ISSN 1849-9775 Planika GLASILO SLOVENSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA TRIGLAV SPLIT SPLIT, 2017, LETO XXV. ŠT. 199 Planika IMPRESSUM IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Planika zanj Mag. Cveto Šušmelj NASLOVNICA Foto: Edi DumandžiÊ UREDNICA Vera HRGA • Četrt stoletja SKD Triglav Split • Slovensko društvo povezuje slovensko narodno skupnost v Dalmaciji • 25 let spominov in načrtov • Odprtje razstave klekljane čipke • Luna in stare čipke • Tudi letos je pela Primorska • Ljubezen in morje – 10. jubilejna slikarska kolonija Turanj 2017 • Zdaj pomlad je tu • Mavrica na tri pramence, Bog poživi vse Slovence • Na planincah luštno biti KEKCI UREDNIŠKI ODBOR Cveto ŠUŠMELJ Nadežda ETEROVI∆ Ivan KOSMOS LEKTORICE IN PREVAJALKE Vera HRGA Dada ŠANTI∆ Ana MATUSINOVI∆ DES Split PRIPRAVA IN TISK DES - Split www.des.hr RAZPORED AKTIVNOSTI NATISKANO Ponedeljek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR 380 izvodov Torek: od 18.00 - 21.30 DOPOLNILNI POUK Sreda: od 17.30 - 19.30 KLEKLJANJE ČIPKE Četrtek: od 19.00 - 21.00 PEVSKI ZBOR Uradne ure Petek: odtajnice: 18.00 - 20.00 DRAMSKO LIT. URICE ponedeljek,od sreda in petek zjutraj od 9.00-12.00 ure Sobota: 10.00 - 12.15 DOPOLNILNI Društveni prostori so odprti vsak dan, razen sobote, POUK IN OTROŠKE DELAVNICE nedelje in praznikov od 9.00-12.00 Uradne ure tajnice: SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO ponedeljek, sreda in petek zjutraj od 9.00 -12.00 ure Društveni prostori so odprti vsak dan,SPLIT razen sobote, nedelje in TRIGLAV praznikov od 9.00 - 12.00 in 18.00 - 21.00 Šibenska 3,21000 SPLIT, HRVAŠKA Tel: 021 343 137, Fax: 021 321 434 Uradni mobitel: 091 150 44 98 E-mail: slovensko.drustvo.triglav@st.t-com.hr www.triglav-split.hr • Na Gregorjevo se ptički ženijo • Veselo na počitnice • Slovenščina malo drugače IZ DRUGIH DRUŠTEV • Minister Gorazd Žmavc med Slovenci v Dalmaciji • Seja skupščine Zveze slovenskih društev na Hrvaškem • Sodelovanje med narodnimi manjšinami mesta Splita UTRINKI, ŠALE, RECEPTI • Ljuba moja dežela • Slovenija prijazna otrokom • Utrinki z življenjske plovbe pomorščaka Dušana Mayerja VELEPOSLANISTVO REPUBLIKE SLOVENIJE NA HRVAŠKEM Alagovićeva 30,10000 Zagreb, Hrvaška Tel: (+) 3851 6311 000, Fax: (+) 3851 61 77 236 Elektronska pošta: vzg@gov.si Spletni naslov: http://zagreb.veleposlanistvo.si Uradne ure so od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.30. Konzularni oddelek Veleposlaništva: Tel: (+) 3851 631 1014, Fax: (+) 3851 468 0387 Uradne ure so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00. GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE v Splitu Istarska 9,21000 Split, Hrvaška Tel/Fax: (+) 385 21 389 224 Elektronska pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr G. Branko Roglić, častni generalni konzul Uradne ure konzulata so od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 3 ČETRT STOLETJA SKD TRIGLAV SPLIT Ustvarili smo si topel dom z bogato vsebino Slovensko kulturno društvo Triglav v Splitu je nastalo v posebnih okoliščinah razvoja odnosov med Slovenijo in Hrvaško, med dvema narodoma, ki sta bila dolga desetletja navajena živeti v skupni državi in sta živela v skupnem multinacionalnem sistemu tudi že prej. Kot drugi Slovenci na Hrvaškem, smo si tudi mi v Splitu namesto političnih ambicij izbrali pot kulture. To je pot, ki nikogar ne moti in ne ovira. Zgodovina nas uči, da je domača, slovenska beseda in kultura skozi stoletja utrjevala samozavest Slovencev do popolne neodvisnosti in suverenosti, zato je kulturno prosvetna dejavnost osnovna in največja naloga in usmeritev našega društva; ohranjati in povezati slovensko narodno skupnost na področju Dalmacije, v njej negovati slovenski jezik, spoznavati in prenašati vse vrednote slovenske kulturne dediščine med Slovence in potomstvo, ter obenem biti most v povezavi kultur obeh narodov. Mag. Cveto Šušmelj predsednik SKD Triglav Slovenci, ki so ostali v Splitu in Dalmaciji, se verjetno ne bodo več vrnili v domovino. Le ta bo ostala v njihovi zavesti , predvsem pa v srcu. Upam in želim, da bi njihovo življenje in delo v društvu Triglav trajalo še mnogo let. Janez Rogelj 4 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Četrt stoletja SKD Triglav Split Ustvarili smo topel dom z bogato vsebino Že na jesen lani smo se spoprijeli s pripravami za 25. obletnico obstoja in delovanja društva. Želeli smo kar najlepše pokazati, kako zavzeti smo v svojih prizadevanjih ohranjanja slovenstva. Priprave so se nanašale na angažiranje glasbenikov iz Slovenije, rezervacijo dvorane za akademijo, izbiro restavracije za slavnostno večerjo, sestavljanje in tiskanje ter pošiljanje vabil. Programi, protokol, jedilnik – vse tisto, kar se na koncu sploh ne vidi, jemlje največ časa in dela. Ko so bile vse priprave opravljene, je vse steklo gladko. Proslava obletnice se je začela v prostorih društva že v sredo, 10. maja z odprtjem razstave čipk naših prizadevnih klekljaric, ki nam s svojimi izdelki vedno znova izvabijo nežne občutke. S svečano akademijo smo Slovenci v Splitu 12. maja proslavili lep jubilej, 25 let plodnega dela v mirni splitski luki. Na slovesnosti so bili z nami mnogi visoki gosti, ki so se iskreno veselili naših uspehov na prehojeni poti. Poverjenica vlade RH za Split Branka Ramljak je društvu v trajen spomin izročila grb mesta Splita Pozdravili so nas še predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, glavna tajnica Za dobro opravljeno delo nam je čestital minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, SIM Jasmina Ilić in mnogi predstavniki drugih društev na Hrvaškem. veleposlanica RS na Hrvaškem dr. Smiljana Knez, ki skrbno spremlja naše delovanje, nam je zaželela še veliko ustvarjalnih let pod dalmatinskim soncem. Poverjenica vlade RH za Split Branka Ramljak je prav tako izrekla čestitke, poudarila odlično sodelovanje med društvom in mestnimi strukturami ter vlogo in kvaliteten doprinos slovenske manjšine in društva Triglav pri oblikovanju kulturnega življenja mesta Splita pri čemer je spregovorila tudi slovensko, kar je navdušilo vse prisotne. Da smo slovenska manjšina na tem prostoru čvrst most med dvema sosednjima, prijateljskima državama, da smo ustvarili topel dom z bogato vsebino, je v svojem pogledu na pretekla leta zaključil predsednik društva mag. Cveto Šušmelj. Med njegovim govorom se je na ozadju odvijala video prezentacija preteklosti in sedanjosti društva. V kulturnem delu svečanosti so nastopili Mešani pevski zbor Triglav Split, pod vodstvom prof. Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Tatjane Kurajica, pihalni kvartet En hribček, ki ga sestavljajo mladi slovenski glasbeniki, člani orkestra Opere HNK Split Luka Logar, Frano Barović, Anja Jazbec in Eva Tušar, na koncu pa so s svojim nastopom polno dvorano raznežili Lori, Duje in Marin, učenci pouka slovenskega jezika. Program je moderirala in vodila Vera Hrga. 5 SKD Triglav Split povezuje slovensko narodno skupnost na področju Dalmacije Za dobro opravljeno delo nam je čestital minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc Že februarja 1992 leta so se začeli zbirati Slovenci v Splitu: Peter Jerončič, Boštjan Matjaž Kordiš, Gustav Zupan in drugi, z namenom ustanovitve slovenskega kulturnega društva. Kmalu je nastal iniciativni odbor ki je pripravil akte društva in sklical ustanovitveno skupščino. Tega dne, 09. maja 1992 leta, se je ustanovitvene skupščine udeležilo 350 Slovencev v želji, da z združenimi močmi uresničujejo svoja stremljenja, da se spomin na otroštvo in prvo domovino ohrani in prenese na potomstvo. Po akademiji smo odšli na večerjo s plesom, kjer nam je Branko Sotošek s svojima hčerkama do pozno v noč igral vesele viže. V soboto dopoldne pa je sledilo še srečanje članov z eminentnimi gosti v društvu. Ob sproščenem pogovoru smo se poslovili z obljubo, da bomo še naprej tako prizadevni. Vera Hrga, Ana Matusinović Čez desetletje se je število članov povečalo, tako da smo do danes izdali že člansko izkaznico z zaporedno številko 1383, člani pa niso samo Slovenci, ampak tudi naši someščani. Starostna struktura je zelo nenaklonjena, zajema v povprečju največ starejših članov. Vendar številčnost članstva in struktura nista edini in najprimernejši merili za ocenjevanje uspešnosti dela in družbenega položaja društva. Danes imamo okoli 350 aktivnih članov. Posebna zahvala gre pok. Boštjanu Matjažu Kordišu, ki je vodil naše društvo polnih 18 let. Danes je tudi priložnost, da se spomnimo Davorke, Lidije, Metke, Jasmine, Jelke in Ane, vseh naših tajnic, ki so pridno delale teh petindvajset let. Prostori, v katerih smo delovali, niso bili zmeraj primerni, zamenjali smo jih kar pet. Naši sedanji prostori so zares lepi in ustrezni, za to pa se moramo zahvaliti ministru Gorazdu Žmavcu in Darku Šoncu, ki sta pomagala pri Gorenju, da gospod Branko Roglić odkupi prostor. 6 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 25 let spominov in načrtov - trajna povezava Triglava in Mosorja - Petindvajset let v življenju ene osebe je neprekinjen niz doživetij in občutkov, preneseno to na društvo, v katerem tristo do štiristo ljudi bolj ali manj aktivno izvaja svoje poslanstvo in tako krepi slovensko narodno zavest, je multipliciran človeški vek petindvajsetih let. Slovensko kulturno društvo »Triglav« Split je vzpostavilo prijateljske odnose in sodelovanja z več kot z 80-timi kulturnimi društvi. Gostovali smo v 70 -tih krajih po celi Sloveniji, Italiji, Nemčiji in BiH. V Slovenskem društvu »Triglav« vsa ta leta izhaja glasilo »Planika«, ureja ga Vera Hrga, ki obenem tudi že 25 let vodi dopolnilni pouk slovenskega jezika. V društvu deluje Mešani pevski zbor, ki ga vodi Tatjana Kurajica. Ponosni smo, ker imamo med šestnajstimi slovenskimi društvi na Hrvaškem edini klekljarsko sekcijo, ki jo je utemeljila pok. Anka Perak, nadaljevala voditi Lidija Lasič, danes pa jo vodi Katica Kaštelan. Tudi slikarska skupina deluje od samega začetka društva, vodi jo Ivan Kosmos. Dramska skupina je tudi redno udeležena na naših prireditvah, vodi jo Ana Matusinović. Leta 2010 je ustanovljena planinska skupina, člani redno odhajajo na dalmatinske hribe, bili so pa tudi že na vrhu Triglava. Nekdaj sta delovali tudi ladijsko-maketarska in folklorna skupina. Janez Rogelj, nekdanji tajnik SIM Maja 1992 je bila vojna v Sloveniji že končana, na Hrvaškem še ne. Jugoslavije ni bilo več. Triglav je bil še vedno simbol slovenstva, na njegovem vrhu, Aljaževem stolpu manj obiskovalcev, posebej še brez hrvaških gostov. Mosor je bil še vedno čuvar modrega Jadrana, na katerem pa tega leta ni bilo več slovenskih in sploh tujih turistov. Novica, da se v Splitu v tistem nemirnem času ustanavlja društvo Slovencev, je udarila kot strela z jasnega. Pozitivno, seveda. Na Izseljenski matici smo bili navajeni novic le o prenehanju obstoja slovenskih društev po svetu. Seveda smo se z veseljem odzvali povabilu. Letalski, železniški, cestni promet s Splitom, oziroma Dalmacijo, je bil povsem prekinjen. S hidrogliserjem smo se z Reke odpravili Dr. Janez Dular, prvi minister za Slovence po svetu v slovenski vladi, Vlado Ravnikar iz Sklada RS za ljubiteljsko dejavnost in sam, v vlogi tajnika Slovenske izseljenske matice. V lepem sončnem dnevu smo se vozili proti Splitu. V zadrskem zaledju smo slišali detonacije, videl se je ogenj. Gliser, navkljub voznemu redu, zaradi varnosti ni pristal v Zadru. V Splitu so nas pričakali prizadevni organizatorji Konrad Tratnik, B. Lukman, Gustav Zupan in seveda Boštjan Kordiš. Ne Vse te skupine so deli društva, v katerih aktivne članice in člani, ki niso nujno Slovenci, zavestno zadovoljujejo svoje kulturne potrebe in želje, ter pri tem širijo ugled in spoznanje o delovanju društva. Veseli smo, da je slovensko kulturno društvo Triglav Split teh 25 let kakovostno izpolnjevalo svoje poslanstvo. Iz govora predsednika društva Cvete Šušmelja Glavna tajnica Združenja SIM Jasmina Ilić s pozdravi in čestitkami Planika spominjam se več točno kje smo spali, vem le, da je bil to hotel, ki je gostil predvsem begunce iz Hrvaške. Ustanovna skupščina 9. maja 1992 v Depandansi v Končarjevi ulici in sama prireditev je bila nabita s pozitivno energijo, ki je kar lebdela v zraku. Odzvanjala je ubrana pesem Moškega pevskega zbora Brodosplit, pod vodstvom Vlade Sunka, ki je za to priliko pripravil tudi slovenske pesmi. Čutilo se je pričakovanje in vznesenost. Predsednik Boštjan Kordiš me je predstavljal mnogim Slovencem. Gustav Zupan, ki je vodil program, je bil ponosen. Ostali smo dolgo v noč. Drugo jutro je v prazen Split prišlo na stotine beguncev iz Hrvaške in Bosne. Trajekt, s katerim smo se odpeljali nazaj proti Reki, je prevzel množico beguncev. Na srečo je bila noč lepa in topla, tako da smo tudi mi kabine prepustili materam z majhnimi otroki, sami pa smo poslušali tragične vojne zgodbe. Takrat sem začutil, kako dobro jo je odnesla Slovenija. 