delo življenje
k'(o 6
glasilo tovarne alpina Uri
5
lili
ALPINA PRAZNUJE SVCJC 20. L3TNIC0. ČLANI KOLEKTIVA, SPOMINJAJMO SE, DELALI SMC IN SE TRUDILI. NASA VOLJA IN PRIZADEVANJE SE NAJBOLJLE ZRCALITi V PRETEKLOSTI.
IZ PREPROSTE ROČNE DELAVNICE SE JE RAZVILA SODOBNA INDUSTRIJA. DVAJSET LET DELAMO ČEVLJE, PCZNAJC IN CENIJO JIH DOMA IN V LIRNEM SVETU. S PROSTOVOLJNIM DELOM SMO ZAČELI, RAZUMELI ZAHTEVE RAZVOJA IN SE MEHANIZIRALI, ŠIRILI PROSTORE, USPOSABLJALI, IZCBRA ŽEVALI IN PRISPEVALI V DRUŽBENI STANDARD.
ZA VELIKE USPEHE VSEH SKUPAJ ISKRENE ČESTITKE. IZ PRETEKLOSTI SE VRNIMO V PRIH<DNCST ! VELIKE SO SPREMEMBE. NAŠA DRUŽBA SI JE POSTAVILA DOSLEDNO RAZ VOJNO POT. NAJLEPŠA ČESTITKA IN ŽELJA ALPINI ZA BODOČNOST BODI ENOTNA OBVEZA VSEH ČLANOV KOLEKTIVA ZA NADALJNJE PRIZADEVANJE IN VESTNO DELO.
SAMOUPRAVNI ORGANI
SKCZI ČAS
Več kot sto let je minilo, ko se je v Žirch pričela razvi -jati čevljarska obrt.
V začetku so izdelovali obutev na zelo primitiven način. Izdelki pa so zaradi dobre kvalitete hitro zasloveli,saj so si utrli pot daleč v Panon sko nižino, na Hrvatske in v Bosno. Ta obrt se je močno ra zvila po prvi svetovni vojniT Združenje obrtnikov v Žireh je registriralo nad šestdeset samostojnih čevljarskih mojstrov. Vsi skupaj sc zaposlovali eea 200 delavcev. V času, ko je svet zajela gospodarska kriza, je bil najbolj priza -dot mali obrtnik. Združevali so so v zadruge, nekateri so se zaposlili kot delavci, nekaj pa so jih je tudi izselile. Le redkim je uspelo,da so se obdržali. Ideja, da bi 3e vsi združili v močno gospodar ske onete, je bila živa že vso od leta 1900, zaradi političnih razmer in splošno sebič -nosti pa ni uspela.
Druga svetovna.vojna je prine sla velike spremembe v miselnosti, poleg tega pa je gospo darska izčrpanost kraja pripč mogla, da so bili ljudje bolj vneti za združitev. Kljub temu pa so se pojavilo skupine močnejših in šibkejših. Z intenzivnim prepričevanjem je uspelo združiti vso pozitivne
sile v ene gospodarsko enoto "Č2VLJARNA ŽIRI", z. z o. j. To podjetje je v kratkem zaposlilo vso prosto delovno silo kraja. Da bi čim prej izpopolnili vrzel, katero je napravila vojna v kadrih, smo v začet ku pomladi 1946 ustanovili vajeniško šolo za čevljarje. Delavnico zadruge so bile razstro seno po hišah, zato se je vodstvo odločile zgraditi stavbo, v kateri bi se lahko zaposlilo do 500 delavcev.
Priprave za gradnjc so bile v teku, gradbenega dovoljenja pa na več vlog nismo mogli dobiti. Zato je šla oktobra leta 1946 dolegaeija v Ljubljano na ministrstvo. V delegaciji so bili Kopač Pavel, Oblak Janez in Go-vekar Vinico, katere je sprejel minister za industrijo in rudar stvo Slovenije tov. Franc Leske šek. Pojasnili smo zadevo in~ Leskošek je dejal; "Zadružniki, stopite v državni sektor in zgradili bomo tovarno, katero boste tudi sami upravljali, dali bomo kredit, zadružne vloge članov pa bomo v celoti izpla -čali." Čeprav smo na tej peti naleteli na razne oviro, smo na izrednem občnem zboru 21. januarja 1947 sklenili, da stopimo iz zadružnega v državni gospodar slci sektor. Sredi februarja je bila na Glavni direkciji za usnjarstvo konferenca. Na konfe -renči so objavili, naj v enem tednu vloži prošnjo, kdor rof -loktira na investicijski kredit. Prošnji je treba priložiti idejni načrt in predračun. Z glav -
nirn direktorjem tov. 6tuci -nom in glavnia inženirjem tov. Kalinom smo sc dogovorili, da nam bodo nudili strokovno pomoč. Še isti dan so prišli v Žiri tov. Jelko Rant, ing.Bur . ja in tov. Nanca Štorova, ki so izvršili za državni sektor formalni prevzem. S tov. Ran-tom smo se pogovorili o načel nih vprašanjih gradnje tovarne. Tov. Jožetu Gantarju smo zaupali izdelavo idejnega načrta, predračun pa je izdelal tov. Karel Berčio. Gradnjo to varne so nam v kratkem času načelno odobrili. Za projekta nta je bil izbran ing. Dušan Blagajna. Pod njegovim vod stvom je.Jože Gantar izdelal in pripravil načrte. V drugi polovici aprila so delavci gradbenega podjetja "Projekt" Kranj začeli z izkopi in gradnja tovarne se je pričela.
Koncem aprila smo prejeli od Ministrstva za industrijo odločbo, s katero je ČEVLJARNA Žiri postala pravno veljavno ■ državnoppodjet je. Kmalu za tem je bila preimenovana v TOVARNO ŠPORTNIH čJVLJEV ŽIRI, par let pozno je pa v tovarno čevljev ALPINA.
Te dni pred 20 leti je tekel čas važnih odločitev, nato sledi 20 let naporov koelkti-va in samoupravnih organov ter uspešna rast ALPINE in kraja. Še večji napori pa so pct-obni, da Alpina ostane to kar je, utrdi industrijski značaj in se razvija naprej.
Cb tem jubileju kolektivu AL-
PINE iskreno čestitam
Vinko Govekar
KAMEN PRI KAMNU PALAČA...
Zima 1246/47. Že več dni močno sneži. Avtobusi so sc umakni -liv garaže, v prometu so ostale samo še.sani.
Pred upravnim poslopjem Tovarne športnih čevljev 2iri, ki se je pred kratkim preimenovala iz zadružnega ped jo tja C :,'!-LJARN. Žiri, se je ustavila kenjska vprega,. Izstopili sc trije premočeni in promnaženi potniki in pehiteli v toplo pisarne. Bili so predstavniki Glavne direkcije usnjarske industrijo LR3.
Kc so se Jelku Rantu ogreli ud je, nam je zaČ2l vneto pri -c vedovati, da nam bc verjetne odobren^ gradnja tovarniškega poslopja, če bomc v dveh dneh predložili Ministrstvu za industrijo kratko tehnološko študijo z idejnim gradbenim os nutkom. Ponavljam, v dveh dneh! Bili so časi hitrih akcij.
