41,7, S.Slavko Mencinger (Gorenje-Velenje)
ROKOMET
42,4, 4. Niko Vinšek (Gorenje-Muta) 42,6, 5. Drago Drev (Gorenje-Velenje) 42,9.
■ V
Slovenj
Gradec 4., Šoštanj 13.
Na zimskem prvenstvu Slovenije je sodelovalo 16 moških ekip, med njimi tudi moštvi Šoštanja in Slovenj Gradca. Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah, kjer so se pomerili po ligaškem sistemu, nato pa v medsebojnih srečanjih za uvrstitev od 1. do 16. mesta.
Rokometaši Šoštanja so v zadnjih dveh tekmah izgubili z Olimpijo 18:17 (9:7) nato pa še s Tržičem 15:14 (10:7) in tako zavzeli 13. mesto.
Slovenjgradčani so v svoji skupini dosegli drugo mesto za Slovanom iz Ljubljane. V borbi za tretje mesto v skupni razvrstitvi so se srečali z rokometaši Inlesa (Ribnica) in izgubili 16:14 (8:8) in tako zavzeli 4. mesto.
V borbi za naslov prvaka je Slovan premagal Celje 16:14(6:8).
Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk in Rudi Zevart - Tehnični urednik Franci Mazovec — Časnik je kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar" izhajal do 1. januaija 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr.

Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ CAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
NIMAJO PROSTOROV
Pred kratkim so se sešli na redni občni zbor člani društva za varstvo in vzgojo ptic pevk iz Šaleške doline. Čeprav .je imelo društvo ob ustanovitvi pred osmimi leti le nekaj članov, jih je danes že 41. Samo na letošnji razstavi ptic, ki so jo organizirali januarja v prostorih osnovne šole Miha Pintar Toledo, se jih je včlanilo kar petnajst.
Društvo se lahko pohvali, da je med najbolj delavnimi "V Sloveniji, kar je podčrtal tudi predstavnik podobnega društva iz Trbovelj, ki se je kot gost udeležil njihovega občnega zbora. V zadnjem letu dni pa je njegova dejavnost nekoliko upadla, čemur so vsekakor krive težave, s katerimi se člani srečujejo pri svojem delu. Že več let si namreč priza-
devajo, vendar za zdaj brezuspešno, da bi dobili primeren prostor za sestanke in v katerega bi lahko spravljali tudi inventar. Društvo ne dobiva nobenih dotacij, ampak so njihov edini vir dohodka članarina, ter simbolična vstopnina in srečo-lov, ki ga organizirajo ob vsakoletni razstavi ptic. Žal, letos člani niso mogli razstaviti vseh ptic, ker nikjer v Velenju niso mogli dobiti za to ustreznega prostora. Na občnem zboru je bilo tudi slišati, da so sicer poslali prošnjo za finančno pomoč na skupščino občine pa tudi na delovne organizacije, vendar so ostale brez odgovorov.
In kakšne sp naloge društva? Poleg vzgojne funkcije društvo skrbi za zaščito zunanjih ptic, zlasti v zimski
dobi, s tem, da jih skozi vso zimo redno krmijo in tako omogočajo njihov nadaljnji obstoj. ,,Ne gre nam za šport in estetske užitke, ampak za načrtno varstvo in n&go teh drobnih živali, naših do-brotnic in prijateljic. Moreča tišina se.naseli tam, kjer se ptice odselijo ali odmrejo in kjer biljoni raznovrstnih škodljivcev nemoteno uni-čijejo rastlinje. Žal lahko tudi pri nas ugotavljamo, da je koristnih ptic vedno manj,
ker civilizacija iz dneva v dan bolj krči njihov življenjski prostor, s tem da sekamo gozdove, žive meje in grmovje, kjer naj bi se ptice najraje zadrževale in razmnoževale. Zato moramo ptice varovati pred največjimi sovražniki, kot so lakota, mraz, roparske živale pa tudi brezsrčni ljudje," je dejal med drugim - Anton Sopolšek, predsednik društva, na nedeljskem občnem zboru.