25 let kasneje, 12 maja 2017, se je slavnostna akademija Slovenskega kulturnega društva Triglav odvijala v Mestnem lutkovnem gledališču Split, v Tončićevi ulici. Lepa, zahvalnosti polna prireditev se je odvijala pred polno dvorano. Prišel je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu v vladi RS Gorazd Žmavc. Tu so bili še predstavniki tistih slovenskih društev iz Hrvaške, ki so bili ustanovljeni po ustanovitvi Triglava. Bogat kulturni program je bil sedaj v povsem slovenskih rokah. Pevski zbor pod vodstvom Tatjane Kurajice je pel predvsem v slovenskem jeziku, slovenske pesmi. Toda tudi hrvaške so prav tako dobro sodile v program, kot so pred četrt stoletja pred tem slovenske pesmi iz grl pevcev Brodosplita. Predsednik Cveto Šušmelj je z uglajenostjo in rutino IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 7 prestavljal društvo. Prizadevna in vsestranska Vera Hrga je imela vse niti v rokah. Prespal sem v zgodovine polnem predelu mesta, Varošu. Po čudoviti slavnostni akademiji in prijetnem druženju v restavraciji Bolero sem naslednje jutro na Marjanu gledal prebujajoči se Split, ki je vrvel od turistov. Spomini na šelest plastičnih vrečk, ki so jih vlekle begunke z otroki v rokah, ko so se vkrcavale na trajekt za Reko je bledel, toda ne izginil. Ogromen kruzer s stotinami turistov v luki mi je pomagal pri tem. Po jutranjem sprehodu po židovskem pokopališču na Marjanu sem se spomnil tudi na tiste člane Triglava, ki jih ni več: Gustava Zupana, Boštjana Kordiša, Alberta Črnologarja, Petra Jerončiča, Ante Lasiča, Neve Baranović, Edija Gantarja, Terezije Mrduljaš, Marina Ferenčaka, Petra Tanjage, Gojmira Raja, Sonje Senjanović, Fani Gantarjeve, dr. Sonje Stamatović, Cvetke Dragan, Srečka Novaka, Danice Tartaglije, Ive Možeta, Kristine Domančič - roj. Črnologar, Avgusta Spetiča, Tatjane Pernicki roj, Stehlik, Alenke Povh – Matić. Tudi oni bi bili veseli in ponosni na včerajšnjo prireditev. Zapeljal sem se v Sitno Gornje, kjer moj avto ni bil edini s slovensko registracijo, in se povzpel na Mosor. Tako kot je letos Aljažev stolp na Triglavu poln tudi hrvaških planincev, je dom Umberta Goromette na Mosorju cilj slovenskih planincev. Ko sem popoldne sedel v avto in odbrzel po avtocesti proti Sloveniji, sem se spomnil stihov Tončija Petrasova–Marovića, vklesanih v podnožje jambora v centru Splita: Ne treba nikamo ići, nigdje drugdje tražiti, što jest i tu je. Slovenci, ki so ostali v Splitu in Dalmaciji, se verjetno ne bodo več vrnili v domovino. Le ta bo ostala v njihovi zavesti , predvsem pa v srcu. Upam in želim, da bi njihovo življenje in delo v društvu Triglav trajalo še mnogo let. Janez Rogelj 8 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Ob obletnici ODPRTJE RAZSTAVE KLEKLJANE ČIPKE Večkrat sem se vprašala le kaj nas tako mika h klekljani čipki in vsakič ugotovila, da so to čarobne niti in pravljični vzorci, da je to stik zemeljskega z nebesnim, ko se oba spojita in je pot v nebo lepote odprta. Res je, če napolnite srce z lepoto, jo boste občutili povsod, svet pa je tedaj samo odsev in reakcija lepote v vašem srcu, v vašem bitju. Nocoj bodo še enkrat v pravi luči zaživele klekljane niti in prefinjeni vzorci v bleščeči belini. Te bele čipkaste pravljice so plod intenzivnega obdobja ustvarjanja čipkaric, ki hitro in spretno premetavajo kleklje po blazinici in ustvarjajo te prelestne, nežne, puhaste vzorce. Lahko rečemo, da so čipkarice resne, klekljanju povsem zavezane umetnice, ki se v svoje delo poglabljajo z redko predanostjo. Pri njih gre za nenavadno intenzivnost angažmaja, za zavzeto raziskovanje in prodiranje v vedno nove globine čipkarskega polja. Nič zato, če nam se zdi, da smo te čipke že videli. Nikoli jih ne bomo gledali prevečkrat. Ampak, nocoj bomo videli čisto nove nitke, nove preplete, nove variacije na originalne vzorce, nov čudež… Vsako oko bo videlo drugačno sliko istega motiva, vsako srce bo lepoto doživelo z unikatnimi emocijami. Lepota nas bo enostavno prevzela, ker je lepota občutek, ki ga začutimo v telesu, v čustvih in tudi v duhovni razsežnosti. Lepota je povezava z nekom ali z nečim. Tokrat se je lepota nastanila v teh čudovitih čipkah in nas povezala z njimi in z njihovimi ustvarjalkami. Iskreno sem vesela, da nocoj še enkrat lahko rečem: RAZSTAVA KLEKLJANE ČIPKE JE ODPRTA. 10. maja 2017 Ana Viktorija Dešković Luna in stare čipke S tanko kopreno oblakov kot s kosi španske čipke pokriva obraz septembrska Selena, pesnica noči. Z arabeskami zelenih verzov hitro veze vizir za bodočo rumén ter skriva plitke gube v globoke besede. Strastno, kot infantinja pri molitvi, se izpoveduje poeziji do zadnjega diha, da ne izdahne v hitrem času ljubezni, ki se ji izmika, se z nitmi besed drži za zgodbo o ljubezni, ki krepi kot prameni tankih oblakov Luninega zgubanega obraza. Veleposlanica RS na Hrvaškem dr. Smiljana Knez je v prostorih društva opčudovala razstavo in pohvalila inovativne kreacije kljekljaric Otročja sanjska pletilja spleta sebe iz včeraj z njim. S črkami veže preteklost za prihodnost, privilegirana s pesništvom, da kakor vino in stare čipke dobi na vrednosti to kar zgubi s časom Ohrani to, kar vzel je čas: ljubezen, ko mine, in življenje, ko umre. Nena Miljanović Prevod: Ana Matusinović Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 9 Primorska je pela tudi letos Dan prej, 1. aprila smo imeli celovečerni koncert v idiličnem mestu Repentabor v vaškem domu pri Vogljah. Izredno navdihnjen koncert je občinstvo nagrajevalo z dolgotrajnim ploskanjem. Vse smo zaokrožili s skupnim druženjem ob bogati in raznovrstni hrani, dobrem vinu, vse obogateno s pesmijo. Letošnja revija je bila posvečena 