Tak je bil naš gradbeni zače -tek. Republiška planska komi -sija je kmalu nate izdala od -ločbo, da se v Žireh zgradi tc varna športnih čevljev z dnevno zmogljivostjo 600 parcv pri pretežno rečnem načinu dola. Določila je tudi velikost cb -
jekta in višino denarnih, sredstev, za izvršitev planske naloge pa je zadolžila gradbene podjetje PROJEKT Kranj.
Prve večje cvire sc nastopile že pri ugotavljanju nosilnosti tal. RAzmočcn teren proti koncu februarja in visoka talna voda nista dala dobrih rezul -tatov. Iskali s. ;o rešitev na parcelah v smeri preti Novi va si in proti Dobračevi, če bi" nam predlagano lokacijo odklonili. Tudi pri izdelavi načr tev se je zataknilo. Prejele tivni zavod LRS nam bi moral izdolati cel< ten elaborat vendar bi lahko to storil šele je seni. Kaj pa sedaj9 časa nismo smeli izgubljati, saj fee bi la investicijska tla žele spol zka, ker so se številni predstavniki prizadevali, da bi gradnjo industrije prenesli na njihovo področje. Zmagala je pcncvno samcinciativa. Direk -tor Vinko Gcvekar me je zadolžil, naj kot zastopnik investi terja in zunanji sodelavec Tre jektivnega zavoda v pospešenem
tempu izdelam tehnološki in arhitektonske—gradbeni del pre. jekta. To je omogočilo, da smo že proti kcncu aprila zasadili prvo lopato. TJdurniške roke pridnih čevljarjev so priskočile na pomoč poklicnim gradbincem in v prvi polovici avhusta 1S48 je bil popolnoma dovršen glavni objekt, vratarnica ter pomožna skladišča z mehanično delavnico in garažami.PROJEKT svojo obvezo izpolnil v pič -lih 17 mesecih.
Gradnja je stala približne lG,ooo.ooo takratnih dinarjev, lesena oprema (vozički, stela-že, mize, garderobne omare in slično) pa nekaj nad 1 mili j 04 dinarjev. Usnjarska direkcija nam je brezplačne odstopila na kaj čeških šivalnih strojev in sekalnih strojev, os+ala oprema pa je bila prenešena iz biv ših obrtniških obratov.
Pri slavnostni otvoritvi tovar ne je minister za industrije Slovenije dr. Marijan Brecelj v prisotnosti zveznega ministr.. za industrijo Franca Leskcšlta-Luke simbolično izročil ključe tovarne predstavniku delavstva tev. Pavlu Kopaču.
Jože Gantar
PREGLED RAZVOJA PODJETJA V PRETEKLIH 20 LETIH
Naše podjetje se lahko prišteva kot industrijski obrat med mlajšo industrijo s staro večletno obrtniško tradicijo.
V minulih 20 letih je v male katerem drugem industrijskem podjetju nastalo prav toliko sprememb kot ravno v ALPINI. Naše podjetje je v tem času dalo vso razvojne pot čevljarstvu od ročnega do industrijskega načina dela in to v o .ca razvoja celotnega gospodarstva v povojnih letih.
Temeljni kamen sedanje ALPINE je bil postavljen že leta 1945 z ustanovitvijo čevljarske za ~ druge. Takrat sta bila organi zacija in način dela strogo obrtniška. Delalo se je v manj ših obrtnih delavnicah, ki so bile raztreseno po vseh Žireh. Namesto strojev smo razen nekaj pomožnih strojev uporab -ljali šila, kladiva ter delali na kolenih. V prvem povojnem letu pač ni bilo druge možnosti. Nabavljali smo lahke le stare rabljene stroje , kateri so bili na razpolago v našem kraju.
Druga faza razvoja se je zače la s formalno ustanovitvijo industrijskega podjetja " Tovarne športnih čevljev" v letu 1947. Leto dni kasneje smo se že preselili v novo tovarniško poslopje, v katerem še danes obratajemo. P0slopje je bilo grajeno za takratne prilike za kapaciteto največ 400 parov težke obutve. Po takrat nem planu naj bi naše pedje -t je izdelovalo samo gcjzer ši vano in ročno zbito obutev.Za tak proizvodni program je bile v novem poslopju delo orga 1 nizirano v gP. vnem ročno, ven dar že po polindustrijskem na činu. Za pomožne operacije smo že imeli na razpolago nekaj strojev, dočim smo ključne ope racije še vedno opravljali ročno. Delo je bilo že razdeljeno po fazah tako, da so se tudi delavci pri ročnih operacijah specializirali za določeno delo. Pri uvedbi dela po fazah je bile "ajveč odpora in po -
mislekov pri gojzer šivani obu tvi. Delavci so z veliko ne -^jevoljo sprejeli to reogani -zacijo, ker so se bali prevelikega napora pri šivanju pod platov in okvirjev. Pri reali zaciji omenjene delitve dela je bil takratni operativni vodja pokojni Naglič Ignac u-pernejši od delavcev in je u-spel izpeljati zastavljeni program. Planske obveze podje tja so bile tako velike, da jih pc starem načinu, dela in brez vključitve novih delav -cev ni bilo mogoče realizirati. Nove delavce je bilo na ta način veliko lažje in hi -tre je vključiti v proizvodnjo, ker so le ti delali na eno -stavnejših operacijah. Izvež-bani, kvalificirani in visoko-kvalificirani dclavci so prevzeli delo na ključnih fazah , katere so bile bolje plačane. Na ta način so bili zadovoljni tudi kvalificirani delavcis kateri so prej skeptično gledali na reorganizacijo, ker so na ta način,sicer z večjim naporom, le dosegli boljše zaslu žke.
Če se spomnimo na prve povojno plansko leto, ko se je vse gospodarstvo odvijalo iz enega centra, meramo priznali, da je bilo takrat kljub pcvojnim težavam vsled pomanjakanja materialov za proizvodna podjetja lažje, ker so bila operativno vodena pc strogo postavljenem planu. Za našo vejo je bil operativni, upravni in politični organ GLAVNA DIREKCIJA USNJARSKE INDUSTRIJE s sedežem v Lju
bljani. Takrat je bila glavna naloga, kako čimveč preizve -sti. Naše podjetje je izdelovalo v glavnem dva modela čevljev in sicer en gojzer šivani model, kateri se je izdeloval v dveh variantah s plani-čarji v peti ali tudi na podplatih ter model VO.Itl ških čevljev v zbiti izdelavi brez podloge in kapic na prednjem delu. S forsiranim delom in naglim vključevanjem novih de -lavcev v letu 195o smo v tem letu že dosegli proizvodnjo 170.000 parov čevljev, kar je pomenilo rekord v zgodovini ži rovskega čevljarstva. Dosežena količina ni bila samo rekordna v odnosu na pretekla leta,temveč tudi rekordna za nekaj kasnejših let, kajti pezneje se je proizvodni program našega podjetja bistveno spremenil , kar je imelo za posledico padec proizvoda je.