1 S
s s
^	__ Združenje borcev NO
^	Šoštanj je v minulem lei
^	pomagalo mnogim borce!
*	in aktivistom pri doseganj
*	zasluženih priznavalnin, u; j	janju stanovanjskih razmd ^	dodeljevanju različnih dl J	narnih pomoči in še pri ma ^	sičem drugem. Odbor zdn ^	ženja borcev je lahko tak ^	uspešno uresničeval sklep ^	in naloge ter obveščal čl: N	stvo o raznih akcijah s pc ^	močjo poverjenikov, ki i J	svoje delo opravljali vestn ^	požrtvovalno in pravočasn J	To so -nekatere izme ^	ugotovitev z občnega zboi ^	zveze borcev Šoštanj, ki
^	bil prvo soboto v marcu.
^	Iz statističnih podatkov
>	razvidno, da se število čil ^	nov - sedaj jih je 227
>	spreminja zaradi preselite! ^	priselitev in umiranja. Tud N	vrste šoštanjskih borce 3	aktivistov in internirancevi j	zloglasnih taborišč se pi ^	hitro redčijo, zaradi nadčli ^	veških naporov, ki so jih pre J	staj ali med vojno. ^	Mnogi člani združenja i Jj	zelo aktivni družbenopoli H	tični delavci in sodelujejo ^	različnih družbeno-politic N	nih organizacijah in na dru 3	gih področjih samouprav J	nega življenja. Obe ustavi ii ^	kongresni sklepi borce za ^	vezujejo, da se dosledno za ^	vzemajo za uresničevanji ^	le-teh, se borijo proti ne ^	pravilnostim v naši družbi ii ^	negujejo vrednote iz narod $	noosvobodilnega boja. ^	Združenje šoštanjski! ^	borcev je v tesni povezavi ^	občinskim združenjem bor ^	cev in s skladom za zadevi
*	borcev in invalidov NOV pri ^	skupščini občine Velenje. I ^	Na ta način uspešno rešu<£ S	družbeno skrb za borce in člalT" ^	njihovih družin, tako da bedijl 5	nad socialnimi, zdravstvenimi
^	materialnimi in stanovanjskim
•i	problemi borcev in drugih udele
^	žencev NOB.
^	Novi zakon o vojaških in voj
^	nih invalidih, sprejet v decembri
N	1974. leta, bolje ureja invalidski
J	dodatek, družinski dodatek
^	druge pravice vojaških vojnih in-
^	validov.
S	Zveza borcev skrbi tudi za tia
J	dicije narodnoosvobodilnega
^	boja in skupaj z mladino prireji
^	pohode po partizanskih poteh;
•i	manifestacijami, komemora
J	cijami in prireditvami ob spo-
^	minskih obeležjih. Borci si tudi
^	prizadevajo, da mladi naraščaj!
•i	njihovo pomočjo, ter s pomočjo
^	šole, družine in obeh organizacij
^	mladih, sprejema vse tisto, karje
^	potrebno za očuvanje pridobitev
>	narodnoosvobodilnega boja J	ljudske revolucije. 5	M. E
Lep program za oskrbovance
V	počastitev dneva žena je zveza slepih iz Celja organizirala v sredo, 5. marca v domu upokojencev na Polzeli lep kulturni program, v katerem sta nastopila 13-članski pevski zbor zveze slepih pod vodstvom Pavla Bukovca in kvintet Šaleški fantje, ki ga vodi Franci Žerdoner. Le-ta je obenem tudi predsednik omenjenega pevskega zbora. Program pa je z veliko mero humorizma povezoval Ivo Gorogranc iz Velenja.
V	domu upokojencev na Polzeli je trenutno 129 oskrbovancev. Največ jih je iz Žalca, nekaj pa jih tudi iz sosednjih občin, med njimi tudi iz Velenja.