70. letnici smrti Lojzeta Bratuše in 130. letnici rojstva Zorka Prelovca, obenem je bila to tudi obletnica priključitve večjega dela Primorske matični državi. Peli smo v čast zborovodje in skladatelja Lojzeta Bratuše, ki je mlad za Slovenijo in slovensko pesem dal življenje. Revija Primorska poje je manifestacija, ki je za te kraje velikega pomena. Ti kraji so bili namreč ves čas pod tujimi vplivi, pa se revija odvija na obeh straneh državne meje; od Alp do morja pesem povezuje vse dobro v ljudeh. MePZ Triglav je letos nastopal v kulturnem domu v mestu Štorje v nedeljo, 2. aprila ob 17.00 uri. Dobro pripravljeni smo uspešno izvedli vse štiri pesmi. LJUBEZEN IN MORJE Na kraju moram pohvaliti glavnega organizatorja potovanja, našega predsednika mag. Cveto Šušmelja, ki je do zadnjega detajla izdelal načrt potovanja. Vse pravočasno rezervirano, dobra namestitev v hotelu, udoben avtobus s kulturnimi šoferji, prijetna voditeljica potovanja naša Lile Mužinić, vse to sestavlja uspešen mozaik in tako je nastop in naše petje lahko in prijetno. Prof. Tatjana Kurajica 10. JUBILEJNA SLIKARSKA KOLONIJA „MAJ 2017 - TURANJ „ Leta res hitro minevajo. Pred desetimi leti, maja leta 2007, je SKD Lipa Zadar prvič organiziralo likovno kolonijo v Turnju, malem mestu blizu Biograda n/m. Tam živi Jože Arzenšek, idejni tvorec in dolgoletni mentor te kolonije. »Od samega osnutka SKD Lipa sem si želel osnovati slikarsko sekcijo in kolonijo«, pravi Joško, kot ga po domače kličejo. Skupaj z ostalimi člani društva je vložil veliko truda, da bi organiziral prvo in potem vse ostale slikarske kolonije, kajti denarja ni nikoli dovolj in donatorjev je vse majn. Letošnja kolonija je potekala od 15. do 19. maja v hotelu ALBA, v Sv. Filipu in Jakovu, kjer se počutimo kot doma, saj tu gostujemo že petič. Tema letošnje kolonije je bila LJUBEZEN IN MORJE. Udeležilo se jo je 13 slikark in slikarjev: Adica Dobrić Jelača ter Stanka Novković iz SKD SLOVENSKI DOM Zagreb, Neva Pibernik-Stančić, Vesna Jelinčić iz SKD ISTRA Pulj , Lenka Zaviršek, Ivan Kosmos iz SKD TRIGLAV Split, Vesna Papac iz SKD SLOVENSKI DOM Karlovac, Marjan Miklavec iz Sežane in 5 domačinov – Jože Arzenšek, Marija Ivoš, Nada Pia Bajlo, Majda Radović in Zrinka Majica. 10 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Planika sprejela deset lepih slik iz prejšnjih kolonij, ki bodo odslej krasile hotelske sobe. Predsednica pa nam je podelila priznanja za sodelovanje na jubilejni, 10. koloniji, o slikarjih in ustvarjenih delih pa je spregovoril mentor kolonije, gospod Jože Arzenšek. S primernimi besedami sem se v imenu udeležencev kolonije zahvalil organizatorju, sponzorjem in vljudnemu, pridnem osebju hotela, ki nam je bilo vselej na razpolago. Kot po navadi je prvi dan popoldne namestitev, spoznavanje z novimi člani kolonije in skupna večerja. Drugi dan je že kar deloven, saj so za ustvarjanje na voljo le trije dnevi, naslikati pa se morata dve sliki, ki ostajata organizatorju kolonije. V predpoldnevih urah prvega dne nas je obiskala predsednica SKD LIPA Darja Jusup s še nekaj člani društva, predstavniki občine in Turistične zveze mesta Sv. Filip in Jakov in našim zvestim novinarjem Zadrskega Lista, gospodom Bakićem. Seveda tudi tokrat niso izneverili tradicije in niso prišli praznih rok, vrečke so bile polne domačih slaščic pa tudi na pijačo niso pozabili. Ob veselem klepetu smo za Zadrski List naredili tudi nekaj posnetkov. Kljub obisku pa smo bili pridni in že ta prvi dan naslikali nekaj slik. Ker nam je bilo vreme ves čas naklonjeno, smo lahko slikali na odprtem. Hitro je prišel petek, dan odpiranja razstave. Z Joškom sva imela polne roke dela, morala sva sestaviti panoje in v foajeju hotela ALBA postaviti slike. Kot vedno je bilo vse pravočasno postorjeno. Na odpiranju se je zbralo kar lepo število obiskovalcev. Vse prisotne je pozdravila predsednica društva Lipa Zadar Darja Jusup in povedala: »Ta edinstvena likovna kolonija z dolgoletno tradicijo se je profilirala kot srečanje likovnih umetnikov, ki jim omogoča vpogled v likovno sceno Slovencev iz Zadra in okolice kakor tudi iz Slovenije. Po napornih začetkih smo ponosni, da smo z upornostjo prišli do jubilejne 10. Likovne kolonije.« Zahvalila se je nam slikarjem in sponzorjem, brez katerih zagotovo kolonije ne bi bilo. V zahvalo jim je podarila nekaj slik. Tudi upravnica hotela ALBA je »Pred desetimi leti so v SKD Lipa pogumno začeli s projektom likovne kolonije. Poleg posebne umetniške vrednosti likovnega ustvarjanja, je zelo pomembno tudi dragoceno sodelovanje s Turističnim uradom in občino Sv. Filip in Jakov. Kot do sedaj, bomo tudi v bodoče podpora SKD Lipa pri organizaciji likovne kolonije«, je povedal Igor Pedisić, predstavnik občine Sv. Filip in Jakov. SKD Lipa Zadar je občini in Turističnemu uradu ob 10. obletnici kolonije podarila umetniško sliko. V kulturnem delu programa otvoritve razstave so nastopili ljudski godci Trio Vetrnica iz Gorišnice. Zaigrali in zapeli so nekaj pesmi iz svojega bogatega repertoarja. Bilo jih je res lepo poslušati. Folklorna skupina Zadarski tanac je izvedla stare mestne plese Zadra in Splitsko kolo. Naša slikarka in pesnica Marija Ivoš je zelo doživeto recitirala pesem Kad dotaknem more, iz svoje najnovejše knjige U PJESME PROTJERANA. Po končanem programu pa skupna večerja in pesem do poznih večernih ur. Razšli smo se v soboto po zajtrku in si obljubili, da se drugo leto zagotovo zopet srečamo. Tekst in foto: Ivan Kosmos Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 11 Zdaj pomlad je tu Slovensko kulturno društvo Ajda iz Umaga je v Split prineslo ljudsko pesem in ples V soboto, 25. marca je bil v Splitu znova pravi slovenski večer. Prežet z ljudsko pesmijo in plesom. Na obisk k rojakom, članom Slovenskega kulturnega društva Triglav so prišli članice in člani Slovenskega kulturnega društva Ajda iz Umaga. : Zdaj pomlad je tu Zdaj pomlad je tu, so Slovenci, ki živijo v Splitu, naslovili večer v Mestnem lutkovnem gledališču. In bil je res pomladno topel večer, v katerem je za uvod zapel mešani pevski zbor Triglav, nato pa so se občinstvu predstavile pevke vokalne skupine Ajda in plesalci folklorne skupine iz Umaga. Ireno Novak, ki v Splitu živi že 30 let je dogodek vrnil v domači kraj. »Prav lepo je bilo, domače pesmi, domači plesi,… Prihajam s Štajerske in slovenske pesmi in slovenske besede me vračajo v domači kraj. To je bil res en lep večer.