Ko je bilo leta 1951. odpravljeno strogo plansko gospodarstvo, je za proizvodno pedje -t je nastopilo novo obdobje.Našemu podjetju pa je vsled specifičnosti programa v času pla nskega gospodarstva ta spre -memba prinesla težke čase.Pred časni razdeljevalni centri potrošniških artiklov so se reor ganizirali v trgovine, ki pa niso potrebovale vojaških čevljev, temveč čevlje za civilne stranke. Podjetja, katera so bila v času planskega gospodarstva izdelovala lažjo obutev za civilno prebivalstvo in so bila primerno mehanizirana, so se brez težav prila-
godila novim gospodarskim raz meram, Situacija v našem po -djetju pa je bila mnege težja, ker smo morali čez n<Č spremeniti proizvodni program in na mesto vojaških čevljev izdelo vati zbite pclčevlje iz boksa, v gojzer šivani izdelavi pa smo morali dopolniti modele lažje izvedbe. Kot dopolnilo gojzer šivanih in zbitih izdelav smo na hitro uvedli flexybel izdelavo. Nove proizvede smo ponu9 dili trgovski organizaciji Tri glav, katera je v tistih letih še plasirala proizvede vse slo venske čevljarske industrije.
Nove zahteve v proizvodnji so terjale hitre ukrepe iij. priuči tev d lavcev. Sledila je se lekcija in fluktuacija delavcev. Število delavcev se je zmanjševalo vse do leta 1954. Zmanjševanje števila delavcev in sprememba arti^cv v proizvodnji je povzročilo občuten padec proizvodnje. V dveh letih je proizvodnja padla za 55.000 parev čevljev in smo leta 1952 izdelali samo 115 tisoč parev obutve. V kasnejših letih, ko se je program proizvodnje postopoma stabiliziral in ko smo premostili pre hodne proizvodne težave je pro izvodnja ponovno pričela rasti, čeprav se je število zaposlenih še nekaj let zmanjševalo.
Na=naslednji strani navedeni skromni podatki kažejo kako je proizvodnja nihala v letih 195o do 1954.
Leto
Proizvodnja v parih	Skupno število
zaposlenih delavcev
195c	170.000
1951	123.000
1952	II5.000
1953	131.000
1954	145.000
Omenili smo že, da smo naše proizvode predajali preko trgovske oranizacije Triglav. To podjetje se je pc nekaj le tih poslovanja pripojilo k to varni čevljev PEKO Tržič in cd takrat dalje predajalo prvenstveno proizvode matičnega podjetja. Naši proizvodi so jim služili le kot dosortira-vanje in dopolnitev njihove -ga asertimana. S to spremembo je postale jasno, da v prodaji ne nastopamo kot enakeprav ni partnerji,zato sc se organi upravljanja odločili za po stepno organiziranje lastriJ prodajne mreže in odpiranje lastnih prodajaln. Za izvedbo tega programa':: 30 bila potrebni velika finančna sredstva in razširitev asertimana naše proizvodnje.
Spričo nastale situacije se je začelo novo obdobje :ia finančnem, komercialnem in proizvodnem področju. V preiz -
Leto	Proizvodnja v
1955	17B.000
1956	181.cco
1957	218.000 1958	246.000
6 oc 555 527 53o 51o
vodnem področju. V proizvodnjo sme vključili izdelave, katere so bile v tistem času v modi, takizvane "olimpia", "California" in skozi Šivana izdelava.
Pri predlaganju prvega elaborata za nabavo novih strojev na investicijski banki v Beogradu smo doživeli prvi ognjeni krst. Naše zahteve po dodelitvi deviz za nabavo strojev so bile odklonjene pc polminutni razpravi. Upornost in nenehne interven -cije so pripomogle, da smo z enoletno zamudo le dobili potrebne devize za nabavo najnujnejših strojev, katere smo takrat potrebovali.
Vlaganja proizvodnih strojev v osnovna sredstva in lastnih pro dajaln so bila plodna, čeprav so večkrat občutno bremenila o-sebne dehedke delavcev. Pi' navedeni podatki dokazujejo, dh. je podjetje v letih 1955 - 1958 hit^o napredovalo in doseglo na slednje rezultate:
parih Skupno število
zaposlenih delavcev
58o 600 7oc 74o
Primerjava med obdobjem 195o - 1954 ter leti 1955 - 1958 pokaže, da se je proizvodnja na zaposlenega delavca dvignila za 24$. Pri upoštevanju uvedbe novih zahtevnejših izdelav, je bil v tem času dose žen napredek zelo pomemben.
V	letih 1959 do 1963 smo iz vedli nadaljno mehanizacijo proizvodnih oddelkov. V lahki montaži smo postavili prvi transportni trak in dopolnili vse manjkajoče stroje za po -polno strojno izdelavo lahke obutve. Pc poizlcusnem obratovanju novega traku je delavski svet sprejel sklep,da se nabavi še en takšen trak in kupijo najmodernejši stroji za novi trak v montaži, kakor tudi potrebni stroji za povečano proizvodnjo v izdelcval-nici zgornjih delov.
V	teh letih smo izvedli največjo finančno vlaganje v pro izvodnji, kakor tudi pri od -
Leto
1959	284.000
1960	382.coo
1961	441.000
1962	458.000
1963	512.000
Indeks povečanja proizvodnje na zaposlenega delavca znaša 215$ v odnosu obdobja 195o do 1954, oziroma 174$ v odno su obdobja 1955 do 1958.
piranju novih trgovin. Potrebna devizna sredstva za nabavo uvoženih strojev smo dobili v glavnem z izvozom obutve preko podjetja G3N3RAL2XPCRT. V ' tem času so bili predloženi 4 elaborati kompenzacijskega značaja za uvcz strojev na račun izvoza čevljev in vsi 4 so bili odobreni in realizirani.
V istem obdobju je sledila priključitev čevljarskega podjetja Metka. S to priključit i jo se je stalež delavcev zopet povečal in je istočasno nastopila tudi potreba po nabavi dodatnih strojev.
S povečanim številom delavcev in z vključitvijo novih stro -jev smo v letih 1959 do 1963 dosegli proizvodnjo, ki je razvidna iz spodnjega prikaza:
Skupno število zaposlenih dečavcev
765 800 81 o 8c5 84o
Vzporedno z dvigom produktivne -sti na zaposlenega delavca smo širili tudi asortiman proizvodnje in pcvečavali celoten obseg proizvodnje.
Proizvodnja v parih
"Istočasno smo z mehanizacijo lahke obutve mehanizirali tudi gojzer šivano izdelavo. Iz tipičnega štirioglatega smu --čarskega čevlja gmo razvili so dobni smučarski tip čevlja,kateri se je do nedavnega kosal na inozemskem trgu v kvaliteti in ceni s konkurenčnimi iz delki svetovnega slovesa. Enako, kakor delavci v ostalih od delkih, se tudi delavci na tež kem traku niso ustrašili naporov pri razvoju in proizvodnji najzahtevnejših čevljev. Ti proizvodi so prinesli ALPINI sloves in devize v času,ko smo jih najbolj potrebovali. Rezul tati so bili doseženi z veliki mi napori in vlaganjem, zato ne bi smeli prepustiti osvojenega trga konkurenci, katera v sektorju smučarskih čevljev zadnje čase el: okorna napreduje, uvaja nove metode in osvaja trg.