Oskrbovanci so se programa, ki je trajal skoraj uro in pol, zelo razveselili, v njihovem imenu pa se je vsem nastopajočim zahvalila direktorica domaMartina Juijevec.
Sobotnega občnega zbora delavske godbe „Zaija" tovarne usnja Šoštanj se je udeležil kljub bolezni njen najstarejši član Janko Osojnik. Ob 55-letnici aktivnega in uspešnega dela na glasbenem področju so ga ob tej priložnosti razglasili za prvega častnega člana godbe.
Na sliki: Predsednik šoštanjske godbe Aleksander Samo-bor in njen dirigent Silvo Tamše izročata Janku Osojniku listino o imenovanju za prvega častnega člana godbe.
Mlac
Mladinski zbor osnovne šole Karel Destovnik Kajuh
mladih pevcev Šaleške doline. ki je bilo hkrati posvečeno tudi 30. obletnici osvoboditve.
Nastopilo je petnajst otroških in mladinskih zborov iz občine, le mladih pevcev iz Šmartnega ob Paki ni bilo. Na drugi strani pa so starši, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano kulturnega doma, veliko jih je celo ostalo brez kart, in so potrti odšli domov, z velikim navdušenjem pozdravili otroške zbore vzgojnovarstvenih zavodov, ki so letos nastopili prvič, z dolgim aplavzom pa so nagradili tudi lepo petje učencev velenjske posebne šole.
Občinstvu so se najprej predstavili otroški zbori: VVZ Šoštanj pod vodstvom Ivanke Rabič, VVZ Vrtiljak Velenje (Anica Zakrajšek), VVZ Najdihojca in Mojca (Ivanka Dakič). Posebne osnovne šole Velenje (Ivana Lešnik). Glasbene šole Šoštanj (Alenka Janič), osnovne šole Topolšica (Marija Skornšek), osnovne šole Biba Roeck Šoštanj (Nada Požun), osnovne šole Škale (Pavla Lipnik), osnovne šole Anton Aškerc Velenje (Alenka Janič), osnovne šole Miha Pintar Toledo Velenje (Anica Pukl). Izmed mladinskih pevskih zborov pa so nastopili naslednji: zbor osnovne šole Biba Roeck Šoštanj (Majda Klančnik),,^ osnovne šole Karel Destovnik Kajuh Šoštanj (Štefka Lojen), zbor osnovne šole Gustav Šilih Velenje (Dragica Magdič), osnovne šole Miha Pintar Toledo (Marija Bon).
Za konec pa je zapel še dekliški zbor velenjske gimnazije pod vodstvom Ivana Marija.
V oceni o reviji mladih pevcev sta prof. Ciril Vrtač-nik in prof. Branko Pajšter najprej dejala, da je razveseljivo, ker so na srečanju nastopili tudi najmlajši iz vzgojno varstvenih ustanov. Za petje pa sta izjavila, da je to trenutek, o katerem je treba govoriti z velikim spoštovanjem. ,,Iskreno povedano," je poudaril Branko Pajšter, „opravljeno delo daleč presega slovensko raven. Mladi pevci so pokazali nadpovprečno petje in mislim, da bi lahko vsi brez izjeme sodelovali na republiški reviji." Vsem nastopajočim sta predsednik ZKPO Velenje Stane Žula in njen tajnik Vinko Šmajs izročila lepa priznanja.
Janko Osojnik - prvi častni član šoštanjske godbe
Otroški zbor osnovne šole Anton Aškerc Velenje
Zveza kulturnoprosvetnih organizacij in glasbena šola Franja Koruna Koželjskega Velenje sta podobno kot že
vrsto let doslej tudi ob letošnjem 8. marcu, prazniku žena, organizirali v domu kulture v Velenju srečanje
Otroški zbor Posebne šole Velenje
Otroški zbor osnovne šole Škale
Otroški zbor VVZ »Vrtiljak" Velenje
SALON