« Zadovoljna je bila tudi vodja vokalne skupine Ajda Vesna Car. »Zelo lepo je bilo. Publika nas je dobro sprejela, ploskali so nam. Me pa smo zapele iz srca, tako kot vselej.« Slovenci , ki so v Splitu našli drugi dom, rojakom vedno s ponosom razkažejo kraj in jih povabijo v svoje prostore. Tako je bilo tudi tokrat. Sobotno dopoldne s prijetnimi pomladnimi temperaturami je bilo kot nalašč za sprehod po Splitu, po koncertu, zvečer, pa se je slovenska pesem še dolgo razlegala v prostorih društva Triglav. Bilo je čudovito gostovanje, je povedala predsednica Slovenskega kulturnega društva Ajda, Danica Bojkovič. »Na hrvaškem deluje šestnajst slovenskih društev, ki se nenehno povezujemo. Zelo pomembno je, ker se spoznavamo, opazujemo, kako drugi delajo in črpamo iz njihovih izkušenj. To druženje je zelo lepo druženje.« Slovenci iz Splita radi v goste povabijo rojake, pove predsednik društva Triglav, Cveto Šušmelj, ki je najbolj ponosen na to, da društvo ohranja slovenski jezik in kulturo nepretrgoma že petindvajset let. »V petindvajsetih letih je v Split prišlo najmanj 80 slovenskih zborov. Navezali smo tesne stike. Letos bomo tako v juniju, ko bomo znova sodelovali na pevskem taboru v Stični, gostovali še v Mariboru.« Že v soboto, 1. aprila pa Slovence iz Splita jih pričakujejo v Dolu pri Vogljah, kamor jih je povabilo Razvojno društvo Repentabor – še ena čezmejna vez, ki se je med Slovenci stkala v Splitu. Tekst: Barbara Kampos Foto: V.H. 12 Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Mavrica na tri pramence, Bog poživi vse Slovence! Zimzelen in Sejmarji v Splitu oživljali viže iz slovenske ljudske skrinje in jo še vedno neguje v žlahtni kiti vezi z rodno domovino. Kakšna moč ljubezni in besede! Hvala, draga gospa! Sicer pa je bila prva vaja po gostovanju eno samo lizanje sladoleda. Splitskega, seveda. Take organizacije in gostoljubja ne zmore niti profesionalna ekipa, hvalijo, in ne morejo prehvaliti, pevke. Na vse so mislili! Pričakal nas je predsednik društva, mag. Cveto Šušmelj. Z ekipo, seveda, ki je znala odgovoriti na vsa naša vprašanja, nas pripeljati na vsa prava mesta, nas spraviti v OH in AH in SPLOH. In si presenečen in hvaležen koliko na videz nepomembnih drobnarij v realni situaciji postane olje v kolesju organizacije in koliko se jih za dolgo zasidra v toplem zalivu spomina. Spomin se ne more izogniti niti našemu prvemu druženju, leta 2000, ko smo gostovali z zborovsko spevoigro „Oče nebeški, glej“ v nekih drugih prostorih. Zato smo še bolj prisluhnili, ko so nam s ponosom razkazovali novo domovanje društva. Čestitamo! pravo razkošje, ne zgolj v kvadratnih in kubičnih metrih, predvsem v domiselni izkoriščenosti. Zato brez zamere, če nas je malo grizljala tudi „foušarija“. To je gotovo opazil bivši predsednik Boštjan, ko nas je z nasmeškom opazoval s fotografije. Morda je ob tem skušal celo ugotoviti, koliko obrazov je še iz tistih časov. Pa kdo bi prešteval! Zagotovo sta že od nekdaj zraven zborovodji Tatjana in Stane. Sicer pa je od vsega najbolj pomembno, da obe društvi živita in ustvarjata naprej. Tudi taka druženja, izmenjave, dogodki krepijo in spodbujajo. S to trobojnico, s katero je Oton Župančič zaključil otroško zbirko Sto ugank (leta 1915), nas je v avtobusu nagovorila naša splitska navigatorka Ana in prosila, da jo sprejmemo kot dobrodošlico njene mame, ki bi jo zelo rada povedala v živo, toda, saj razumete, leta imajo malo težje čevlje. Dobrodošlica sproži spoštljivo misel, da je Anina mama pesnikovo domislico verjetno posrkala v osnovnošolskih klopeh Je pa res, da smo se (zaradi naših finančnih zadreg) dogovarjali za tale nastop tri leta, pravzaprav od nastopa Mešanega zbora Triglav Split na Mirni. Toda nastala je pravljica, vsaj za nas, Ženski pevski zbor ZIMZELEN z Mirne in ansambel Sejmarji iz Mengša, ki smo 22. aprila na odru splitskega lutkovnega gledališča oživljali viže iz slovenske ljudske skrinje. Hvala, dragi gostitelji! Stane Peček Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 13 ODA POMLADI O, PLANINE Na Omiški Dinari Planinsko društvo „Imber“ Omiš je v čast Dneva planeta Zemlje in v pozdrav pomladi organiziralo kultno manifestacijo „Oda proljeću“. V tej manifestacij, že 26. po vrsti, so v vzponu na Imber sodelovali tudi zvesti člani planinske sekcije SKD Triglav Split Snježana, Tajči, Kažo, Kazem in Rami. V spomin na ta dogodek so prejeli tudi ZAHVALNICO PD Imber. Tekst in foto: Tatjana Jurko O, planine lepe, svete kako me izvabljate iz utrujenosti tesnobne duše mračne. Razbistrite misel mojo, napolnite mi srce trpeče, povzdignite me in me preselite V naročje lepote svoje. Sanjam vas in po vas hrepenim da preživim v tem svetu, kjer živim. Ana Šušmelj Čevlje na noge in pot pod noge Spet je minilo šolsko leto. Spričevala je podelila naša učiteljica, bili smo zopet zares dobri učenci. Vse smo lepo pospravili s tatarom, zalili z refoškom in osladili z borovničevim zavitkom. In zdaj gremo na počitnice. Člani Planinske sekcije društva smo pripravljeni za odhod na prekrasna Triglavska jezera, na ena od najlepših jezer v Sloveniji. To je preprosto kakor Slovenija na dlani. Naša mala skupina se bo 3. julija odpravila proti Bohinju in se s Triglavskega narodnega parka po utrjeni poti pognala v gozd proti Koči na planini pri jezeru, kjer se bo odpočila in prespala. Potem bo nadaljevala s to čudovito turo potepanja po lepotah sedmerih jezer, uživanja v dišečem zraku in občudovanju vseh mogočih redkih zaščitenih rastlin. Ne najdem, besed s katerimi bi opisala svoje navdušenje, da se bom po štirih letih, polna pozitivne energije, spet našla na triglavski poti. Čevlje na noge in pot pod noge. Zaželim si v mislih lepo vreme in dovolj poguma za izpolnitev naših načrtovanih želja. Po štirih dneh se bomo preko Skrada in Ravne Gore, kjer si bomo ogledali Zeleni vir in Vražji prolaz, verjamem, srečno vrnili v Split. Upam, da bodo zapisi o doživetjih na našem potepanju po triglavskih višinah v naslednji Planiki povedali vse