Pri hitrem naraščanju proiz -vednje v montažnih oddelkih je nastalo nesorazmerje v kapaciteti posameznih oddelkov. Ker se je v montažnih oddelkih šte vilo ljudi vsled vključitve novih strojev zmanjšalo, na drugi- strani pa se je povečala potreba pc gornjih delih , sme morali delavce masovno pre meščati iz montažnih oddelkov v šivalnico ^n prikrojevalni-co. Vestnosti in požrtvovalnosti delavcev kakor tudi strokovnemu kadru se moramo zahvaliti, da so. se ti premiki delavcev izvedli v kratkem času brez posebnega vpliva na kvaliteto čevljev. Da so se de -
lavci hitro vključili na novih delovnih mestih, dokazujejo pc datki o naglem porastu produktivnosti na zaposlenega delavca. Kasneje, ko je bilo stanje delavcev med oddelki izravnano in , ko je storilnost v montaž nih oddelkih hitreje naraščala kot-'V oddelkih za izdelovanje gornjih delov, smo se za izdelavo gornjih delov morali poslu žiti kooperantov. V letu 1964 smo dali v izdelavo gornje dele bližnjim podjetjem na Sovodnju in v Gorenji vasi. V letu 1965 se je "ČEVLJAR" Gorenja vas priključil našemu podjetju. S to priključitvijo sc je povečal stalež delavcev za nadaljnjih loo ljudi, hkrati pa se je odpravila vrzel za preskrbo gornjih delov.
Pri pregledu mehanizacije na -šega obrata ne smemo pozabiti na uvedbo sekanja golenic. To je bilo mogoče uvesti s pomočjo tipizacije čevljev in masovnej-še proizvodnje obutve, predvsem za izvoz. Dasiravno ta faza izpopolnitve še ni v celoti izvedena,, smo na tem področju dosegli že lepe rezultate, kateri so pripomogli k povečanju storilnosti in znižanju proizvodnih stroškov.
Z vsemi na kratko opisanimi u-krepi smo dosegli v zadnjih treh letih naslednjo proizvodnjo :
Leto
1964	599.000
1965	666.000
1966	667.000
Tudi v tem obdobju se je pove čala proizvodnja na zaposlene ga delavca v odnosu na obdobje 1959 do 1963 za 32$, v odnosu na obdobje 195o do 1954 pa za 186$, oziroma skoraj trikratno.
K gornjim podatkom moramo nadalje pripomniti, da je v pro izvcdnji leta 1964 v rezultatu prikazan tudi efekt dela kooperantov, kar pri podatkih o številu zaposlenih ni upe-šteto, dočim je pri letu 1965, že upoštevano povečanje Števila delavcev zaradi priključitve "ČEVLJA Ua" Gtrenja vas.
Nadalje želim tolmačiti,da se je v letu 1966, kjer navidezno kaže padec produktivnosti,spre menil asortiman v krrist zahtevnejših in dražjih čevljev, zato je bila proizvodnja količinsko nekolike manjša.
Vsi navedeni podatki zgovorno dokazujejo o uspehih podjetja in potrjujejo, da se je podje t je znašlo v vsaki situaciji. Mislim, da ne bo narobe,če ob zaključku pregleda o doseženih uspehih v preteklosti pomislimo tudi na bodoči razvoj na -šega podjetja. Zavedati se mo rame, da ravne sedaj stojimo pred novim obdobjem, katero bo terjalo ponovno reorganiza-
btevilc
zaposlenih delavcev
867 96o 947
cijo in novih investicijskih vlaganj. Trenutne situacije ne smemo podcenjevati, kajti v zadnjem času se v čevljarski stroki uvaja nova tehnologija - tehnologija avtomatizacije, pri čemer ima vedno večji in odločilni vpliv kemije in u-poraba umetnih materialov.
Smeri razvoja se že nakazane in v tej smeri se bomo morali izpopolnjevati tudi mi ter pri tem mobilizirati in pravilno kan lizirati vse razpoložljive sile, od katerih lahko pričakujemo uspehe na tem področju. Vtej želji zakljuČu -jem svoj prispevek pri osvetljevanju dogodkov zadnjih 2C let na področju mehanizacije našega obrata.
Prane Gantar
NEKAJ MISLI C RAZVCJU DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V NALEM PODJETJU
Praznujemo 2o. obletnico de -lovanja podjetja, obletnice , ki po številu let še ni tako pomembna, kot je pomembna, če pogledamo dosedanji razvoj in
Proizvodnja v parih
v tem času nastale spremembe, take v tehničnem in tehnološkem procesu, predvsem pa spre membe v upravljanju.
Prav je, da se cb tej priliki bežno ozremo nazaj in napra -vim o kratek pregled razvoja de lavskega samoupravljanja cd za četka do danes. Tu se mislim omejiti predvsem na razvoj delavskega samoupravljanja v našem podjetju.
letos bc poteklo 17 let, ko je izšel zakon o delavskem samoupravljanju pri nas. Ta čas'je že dovolj dolg, da lahko omenimo vse pozitivne strani delavskega samoupravljanja ter kakšno praktično v -ednost ima za razvoj socialističnih pro -izvajalnih odnosov zahteva "tovarne delavcem".
Lete lS5o poca'ni prelomnico v razvoju proizvajalnih ednosov v nasi družbi in prelomnico v zgodovini mednarodnega delavskega gibanja. Ta ukrep je sprostil inciativo delavskega razreda in vzbudil zanimanje za gospodarjoaje v podjetjih pri slehernemu delovnemu človeku Jugoslavije .. Miši jen je , da ■ delavski razred ni sposoben v o diti gospodarstva* je s tem o-vrženo,
Gospodarski uspehi doseženi v teh letih , dovolj zgovorno dokazujejo, da je mogoče graditi socialistične družbene odnose samo s sodelovanjem vse ga delovnega ljudstva.
V našem podjetju je bil izve -ljen prvi delavski svet 21. aprila 195o. leta, to je še pred izidom zakona o delavskem samoupravljanju, Takratni delavski sveti, med njimi tudi naš, so bili zelo formalni in so imeli precej skrčena pooblastila. V tem času je obstojala še glavna direkcija us -njarske in Čevljarske industri je in pri njej delavski svet tako imenovanega višjega go -spodarskega združenja. V ter. času se je vodilo še planske gospodarstvo, reprodukcijski material je bil plansko dodeljen, izdelki pa tudi plansko razdeljeni končnim koristni -kom. Razdelitev dohodka je bila že naprej predpisana z za -kenskimi določili. V danih pege jih delavski svet ni mogel razviti sveje iniciative ter pokazati večjih uspehov v go -spodarjenju. V prvi vrsti se je ukvarjal z vprašanjem izvršitve plana, povečanja storilnosti, delovne discipline, v manjši meri pa z vprašanjem vzgoje kadrov, prehrane in ostalo preskrbe delavcev.
Sčasoma pa sc delavski sveti pokazali svojo živel jonsko moč in spesobnest gospodar;:nja. Postopoma so prevzemali funk -cije direkcij, ki so se na ta način pokazale nepotrebne. Delavski sveti so se znašli pred težkimi problemi; leta 1?52 smo pret-li na nov način gospodarjenja v pogojih svobodnega delovanja tržišča. Tak način gospodarjenja je mnego zahtev-
nejši, zato pa tudi rancgo us pesne jši.
