J\fi lepšega dekleta, kot je Slovenka v narodni noši! Vzorci so posneti po starih narodnih nošah. Svila za krila kakor tudi svileni robci z resami so pravkar d osli: xma Voz za Vas je BMW! iot>enegcJ' ioferjcš. S&mi 1 IfffiRS vozife ž njim, kakor bi se voziti >s; kolesom. Avto BMvV Vam bo pokoren in poslušen na vsak Vaš gib. Preizkusite ga enkrat. Telefonirajte ali pišite dopisnico generalnemu zastopstvu: DOLENC & T O N N I E S Ljubljana, Dvofakova ulica štev. 3. 'Telefon 27- 62. /litai = ■lili ibiiV — MODNE NOVOSTI! ZA POMLADNO SEZIJO /nii T x liir.i nri^ i,- t. in i m (< n |i i' I . ! .A .51 -lo/ogbO 38 9j_ fib tIi3Sk : £318 OlBlUlrf \ 9ig iTiij. icbflil ,fni~AB .fj Jiiicptoa bžbV jryl .jI/it VBiq šoai i b ,ilcvd Bq o?, raotloteii )t(i filaol .fllsfab BŽjgn? gil 9ŠBioq it .Siifiviii o" onoš otibiv ni oitiiiq'ii .obcIaBn f .2 ,H i»qao§ io/ogbO JI [ .Bboqaog cgadilav orača h fi Biagvs tlodtun Bfigš O I ij,rt s a3 ni ii£9Blq žbi 3i8BS BI —_____ ■ t itoqiJ9'iq l'joni ni [noiaBs slab Bq bhsS ,9t§ ni ANGLEŠKO TOAbA ,i5omoq BLAGO1 (ros aoJlaa iroa Bl9DlY~nonnn3o oiao§oq ni o/r/ui ig SPEC. VRSTE- NAJNOVEJŠE - VELIKA IZBERA ■>ioq .igaob x oniib')Yoq oav 9tik>CI» tBlJn ij, (ii idoa lizztFloFŠtc ^ ''jPSf/'frVRDkl'^" BS ''I rosa Blfib» noš BS i t o\y JkT f \ TJ" A »»I .9inaŽBiqV 'Iniiijl oi se id V Bq iBbnc -i mita S .Bviaaeoq itf&mi ažon a5o um .olibo? .BbBim. 5ov BVI LJUB L J AN A )Bt olos mcmi 03 VBigaO .l&abv ura Sk ob ,bv9Wb A?OTVG/?£.SJV/ TRG ŠTEV. 15- J,iS, NASPROTI NUNSKE CERKVEho L & bIibIv ni momjjxBT on 38 uioioiu S JaonaiovbssH i i. m .................. ,, ,i ,1,i......r, i, ,1,,, i.i ni. .o\DI od '•■»I ,4lll : :(•'•; | !'•' !!,"!"!'• r.rki! I)'ll|! M| ! im ,te3f .bgiv, islojto s migi^ .9qa ofltBDido ,vomob f to n e ....a „,i i, „; , __„„k • „., f, i Ti i ili; ,inr,>oI oa 9'J .Bxom x9id jsi9T|s laoikrs cnlilsl i< >3Bib iriisoiq ,gc1ij]8 ni biiijuj ojibjI9ii o-ael nub jsjjiIl _ . . _. . ,. .. . _ vr.r ~~— ol i>x l^ivri4 iWW»oinEuqI'^^bo čini Som toM J3I 01 fi ^i ^na sledeče predhdbl^.š^va naprej ffi,«^'11 . .... ............ ..... ........____,,..,q-iiof zaj, ima preprosto pripravo za vezenje in krpanje. Teče tiho s krogličnim sistemom. .ilrjvriboii dal oJuav xBj, mnioin ni icpla iainb iav a Brezplačen pouk na domu ali v tečajih.' 9« isuži • ajnijliifle ožiig? ilunlBn 9m a Garancija 3 O let! } f')j iiBqoinoq ojlnl ')t'iiffiiomi odiiJiii unioT a 'jIivbk Prodaja se tudi na zelo ugodne in dolgo- : ročne obroke, MR&f (f^gl^r^i^^^ f baviti tudi oni, ki ima skrompe! dohodkei. Zahtevajte breiplafina prospektp in cepike! n cM b'/**'^ lo9 ♦t, i .rdšnf --H trgovina šivalnih strojev, gramofonov, koles itd. ( !asq i LJUBLJANA Masarykova cesta palača Vzajemne zavarovalnice (pri kolodvoru). Telefon štev. 23-83. A >bi ifl lil ll i' I i k I. Odgovor R. K. V. Popolnoma se strinjam z Vami. Žal, da je še veliko takih mož, ki nimajo srca za trpinko in vidijo ženo samo takrat, kadar jim gre za naslado. Vaša sotrpinka. II. Odgovor gospej R. K. Moj mož je prav tak. Igral bi samo velikega gospoda. Prijateljem se pa hvali, da je žena najbolj zvesta in najcenejša dekla. Posla moraš plačati in če z