o naši poti. Ana Šušmelj 14 Planika KEKCI Na svetu si, da gledaš SONCE. Na svetu si, da greš za SONCEM. Na svetu si, da sam SI SONCE in da s sveta odganjaš – SENCE. (Tone Pavček) Na Gregorjevo se ptički ženijo V času pred veliko nočjo se je nekaj Kekcev pridružilo izdelovanju cvetnih snopov-butar po ukrajinskem običaju. Snope so izdelali iz šib in obilja Gregorjevo po ljudskem izročilu napoveduje pomlad. To je dan, ko se ptički ženijo, dan zaljubljenih. Na predvečer Gregorjevega je značilen tudi običaj spuščanja barčic z lučkami po potočkih, rekah. Po ljudskem izročilu so s spuščanjem barčic obrtniki sporočali, da bodo lahko odslej dlje delali pri dnevni svetlobi. V obrtniških in delavskih krajih na Gorenjskem so še na začetku 20. stoletja po potokih spuščali kose lesa z gorečimi oblanci, pozneje pa z gorečo svečo. S tem so sporočili, da bodo odslej lahko dlje časa delali pri dnevni svetlobi. Med svetovnima vojnama so šego prevzeli otroci in po vodi začeli spuščati lesena ali papirna plovila z gorečimi svečami. Tudi mi v Splitu smo se pri pouku slovenščine pogovarjali o prazniku in običajih, ki jih vežejo za ta praznik v Sloveniji. Pa smo se sončnega sobotnega jutra odpravili na našo prelepo reko Jadro, ki s svojo kristalno čisto vodo napaja Split in okolico. Na zelenem travniku smo se dodobra naigrali, se okrepili, spoznali in nabrali nekaj travniških cvetlic in ob koncu šole v naravi v reko Jadro spustili papirnato ladjico z obljubo, da bomo skrbeli za čisto okolje, reko in naravo. Bilo je to zares prisrčno druženje v pomladno prebujajoči se naravi. pisanega krep papirja Delavnico je v Etnografskem muzeju mesta Splita organiziralo HRVAŠKO UKRAJINSKO DRUŠTVO SPLIT. Zelo veseli smo bili njihovega povabila, saj so tako naši otroci obogatili znanja o običajih in kulturi še ene manjšine, ki živi v Splitu. Veselo na počitnice S to željo smo zaključili dopolnilni pouk slovenščine v šolskem letu 2016/17 v Splitu. Po kratkem programu smo si na velikem ekranu ogledali naše najbolj lepe in pomembne trenutke v preteklem letu. Ob vsaki fotografiji so otroci spontano obujali spomine in izražali svoje občutke. Po podelitvi Potrdil - spričeval smo se počastili s torto in sladicami, ob zvokih glasbe po njihovi izbiri pa tudi zapeli in zaplesali. Adijo šola! Vidimo se jeseni. Planika KEKCI 15 Poletna šola - SLOVENŠČINA MALO DRUGAČE Združenje Slovenska izseljenska matica bo v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo in centrom šolskih in obšolskih dejavnosti organiziralo ustvarjalno poletno šolo za mlade z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola bo potekala med 23. 7. in 29. 7. 2017 v Gorenju pri Zrečah. Poleg učenja slovenščine bo v šoli poudarek tudi na likovnem ustvarjanju in umetniškem izražanju otrok. Vsa dela, ki jih bodo udeleženi poletne šole ustvarili, bodo razstavljena zadnji dan skupnega druženja v CŠOD. V času poletne šole za otroke, ki živijo izven RS bodo v centru nameščeni tudi otroci iz Slovenije. V aktivnem druženju z njimi bodo izboljševali svoje znanje slovenščine. „Poletno šolo Slovenščina malo drugače bomo letos izvedli drugič. Po lanskoletnih odzivih smo prepričani, da je ta poletna šola dobra ponudba za izobraževanje našim mladih rojakov iz tujine. Je nova ponudba, nov način pridobivanja znanja slovenščine, spoznavanja slovenske tradicije in razvijanja ustvarjalnosti mladih na temeljih slovenske tradicije. Vabljeni k prijavi vsi, ki bi radi poleg slovenščine tudi likovno ustvarjali!Slovenska izseljenska Matica tudi letos organizira poletno šolo slovenščine za otroke in mladostnike slovenskega porekla, ki živijo v tujini“ Slovenščino malo drugače bodo v lepem kraju pod Pohorjem, spoznavale tudi tri učenke dopolnilnega pouka slovenščine v Splitu: Leona Vukas, Paula Mikačić in Lori Slišković. Želimo jim pridno delo, veliko novih znanj in spoznanj pa tudi veliko uživanja v lepotah Slovenije. http://www.zdruzenje-sim.si/slo/ Nobena pot ni ravna, nobena pot ni revna, a vsaka je zahtevna in tvoja ena sama – GLAVNA. (T.Pavček) Vera Hrga IZ DRUGIH DRUŠTEV Minister Gorazd Žmavc med Slovenci v Dalmaciji 16. maj 2017 ob 13:31 Hrvaška Srečanje s člani Slovenskega društva „France Prešeren“ iz Šibenika: minister Gorazd Žmavc in Karmen Donđivić, predsednica SD „France Prešeren“. Foto: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je v preteklih dneh obiskal slovenska društva, ki delujejo v Dalmaciji. Srečal se je s predstavniki Slovenskega kulturnega društva »Lipa« iz Zadra, Slovenskega kulturnega društva »France Prešeren« iz Šibenika, Slovenskega kulturnega društva »Triglav« iz Splita in Slovenskega društva »Lipa« iz Dubrovnika. Minister se je ob tej priložnosti seznanil z aktivnostmi društev, problemi, s katerimi se soočajo pri delovanju. V pogovoru z vodstvi in člani društev je iskal skupne rešitve za izboljšanje obstoječega stanja in še tesnejše povezovanje z drugimi slovenskimi društvi na Hrvaškem, v zamejstvu in po svetu ter z matično domovino. Slovenska društva iz Zadra, Šibenika, Splita in Dubrovnika so mlada društva, ki so bila ustanovljena po osamosvojitvi Republike Slovenije in Republike Hrvaške, zato je minister še posebej pohvalil njihova prizadevanja in trud za ohranjanje in spodbujanje slovenske kulture, jezika in identitete v svojim lokalnih skupnostih v Dalmaciji. 