V zvezi s prehodom dirigiranega gospcdarstva na gospodar stvo, ki ima za osnovo svobod nc tržišče, je delavski svet v tem obdobju reševal vrste izredno važnih vprašanj. Naj omenim samo dva, ki sta bila za naše podjetje izredne pomembna. To je, kako prilagodi ti proizvodnjo potrebam tržišča, ki je bilo vsak dan zahtevnejše, ter kako rešiti vprašanje prodaje oz. zagotoviti trajnejše tržišče. Obe ključni vprašanji je delavski svet rešil zadovoljivo in sicer tako, da se razširi asor-timan proizvodnje ter prične z izdelovanjem modne obutve predvsem v ženskih vrstah,pro daja pa se zagotovi z usta -navijanjem lastnih prodajaln.
Če govorimo o razvoju in uspehih delavskega samoupravlja nja v prvih letih, bi lahko rekli, da ni največji uspeh tega časa poseganje v vprašanje upravljanja podjetja, pač pa v organizacijskem izobli -kovanju in osvojitvi ideje de lavskega samoupravljanja ve -čine članov kolektiva.
V kasnejših letih so dobivali organi delavskega samoupravljanja vse več pravic in iste časno tudivečjo odgovornost. Postopno se je prenašala na delavsko samoupravljanje pra-' vica razdelitve dela ustvarjenega dohodka ter politika
nadaljnje usmeritve ter razvoja podjetja, nagrajevanje čla nov kolektiva ter kadrovska vprašanja.
Že leta 1953 in v letu 1954 so se pojavile težave pri prodaji naših izdelkov zaradi pre visokih cen in naraščajoče kon kurence na tržišču. Vedno bolj smo občutili, da moramo cene znižati in proizvodnjo prila -goditi lažjim in modernejšim vrstam. Leta 1955 je delavski svet po večkratni in dolgi obravnavi sprejel sklep, da je treba postopoma preusmeriti proizvodnjo iz ročnega na stroj ni način. Še istega leta so organi samoupravljanja obravnavali prvi program mehanizacije. Delavski svet je program mehanizacije sprejel in s tem nakazal nadaljno pot razvojnega programa podjetja. V nadalj njih petih letih je bilo delo organov samoupravljanja zelo pestro; s prenašanjem pravic in postopne decentralizacije upravljanja je bila prosperi-teta podjetja vedno bolj od -visna od prizadevanja kolektiva ter od aktiviosti in spo -sobnesti organov samoupravljanja. Se nadalje je bila najvaž nejša naloga mehanizacija proizvodnje in znižanje proizvodnih stroškov.
Do leta 1962 je v podjetju deloval le centralni delavski svet ter upravni odbor. Pomožni organi delavskega sveta pa so bile stalne in občasne komisije ( leta 1962 10 komisij).
Leta 1962 pa so bili izvoljeni tudi delavski sveti ekonom skih enot. Na ta način stalno dela v organih samoupravljanja upoštevajoč svete delovnih e-not in komisije preko 12C delavcev.
V sedemnajstih letih se je zvrstilo v organih upravlja -nja nad polovico članov delov nega kolektiva, ki so uspešno opravili zadane naloge. Vsebi na dela delavskih svetov pa~ se je od začetka do danes v mnogočem spremenila. V začetku sc bili delavski sveti pre malo razgledani v pcgledu u -pravijanja in je pege sto prišlo do manjpomembnih razprav, pri načelnih odločitvah pa je bilo mnogo težje priti do skle pa. Sedaj, ko imamo že tolikšno število članov kolektiva, ki so že opravili preizkušnjo v organih upravljanja, bodo te stvari lažje, čeravno so danes naloge in odgovornosti mnogo večje.
S ponosom lahko gledamo na do sežene rezultate ter velik uspeh delavskega upravljanja. Bodimo pripravljeni tudi v bo doče pomagati in sodelovati pri reševanju problemov, s ka terimi se dnevno srečujemo.
Nadaljni razvoj podjetja in kraja je odvisen od pravilnega gospodarjenja, saj so da -nes res prenesene vse pravice in dolžnosti na delavce ko -lektiva ter je uvedeno delavsko samoupravljanje v pravem pcmenu besede.
• •
Alojz. Pilipič
GLEDAMO V BODOČNOST
Kc bbhajamo 20- letnico delovanja našega podjetja, ne gledamo samo naše delo, koliko smo ga opravili in kako smo ga opravili, pač pa tudi kakšne finančne uspehe smo dosegli . Nedvomno lahko rečemo, da je uspeh velik.
Podjetje je s svojimi finan -čnimi sredstvi v 20. letih nabavilo skoraj vso strojno opre me, zgradilo novi del tovarniške zgradbe, novo skladiščno stavbo in skladišče vnetljivih tekočin, nabavilo je svoja tovorna vozila in opremilo pi -sarne s sodobnejšimi pisarniškimi stroji, itd. 3 tem smo ustvarili dobro osnovo za nove korake v naslednje dvajset-letje.
V obdobju od 1947 do 1952 smo delali brez večjih finančnih težav. Za finančna sredjtva ni smo imeli skrbi, ker smo lahke dobili dovolj kreditov za na -bavo investicij in kretkeroč-ne kredite. Proizvodnja je bila v okviru plana prodana brez naših prizadevanj. Toda 1952. leto nam je prineslo bistveno spremembo. V tem letu je bilo konec planskega razdeljevanja proizvodnje in s tem lepih časov. Misliti sme morali na organizacijo lastne prodajne mreže, da bi lahko prodali sve jo proizvodnjo. Spremenjen a-sortiment obutve pa je zahte-
val sodobnejšo tehnologi j o.Zato srno v letih 1958 in dalje morali ogromne investirati v strojno opremo in inštalacije.
V	letih 1960-1967 smo povečali vrednost st ojne opreme in inštalacij za 278$, vrednost inventarja za 285$ in vrednost gradbenih objektov za 413$. V letu i960 je znašala vrednost osnovnih sredstev na zaposlenega delavca 3.I80 II din-, ob koncu leta 1966 pa že 9*345.-II din. letošnje loto nam je prineslo novo zahtevo za močnejše investicijske vlaganje, če bomo hoteli obdržati sedanji položaj v zunanji trgovini in Še naprej širiti svoja prodajna področja na inezem -skem trgu in konkurirati s cenami. Potrebni bodo večji na -pori in prispevek vseh članov kolektiva zlasti zato, ker so močno spremenjene možnosti najemanja investicijskih kredi -tov.
V	obdobju po letu 195o sme dosegli ogromen napredek tudi v bruto produktu (v celotnem dohodku). Tega smo v obdobju 195o do 1967 povečali 2b krat ob 57$ povečanju delovne sile. Celotni dohodek sicer ne more biti edino merilo aa našo uspešnost, ker vsi vemo, da so se med tem časom stalno dviga le tudi cene. Realnejšo sliko porasta produktivnosti za navedeno obdobje dobimo, če pri merjamo porast obsega proiz -vodnje v parih. Proizvodnja v parih je perastla za 29c,i.Tak porast proizvodnjo ob zelo niz kem porastu delovne sile nedvo
mno kaže, da so bile naše investicije dobro naložene.
Podjetje se je že v 1 etu 1952 odločilo, da bo del svoje proizvodnje tudi izvažalo. Do kon ca leta 1959 smo dosegli letni izvoz že 54.056 parev. Od leta 1959 do 1966 leta pa smo povečali izvoz še za nadalj -nih 215$ po praih, po vrednosti pa za 388$. Dafaes predstav lja naš izvoz cca 35$ naše celotne prodaje pc vrednosti.
Ob današnji obletnici lahke rečemo, da smo zadovoljni s tem, kar sme v preteklih letih dosegli. Toda živimo za bodočnost. Misliti moramo, kako bomo poslovali naprej. Pred nami je težko obdobje reforme. Tudi naše podjetje občuti njen ekonomski pritisk. Pred nami stoje vsak dan vprašanja, kako zagotoviti redno oskrbo proizvodnje z reprodukcijskimi aa -terjali, zaskrbljujoče so cene materialov, doseči želimo višje osebne dohodke in s tem boljši standard članov kolektiva. Istočasno bi radi obdržali ali znižali cene proizvodov ter s tem zagotovili našo kenku rančne sposobnost na domačem in zunanjem tržišču.
Reforma nam je prinesla tudi velike restrikcije investicijskih in kratkoročnih kreditov. Taka kreditna politika pa ot...ž-koča naše finančno poslovanje. Zate nas pritisk reforme sili k vse bolj ekonomičnemu in rentabilnemu poslovanju podjetja in k skrbi za povečanje lastnih
obratnih sredstev.
Poleg skrbi kolektiva za in -vesticijska vlaganja, sirje -nje obsega proizvodnje in več jo prodajo, pa nismo pozabili tudi na zboljševanje standarda vseh članov kolektiva. Po odločitvah delavskega sveta smo investirali mil jonske zne ske za izgradnjo počitniškega doma, da bi s tem omogočili delavcem podjetja pri,erem le tni počitek. Mnoge smo inve -stirali tudi za stanovanjsko izgradnje. Podjetje je delo -ma za lastnimi sredstvi, de -loma pa s krediti zgradilo tri stanovanjske bloke za potrebe delavcev, zadnji dve le ti pa je delavski svet name -nil sredstva zlasti za indi -vidualno gradnjo. Odobril je za 35o.4oo.- N din stanovanjskih kreditov za izgradnjo in dividualnih stanovanjskih hiš.
Vsa navedena dejstva kažejo, da prizadevanja tistih članov kolektiva, ki so bili pobud -niki za zgraditev tovarne in jih danes ni več med nami in tistih, ki src danes še na delovnih mestih, niso bila za -man.
S temi prizadevanji moramo nadaljevati v še povečani meri, da bi s tem omogočili obstoj tudi naši mladini.
Albinca Možina
KADROVSKA KRONIKA
Praznovanja 2o~letnice obstoja ALPINE je lepo obdobje in prav je, da ob tej priliki vsaj malo prelistani knjige, kjer so vpisani podatki o zaposlenih delavcih in tistih, ki so bili prvi zaposleni v tem podjetju - takrat tako imenovani Čevljar ski zadrugi z o.j. Žiri. Berem; lo jmnij 1945 Pivk Ivan, Peternelj Jernej; 11 juij 1945 Bogataj Avgust, Končan Anton; 13. junij 1945 - Vončina Angola, Kavčič Ivana, Bogataj An -ton. Nov datum, nove zaposlitve. Tako se je Število delav -cev v takratni zadrugi večalo iz dneva v dan. čas je tekel, zaposlenih je bilo vedno več delavcev, ko je v začetku leta 1947 z odločbo Vlade LRS bilo ustanovljeno gospodarsko podjetje s sedanjim naslovom:ALPINA tovarna čevljev Žiri.
Zanimiv je bil podatek c številu delavcev, ki sc bili v času cd ustanovitve do danes zaposleni v ALPINI. Zanimivi pa so tudi naslednji podatki.
V letu 1945 se je v takratni zadrugi zaposlilo 168 delavcev, naslednje 1946. leto pa le 72 delavcev. Znatne več delavcev se ja zaposlilo 1947. leta in sicer kar 2o3 delavci. Tu so všteti tudi tisti, ki so v tem letu nastopili učno dobo. Cb
koncu 1947 leta je bilo zaposlenih 351 delavcev in 52 vajencev. Te vajence, ki so se takrat učili čevljarskega poklica, srečujemo danes kot zelo dobre delavcev na raznih delovnih mestih v proizvodnem procesu in drugih strokovnih delovnih mestih. Precejšnje število le-teh je do danes pri dobilo znanje visoko kvalifi--ciranega delavca. Večji porast delavcev je zabe lesen v 1948 letu., nekoliko manjši pa v 1949 letu. V začetku 195o leta je bilo zaposlenih 65o delavcev in delavk. Žensk je bilo v tem času zaposlenih oe razmeroma malo, le 212. V obdobju do konca 1954 leta je število zaposlenih postopoma upadalo tako, da je bi lc povprečje zaposlenih delavcev v tem ča.u 512. V leJvj. 1955 pa 2e zopet zaznamujemo porast zaposlenih delavcev in siccr za 66 oseb. Tudi vsa naslednja leta je število delavcev naraščalo. Največji porast delavcev opazimo v letih 195fc in 1957. in to kar za 95 delavcev. S tem povečanjem zaposlenih je podjetje imelo ob koncu 1957 leta 7n4 delavcev. V teh dveh letih je bilo od novo zaposlenih večina žensk. 1957 leta imamc zaposlenih že 293 žensk.
V drugem polletju 1959 leta je bilo podjetju ALPINA priključeno industrijsko čevljarsko podjetje METKA. S to priključitvijo se je število zapo slenih povečalo okrog 4o.
Tudi v kasnejših letih je število zaposlenih še vedno na -
raščalo, vendar je bil ta porast zmernejši. V času od i960 leta do zaključka 1964, se je število zaposlenih povečalo za 79 delavcev. Za petletno obdeb je to ne poneni veliko. Zanino-vo pa je dejstvo, da se jo v tem času povečalo število zapc slenih žensk za 125. S tem sme imeli ob koncu 1964 leta zaposlenih 485 žensk.
Nov val povečanja delovne sile smo zabeležili v letu 1965 s priključitvijo Obrtnega podjetja ČEVLJAR Gorenja vas. Spre jeli smo 98 delavcev, pretežno ženske delovne moči. Povprečno število zaposlenih ob koncu te ga leta je 961 oseb, cd tega 566 žensk.
V	preteklem 1966 letu je število zaposlenih padlo za 14 moških, število zaposlenih žensic je ostalo neispremenjeno.
Zakjuček 2o letnega obdobja nam pove, da smo v tem času samo v proizvodnem podjetju povečali število zaposlenih za 594 oseb, skupaj 221 moških in 373 žensk.
V	prej navedenih podatkih niso všteti delavci, zaposleni v naši trgovski mreži.
Prva naša trgovska delavca sta bila Peri Selihar in Karlo Ko -mac, ki še vedno prizadevno delata kot poslovodja naših trgovin, prvi v Ljubljani, drugi v Zagrebu.