16 IZ DRUGIH DRUŠTEV Planika SEJA SKUPŠČINE ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM Dne 9. marca 2017 je v Zagrebu kot priprava za sejo skupščine održan sestanek Sveta Zveze v sestavi: Darko Šonc, Milan Grlica, Klaudija Velimirović, Barbara Antolić, Darja Jusup in Cveto Šušmelj. Na sestanku Sveta so bili v prvem delu prisotni člani Komisije Državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, na čelu s predsednikom Ivanom Hršakom. Veselilo nas je, da je kot član Komisije bila navzočna tudi ga. Ljudmila Novak, ki jo poznamo kot donedavno ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zaželel sem ji, da jo zopet kmalu vidimo v Splitu. Kaj naj povem o tem prvem delu sestanka ? Hrvati bi rekli „Već viđeno“ ! Vsakih nekaj let se srečamo s to Komisijo v novi sestavi, mi podajamo poročila, oni pa se čudijo - niso vedeli, in si zapisujejo. Vse to gre v rok službe. Drugi del sestanka je bil konstruktiven, z namenom, da pripravimo Skupščino Zveze, in v tem smo tudi uspeli. Skupščina Zveze je bila napovedana za dne 7. aprila 2017. Zgodaj zjutraj smo se proti Zagrebu napotili Nadežda Eterović, Vera Hrga in jaz. V Zagrebu smo bili že ob 9. uri in torej pravočasno na napovedani skupščini ob 10h. Kot vedno so nas domačini iz Slovenskega doma Zagreb tudi tokrat prisrčno pričakali in pogostili, zatem pa smo se takoj prijeli dela. Na seji je sprejeto poročilo nadzornega odbora o materialnem in finančnem poslovanju Zveze v letu 2016, poročilo o delu v 2016 in načrt za 2017. Sprejet je odlok o organiziranju Vseslovenskega srečanja v letu 2017 in proslave ob 25. obletnici Zveze. Vse to se bo na začetku meseca oktobra dogajalo v Zagrebu, Mag. Cveto Šušmelj SODELOVANJE MED NARODNIMI MANJŠINAMI MESTA SPLITA V organizaciji Skupnosti Črnogorcev Split in Slovenskega kulturnega društva Triglav Split se je 28. aprila letos obdržal likovno pesniški večer pod naslovom „Simfonija Stvaranja“. Slikar in voditelj slikarske sekcije SKD Triglav Split Ivan Kosmos je za ta večer pripravil samostojno razstavo in na ogled postavil 18 slik v tehnikah olje, akril in pastel. Recenzijo na izložbo in slike je napisal prof. Zdravko Cota. Kosmos je predvsem slikar krajin, dalmatinskih motivov, morja, mrtve narave, in v tem gradi svoje slikarske osnove. On je slikar, ki svet okoli sebe vidi, kakšen v resnici je in ga v likovnem odrazu ne želi spremeniti, niti impresionistično, pa tudi ne ekspresionistično, on je čisti realist. Izložba je bila obogatena z recitacijami pesnic Blaženke Jukić in Mirjane Roguljić, na kitari pa jih je spremljal glasbenik Nikola Tošić. Bil je to prelep večer, ki je pričal o usklajenem sodelovanju Slovencev in Črnogorcev pri celovitem uresničevanju skupnega projekta. Za spomin je Ivan Kosmos domačinom podaril sliko Manastir Ostrog v tehniki akril. Cveto Šušmelj Planika UTRINKI, RECEPTI, ŠALE 17 Ljuba moja dežela Leta 1941 so Nemci zavzeli moj lepi Maribor. Takoj so začeli izseljevati zavedne Slovence in naseljevati Nemce. Med izseljenci je bila tudi naša družina. Najprej so zaprli mojega očeta, potem še mamo in nas tri otroke. Kako nam je bilo v zaporu, se ne želim spominjati. Neke deževne noči so nas strpali v umazane živinske vagone vlaka, polnega revčkov, kakršni smo bili mi. Vagone so odpirali samo ponoči, ko so nam dajali hrano in vodo. Koliko dni smo potovali, res ne vem, menda kakšnih 15. Na postaji v Kruševcu v Srbiji so nas pustili stati cel dan. Ko so odprli vrata vagona smo vedeli, da je za nas vožnja končana. Živi smo. Izgnani. Čakamo, da nas nekdo vzame. Končno smo odšli nekam visoko v hribe, kjer smo dobili vlažno, leseno hišico. Postala je naš novi dom. Podnevi smo vsi delali pri sosedu, zvečer pa smo se kot premrzle ptičke stiskali ob peči. Iz zakurjene peči smo svetleče iskrice v mislih pošiljali tebi, dragi naš rodni kraj, ljubljena naša domovina. Mamica nam je prepevala in nas učila pesmi naših babic, prepevali pa smo tudi junaške. Vsak dan smo se spraševali kako preživeti, saj se je tudi tam vnela vojna. Bili smo vedno bolj revni, bolj goli in povsem bosi. Toda, imeli smo trdno oporo v iznajdljivih starših in hrabro slovensko srce. In končno se zaslišijo zlate besede, ki še vedno zvenijo v mojih ušesih: vojne je konec. Vrnili smo se v tvoje naročje ljuba naša Slovenija, v porušeni Maribor, ki smo ga skupaj obnavljali. Pridno smo hodili v šolo, naši starši pa so nas učili, da moramo oproščati, tudi tistim, ki so nas izgnali. Danes ne živim več v tvojem objemu, ljuba moja dežela, življenje je pač hotelo tako. A v meni še vedno živi tista otroška ljubezen, ne pošiljam ti iskric iz tople peči, ampak iz mojega ljubečega srca. Sonja Mardešić Slovenija skupaj z Norveško do otrok najprijaznejša država na svetu MMC RTV SLO/STA Slovenija je po oceni organizacije Save the Children (Rešimo otroke) skupaj z Norveško do otrok najprijaznejša država na svetu. Foto: Pixabay Kje otroci najbolje živijo? Med 172 državami sveta je mednarodna organizacija Save the Children Slovenijo uvrstila skupaj z Norveško na prvo mesto. ZDA so za primerjavo na 36. mestu. Z indeksom konec otroštva merijo zdravje in blaginjo otrok po svetu, pri čemer upoštevajo prehrano, dostop do šolanja, smrtnost 18 Planika UTRINKI, RECEPTI, ŠALE dojenčkov, otroške poroke, otroško delo, najstniško nosečnost in regionalne spopade. „Podatek, da je Slovenija na prvem mestu skupaj z Norveško, je razlog za to, da smo ponosni. Vedno pa je seveda prostor za izboljšave,“ je dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak na novinarski konferenci po tokratni seji, na kateri je sicer predstavila predlog novele zakona o socialnem varstvu. Organizacija Save the Children v poročilu opozarja, da se za najmanj 700 milijonov otrok po svetu otroštvo konča prezgodaj. Med glavnimi vzroki izpostavlja slabo zdravje, oborožene spopade, nasilje, otroške poroke, zgodnje nosečnosti, nedohranjenost, izključenost iz izobraževalnega sistema in otroško delo. Najboljša Evropa in Južna Koreja Med najboljšimi desetimi državami so z izjemo Južne Koreje, ki si z Nemčijo, Belgijo in Ciprom deli deseto mesto, same evropske države. Te države imajo zelo dobre ocene glede zdravja, izobraževanja in zaščite otrok. Med zadnjimi desetimi pa je sedem držav iz zahodne in osrednje Afrike. Najslabša je Afrika, ki napreduje Čeprav se otroštvo najhitreje konča v državah zahodne in osrednje Afrike, organizacija opaža napredek. Tako so na tem območju znižali stopnjo umrljivosti otrok, mlajših od pet let, na polovico v primerjavi z letom 1990, v Liberiji in Nigru pa celo za več kot dve tretjini. Devet držav je napredek močno pospešilo ali jim je uspelo, da se število otrok, ki umrejo pred petim letom, ne povečuje več. Ti in podobni uspehi kažejo, da so politične odločitve pomembnejše od bogastva države in da revščina ne sme biti ovira za napredek, ugotavljajo pri organizaciji Save the Children. Poročilo poziva države, naj ukrepajo proti diskriminatornim politikam in običajem, vlagajo v javne storitve, da bi lahko dosegli cilje vsesplošnega razvoja, za katere so se pod okriljem ZN dogovorili leta 2015. Ameriški časnik Daily News zaradi poročila, ki ZDA uvršča šele na 36. mesto, priporoča prvi dami ZDA Melanii Trump, naj svojega sina Barrona namesto iz New Yorka v Washington preseli kar v rodno Slovenijo, čeprav se njemu godi bolje kot povprečnemu ameriškemu otroku. Utrinki z življenjske plovbe pomorščaka Dušana Mayerja V eni od prejšnjih številk Planike ste lahko prebrali prispevek o Vili Mayer, objektu kulturne dediščine, ki se nahaja v mestu Šoštanj. Meščanska vila, ki je bila zgrajena na prelomu iz 19. v 20. stoletje, je odličen primer meščanske in historične arhitekture z vrtom. Zavarovana je kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Skladno z interesi družine je imel vrt vile pester izbor tujerodnih drevesnih rastlinskih vrst, med njimi prelep tulipanovec, o katerem ste prav tako lahko več prebrali v omenjenem prispevku. Ker je bil najmlajši sin od treh Mayerjevih otrok, Dušan Mayer, pomorščak, njegovo življenje pa dokaj povezano s Hrvaško in morjem, vas bodo pričujoči utrinki zagotovo zanimali. Dušan Mayer (1900–1971) je bil najmlajši izmed treh otrok šoštanjskega župana in odvetnika dr. Frana Mayerja. Odraščal je v Vili Mayer v Šoštanju. V letih 1916 do 1918 se je po opravljenem sprejemnem izpitu dve leti šolal na sloviti Kraljevi navtični akademiji v Bakru na Hrvaškem, ki danes z imenom Pomorska šola Bakar deluje neprekinjeno že 165. leto. Obiskoval je tretji in četrti navtični razred, za kar je bilo treba plačevati šolnino. V trejem razredu je bil eden od enainštiridesetih učencev, četrti razred pa je zaključilo trideset učencev. V šolskem arhivu sta ohranjeni letni spričevali Dušana Mayerja iz obeh letnikov. Iz njiju je razvidno, da je v času šolanja bival pri enem od profesorjev v Bakru. Poleg obveznih predmetov: verouk, hrvaški, italijanski, nemški in angleški jezik, zemljepis, zgodovina, matematika, fizika s kemijo, opisna geometrija, navtika ter gradnja in oprema ladij je za neobvezni predmet izbral veslanje in mornarsko delo, v čemer je bil zelo dober (»veoma dobar«). Po prvi svetovni vojni se je Dušan Mayer zaposlil pri ladijski družbi Jugoslavenski Lloyd kot častnik krova. Tik pred drugo svetovno vojno je postal kapitan dolge plovbe in poveljnik ladje (trgovska mornarica). Ob začetku druge svetovne vojne se je v Šoštanju povezoval z osvobodilno fronto. Nekaj časa je bil zaprt v celjskem Piskru, nato pa izgnan v Avstrijo, kjer je ilegalno živel na Dunaju. Po vojni se je zaposlil Planika pri Jugoliniji, nato pa pri družbi Brodokomerc. Leta 1953 je kot navtični inšpektor služboval pri družbi Ribič v Piranu, nato kot poveljnik pri Splošni Kapitan Dušan Mayer na oddihu. Reprodukcijo fotografije hrani Občina Šoštanj. plovbi. Leta 1963 je postal navtični inšpektor Luške kapetanije v Kopru. Dve leti za tem se je upokojil. Vsi ti podatki so evidentirani v kartotečnem listu Dušana Mayerja, ki ga skupaj z nekaj fotografijami hrani Pomorski muzej v Piranu. V Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu je na ogled fotoalbum Dušana Mayerja iz leta 1936. Album naj bi bil izdelan na Japonskem, vendar prilagojen »evropskemu« estetskemu dojemanju. V albumu je več deset strani črnobelih fotografij s plovbe na Japonsko in v Severno Ameriko ter Kanado. Večino fotografij pokrajine in utrinkov iz vsakdanjega življenja je najverjetneje posnel Dušan Mayer, ki se je po pričevanjih tudi sicer ukvarjal s fotografijo. V album je vključenih še nekaj črnobelih razglednic UTRINKI, RECEPTI, ŠALE 19 5. 1936,« kar najverjetneje pomeni, da je po izkrcanju z ladje Alvala nadaljeval plovbo na ladji Nemanja. Poleg materialnih virov (ohranjen je tudi del korespondence z družino), ki pričajo o posameznih utrinkih iz življenja Dušana Mayerja, je še danes ohranjen spomin nanj v času njegovih prihodov domov, v rodni Šoštanj. Domačini se spominjajo predvsem njegove pojave v bleščeči uniformi, ki jo je odložil šele po nekaj dneh od prihoda v Šoštanj. S čezoceanskih plovb je Dušan Mayer domov prinašal raznovrstne eksotične rastline, ki so jih nato zasadili v vrtu Vile Mayer. Še vedno pomnijo napete zgodbe, ki jih je pripovedoval; kdo ve, ali so bile resnične … Špela Poles, Vila Mayer, objekt Občine Šoštanj Brezdomec To jutro sem sedel na klopci poleg brezdomca in ga vprašal, kako je tako končal. Odgovoril mi je: »Še prejšnji teden sem imel vse. Kuharja, ki mi je kuhal, mojo sobo so čistili,oblačila prali in likali, imel sem streho nad sabo, TV, internet, lahko sem šel v telovadnico, knjižnico, lahko sem se šolal.« Vprašal sem ga, kaj se mu je zgodilo. Droge, alkohol, ločitev? „Nič od tega. Odpustili so me iz zapora.“ Kako funkcionira država? Učitelj vpraša v razredu: „Otroci, kdo mi lahko pove, kako funkcionira država?“ Javi se Janezek: „Država je kot čezoceanska ladja. Kapitan je predsednik, ministri pa posadka, ki vodi ladjo čez nemirne valove, nevihte in druge težave.“ Učitelj reče: „Zelo dobra razlaga. Kaj pa ljudstvo?“ „To so potniki!“ „Kaj pa delajo oni?“ „Bruhajo.“ Pezionerska Penzionisti so igrali golf. Vsi so se pritoževali... „Igrišče je predolgo!“ je rekel prvi. „Jame so preveč globoke!“ je rekel drugi. „Vzpetine so previsoke!“ se je oglasil tretji. Ladja, na kateri je plul Dušan Mayer leta 1936. Iz fotoalbuma Dušana Mayerja, izvirnik hrani Pomorski muzej v Piranu. iz različnih krajev, kjer so pluli. Leta 1936, ko je album nastal, je Dušan Mayer plul na tovorni ladji Nemanja; na zadnji notranji platnici albuma je ročno pribeleženo: »prispel Alvala, odpotoval Nemanja 28. Nato pa se je oglasil še najstarejši, osemdesetletni Tine: „Če pogledamo vso zadevo še z druge plati, je dobro vsaj to, da smo pri naših letih še vedno na gornji strani trave!“ »Ta trezen« Policaj: „Gospod, ste kaj popili?“ „Ne, nič.“ „Bova testirala: povejte abecedo nazaj!“ „ž z v u t š s r p o n m l k j i h g f e d č c b a.“ „Neverjetno, jaz tega ne bi mogel niti trezen.“ „Jaz tudi ne.“ Sisters-twins-flowers Naše korenine nas vežejo Naporna potovanja... Samo en cvet, en češnjev cvet... Lepote osvajajo Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš – sence. En hribček bom kupil Korak v planine, skok v morske globine Šola u naravi je radost Pojoča dekleta pozirajo