Prvo trgovino smo odprli v septembru 1953 leta v Sarajevu, v 1954 letu pa še v Ljubljani,
Zagrebu, Ajdovščini, Beogradu in drugod.
V letu 1953 se je naša prodaj na mreža imela zaposlenih le 8 delavcev, naslednje leto pa se je številc zaposlenih po -večalo na 36.
Število lastnih prodajaln se je večalo , s tem pa tudi število trgovskih delavcev. V 10 letnem obdobju lastne trgovske mreže (1953 - 1962) smo odprli 32 prodajaln širom po državi, v teh prodajalnah pa je delalo 120 delavcev. Da -nes ima naša trgovska imreža
37 prodajaln s 134 trgovskimi delavci.
Iz tega, sicer skopega pregleda lahko ugotovimo, da je seda nja ALPINA zrasla iz majhne č čevljarske zadruge z 240 delav ei. Od leta 1947 do danes jo ALPINA veliko napredovala. Število zaposlenih se je povečale na 1070 delavcev in delavk.Imamo lastno trgovske mrežo, vklju čili smo se v zunanjo trgovino, skratka, dosegli smo lep gospodarski napredek.
Angelca Pilipič
KRONOLOŠKI PREGLED POMEMBNEJlIH DOGODKOV ALPINE TOVARNE CEVLJ-.V ŽIRI
- prva delavnica po osvoboditvi je bila v bivši zadrugi "Sera1-Žiri
1/6 1945 je bila or. anizirana iz vseh predvojnih čevljarskih
obratov enotna čevljarska zadruga z omejenim jamstvom pod imenom CEVLJARNA Žiri. V zadrugi je delalo 10C delavcev. Ta ustanovitev je bila uradno registrirana dne 19/4 1946, njen predsednik pa je postal Vinko Govekar, člani uprave pa Mirko Kosmač, Pavel Kopač in Maks Tušar,
3c/4 1947 je vlada LR Slovenije uradne ustanovila državno gospodarsko pedjetje z imenom TOVARNA ŠPORTNIH ČEVLJEV ŽIRI. Njen prvi ravnatelj (direktor) je postal Vinko Govekar. Za šefa komerciale je bila postavljen Janez Oblak, gl.vni računovodja pa je bila Ivanka Justič,
15/8 1948 je bila otvoritev nove tovarne, katera se je intenzivno gradila jeseni leta 1946 in celo leto 1947, ter v letu 1948, vse do otvoritve,
leta 1947 je bilo izdelanih 68.000 parov čevljev (delavskih gojzer čevljev)
3c/8 1948 je bil namesto Vinka Govekarja imenovan za direktor ja TŠČ Širi Miha 8 vab, tega pa j.e
19/8 1949 zamenjal novi direktor Cvetko Andrej,
v letu 1949 je znašal fizični obseg proizvodnje že I86.000 parov čevljev (delavski, vojaški in smučarski čevlji), zaposlenih pa je bilo v tem letu 591 delavcev,
2/9 195o so prevzeli upravljanje tovarne samoupravni organi: delavski svet, upravni odbor ,
9/1 195o je bil za glavnega računovedjo imenovan Edvard 3trlič
6/9 1951 se je pc sklopu upravnega odbora sprememnilo ime tovarne v novo ime? ALPINA tovarna športnih čevljev Žiri,
3l/3 1951 je dobila tovarna dovoljenje, da lahko svoje proizvede izvaža,
25/l 1952 je bil postavljen za direktorja Anton Peternelj; zamenjal jo Cvetko Andreja,
16/1 1952 se je preimenovalo ime podjetja in od tedaj naprej se glasi: ALPINA tovarna čevljev ŽIRI,
leta 1952 preide podjetje od izdelave težke obutve na šir^i asortiman, uvaja se izdelava vseh vrst obutve,
13/7 1953 je delavski svet sprejel sklep o ustanovitvi lastno prodajne organizacije IPM, ki se je do danes razširila na 37 prodajaln,
leta 1953 in 1953 je ALPINA prejela zlate"kolonje za kv .liteto,
leta 1955 je delavski svet prvič obravnaval vprašanje mehanizacije podjetja in je bil takrat pripravljen elaborat za postopno mehanizacijo, ki se od takrat dalje vsako leto v širšem obsegu uresničuje,
31/3 1955 je prevzel dolžnosti direktorja Alojz Filipič name -sto Afitona Pe temelja
l/l 1957 je bil v podjetju uvoden čbračun po ekonomskih enotah (sedaj delovnih enotah), ki so bile tudi takrat ustanovi jene,
13/1 1959 se je k Alpini priključilo čevljarsko pedjot je"Ho tka"
1/2 i960 30 bilo uvedeno delo pc trakovih, kar pomeni prehod is ročnega na industrijski način proizvodnje,
2o/3 1961 je delavski svet sprejel sklep o gradnji novega trakta za skladišče gotovih izdelkov in za upravne prosta re. Na istem zasedanju je d :lavski svet odločil, da se izdelata v domači mehanični delavnici dva krogotoka in sušilnici. Trakt je bil dograjen 1/8 1962 in istega dne dan v uporabo,
21/6 1962 je delavski svet sprejel sklep o uvedbi toplega obroka (malice) v novozgrajeni jedilnici v novi stavbi, l/j 1967 pa je bilo uvedene tudi kuhanje kosil,
v 1962 letu sta začela obratovati dva trakova in leta 1963
tretji proizvodni trak; s tem je bil zelo izpopolnjen industrijski način izdelave, ki se pa še stalno dopolnjuje ,
9/4 1964 je delavski svet sprejel prvi statut podjetja
lc/7 1964 je delavski svet sprejel sklep o priključitvi ČEVIJ/?.-JA Gorenja va3 k ALPINI Žiri, l/l 1965 pa je bila priključitev ČEVLJARJA k ALPINI izvršena,
11/2 1966 je delavski'svet imenoval za direktorja podjetja Izidorja Rejca,dipl.oec .,
leta 1966 -spomladi- je bilo dograjeno novo skladišče gotevih izdelkov,
13/5 1966 je delavski svet sprejel drugi statut podjetja s katerim je bilo podjetje delno reorganizirano. Ustanov-
^	ljeni s o bili oddelki izdolcvalnice gornjih delov -
lahke in izdelki izdelovalnice gornjih delov - težke ter oddelek izdolcvalnice gornjih dt.lcv - lahke Gorenja vas (namesto prejšnje prikrojevalnice in šivalnice). Reorganizirani so bili tudi strokovni sektorji.
1/5 1967 vključuje IPM ALPINE 37 lastnih trgovin,
Od 3o/4 1947, ko jo bil sprejet formalni akt o ustanovitvi podjetja pa do 3o/4 1967, se je število zaposlenih zvišalo od 100 na
1070 delavcev, kolikor jih je bilo zaposlenih v ALPIITI l/5 1967.
"DELO, ŽIVLJENJE" je glasile tovarne čevljev ALPINA ŽIRI. Ureja ga uredniški odbor:
Konrad Petemelj, Jože Peternelj, Silva Burnik, Ernest Mlakar, 'Magda Čadež, Alfonz Zajec - odgovorni urednik, Majda Trček -glavni urednik.
Izhaja mesečno. Naklada'900 izvodov. Žiri , 7. maja 1967
KRONIKA OB 20 - LETNICI ALPINE
Ni mi pela melodije muza sladke poezije: ko pisal sem vrstice te mi polno ni bilo srce krepčila, ki ga da Parnas bodril me ni Eratov glas, ki ga zasliši vsak poet, ko s pesmijo obdarja svet. Ni besede tu, ne stiha, ki bi plod bila navdiha, To je prav skromna kronika, ki le zato je pisana, da vam skuša razodo ti, kaj smo delali prod leti.
Dvajset let je že minilo, ko gradili smo ALPINO, Visoko pne se zdaj v nebo, s ponosom nanjo zre oko.
Kdor gleda to poslopje zdaj, v duhu stopi naj nazaj in spomni naj se vseh težav, ko rasla ALPINA je iz tal.
Kaj ljudje so žrtvovali in kako so se trudili, ko so v želji vkup se zbrali, da tovarno bi zgradili.
Krepko voljo, misli zdravo imeli naši so ljudje, zato so zmogli vse težave, ko gradnje so lotili se.
Delalo je staro, mlado; udarniški jih gnal je duh; v srcu so gojili nado, da jih čaka boljši kruh.
Obrtne prej delavnice v podjetju skupnem združene, so nanovo zaživele vse pod streho hiše eno.
Namestil se je personal in se pripravil material; premagujoč nebroj zaprek se delo spravilo je v tek.
Dokler je distribucija bila še dirigirana, prodajalo se je vsak dan, prav vse,kar je določal plan.
Ko decentralizirana bila je proizvodnja vsa, pri nas brez vsakega prepira trgovska mreža se formira.
V tovarni naši so tačas, še vsi na roke vlekli dreto, zato prizna naj vsak od nas, da so potili se presneto.
Kaj bi morali storiti za čimvočjo rentabilnost? Treba stroje bo kupiti, da povišamo storilnost.
n Ker vodstvo je bilo prevdarno, je hitro preštudiralo, da je v celoti vso tovarne, čimprej rekonstruiralo.
In	tako tovarna cela
je	spet znova oživela,
kc	jo tekoči stekel trak,
se	toga veselil je vsak.
Ilismo pa pri tem ostali, načrte nove smo snovali in pedvzeli sme ukrep, da se sprejel je takle sklep:
podjetje naj se od zdaj naprej hitreje širi kot poprej. Bo treba prostor pridobiti in novo stavbo si zgraditi.
Ko smo stavbo to zgradili, napravili smo velik skok, saj močno smo okrepili proizvodnje naše tok.
Če bolj dolgo bi zgradili, bilo še boljo bi za nas, to prevdarno so menili vsi strokovnjaki tisti čas.
V času tem ustanovili smo tudi našo kuhinjo, prej smo od drugod vozili našo toplo malico.
Alpina naša pa brez kraja s svojim delom se oplaja in zato prostorov stiska jo še kar naprej pritiska.
Problem rešiti smo hoteli, zato smo znova šli graditi; prostore nove smo želeli, naše čevlje namestiti.
Čevlje smo dotlej spravljali v oddaljene zadružne hleve, z užitkom tam smo poslušali romantične govedje speve.
Kc skladišče smo zgradili, retilo stiske ni podjetje, od hlevov nismo se ločili, še iščemo v njih zavetje.
Na kratko izvedeli smo zdaj, kako tovarno smo gradili; poglejmo malo še nazaj, kako smo upravno jo vodili.
Minilo sedemnajst je let, ko bil povsod je sklep sprejet, da naj postane proizvajavec tovarne svoje upravljavec.
V	času tem je kolektiv pooblastila vsa dobil,
da sme voditi gospodarsno mu zaupano tovarno.
Takoj pri nas je sklep sprejet, da izvoli delavski se svet, tudi drugi upravni organi v tem času bili so ibbrani.
V	očeh jim je sijal ponos, ko prvič so pri nas volili, saj novi družbeni odnos
takrat so v stvarnost spremenili
Tako načela samouprave razvijajo se ves ta čas, v precejšnji meri do veljavo prišla so tudi že pri nas.
Pospešiti čimbolj razvoj, smo pred leti že sklenili, zato naš notranji ustroj smo takole spremenili:
z ozirom na obstoječe stanje, smo takratno poslovanje temeljito preuredili in na enote razdelili.
Taka delovna enota po svoje vsaka trudi se, da pri delu kot celota uspešna res iskaže se.
Doslej še nismo,omenili da Metka je bila v Žireh, k Alpini to smo pripojili, želeč izboljšati uspeh.
Pa naj ne misli zdaj nihče, da Metka je bilo dekle, to je ime delavnice, kjer delali so čeveljčke.
Da bi delo okrepili, smo kasneje pripojili čevljarski obrat Gorenja vas, ki delal je že prej za nas.
Že vse čase se poudarja, da pod vodstvom gospodarja,, ki modrost mu polni glavo, delo teče za zabavo.
Ko pri nas smo to^spoznali, smo takoj se odločili; v šolo smo ljudi poslali, da bi znanje pridobili.
S tem smo končno vzgojili dobre strokovnjake mlade, ki nam bodo izpolnili vse pričakovane nade.
Mlade kadre v Kranju vzgaja šola za čevljarske vede, vsako leto tja odhaja jih precej iz naše srede.
Lansko leto je Alpina doživljala močan pretres, saj v celoti je izpolnila ves reelekcijski proces.
V obdobju tem več raznih grap ustvarjalo je velik hrup; vspostavljen bil je red nazaj, ko vsak dobil je položaj.
Zdaj v tem pogledu vlada mir, prišli smo spet na pravi tir in trudimo se dan na dan, da bi povsod dosegli plan.
Pri tem nemalo je težav, to vsakdo bo prav r:.d priznal; tudi pri nas postal jo živ, reforme gospodarske vpliv.
Kako smo uspevali pri nas na vseh področjih ..adnji čas, naj vam kdo drug kaj več pove, ki bolje informiran je.
Naj zdaj napravimo pregled, kolikšno je njih število, ki so v obdobju -dvajset let-pri nas držali za krmilo.
Zdaj podjetje nam posluje že kar z šetstim gospodarj srn, pravne posle pa rešuje si s četrtim sekretarjem.
Drugih ne bi zdaj našteli, ki tvorili so aparat; povedati bi pa želeli^ da spomnimo se jih večkrat.
Srčno hvaležni smo jim vsi, kar so dobrega storili; v dobrem jih posnemati bomo se na moč trudili.
Zdaj počasi se končuje ta moja skromna kronika, dobro vem, da ne vsebuje, kar vse bi v bistvu lorala.
Ne sodite me prestrogo, če izpolnil sem nalogo bolj slabo, nedovrseno. Vendar pa za vsako ceno
skušal sem se potruditi in le tisto izraziti, kar resnico razodeva -saj to čas od nas zahteva.
Naj dvajsetletni jubilej spodbudo daje za naprej, da naša ALPINA bo v Zireh, dosegla večji še uspeh,
Anton Zakelj