njim grdo ravnaš, ti pokaže figo in gre. Žena pa dela zastonj in mora pretrpeti vse moževe sirovosti. Da ni otrok, pa bi zapustila takega brezsrčnega moža. «Lažnivec.» Lažnivcu ni druge pomoči, kakor da ga javno in pogosto osramotiš. Videla sem nekoč ženo, ki se je, ko je mož lagal na vso moč, obrnila k tretji osebi in ji rekla: »Delite vse povedano z deset, potem bo približno prav.» Mož, radoveden, kaj je žena rekla, jo urno vpraša: »Kaj si dejala?» «Oh, nič,» odvrne žena, »dala sem le navodilo za uporabo tvojih besedi h T. P. Vprašanje. Imam fanta, ki me hoče vzeti za ženo, vendar pa razmere ne dopuščajo, da bi se to kmalu zgodilo, ker mu oče noče izročiti posestva. Z njim se poznam že dve leti. Oba nisva več mlada. Večkrat zahteva, da se mu vdam. Čeprav ga imam zelo rada, tega nočem storiti. Naj li žrtvujem svojo srečo ali naj čakam, kaj prinese bodočnost. Svetujte mi, kaj naj storim. Revno kmetiško dekle. Razdvojenost. Z možem se ne razumem in vlada v naši hiši pekel že veliko let. Čeprav se trudim, da bi bilo med nama strpljivo življenje, mi to vendar ne uspe. Trpim z otroki vred. Kaj mi svetujete? Pred kratkim sem podedovala nekaj premoženja, tako da bi lahko z otroki živela brez moža. Če se ločim, ali mi sodišče pusti otroke? Krivde za ločitev pa ni ne na moji niti na njegovi strani. Prosim pomoči. R. L. iz Kranja. Sirov mož. Moja služkinja je proti meni zelo predrzna in arogantna, a si mislim, dokler bo šlo, bom potrpela, ker je na deželo težko dobiti drugo, ko vse sili v mesto. Nekoč je bilo stranišče že skrajno zane-marjemo, a sem bila doslej tiho, češ, bom videla, ali so res vsi drugi slepi in moram jaz vsako reč podrezati, potem pa pravijo^ da sem sitna. Neki dan pa pride mož in me nahruli vpričo služkinje: «Zakaj pa stranišča ne ometeš, vse polno je pajčevin?» — Prosim Vas, kaj pravite k temu in kako imenujete tako postopanje? Drugič povem možu slučajno nekaj v nemščini, da bi služkinja ne razumela, ker ima kuhinjska vrata, ki drže v dnevno sobo, odprta, pa me mož glasno opomni: «No, kaj pa je treba to v nemščini pripove-dovati?» — Prosim Vas, kaj pravite na to in kako Vi imenujete tako postopanje? 1.1, v J. Bolezen ali brezobzirnost. Moj možek je v državni službi, in ker je večkrat službeno zadržan, prihaja Slabo vreme ograža zdravje, zato použijte nekaj pastil PANFLAVIN ki Vas bodo varovale prehlada. iNGJimpUENn W IITriJT LJUKLJR. KtLABVtRSKf) ULICO 2: ZA VAS SMO IZGOTOVILI zalogo nbvih pomladanskih kostumov in plašče v. DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 16 Telefon 32-33 Telefon 32-33 pač po navadi bolj pozno domov, večkrat se pa ustavi pri svojih znancih v hotelu ali v gostilni. Ko pride domov, običajno že vsi spimo, in takoj ko leže, že zasmrči s tako močno silo, da ne prebudi samo mene, marveč tudi otroke. Ker sem zaradi slabega spanja drugi dan tako nekako čudna in slaba, prosim drage čitateljice za kak dober nasvet oziroma kakšno sredstvo proti tej bolezni. — Hvaležna Vam bom. M. H. Kako si ohranim ljubezen moža? Poročena sem že 10 let. Moj mož ima 35 let, jaz sem 8 let starejša. Zadnje leto sem bila zelo bolna in tudi operirana. In sedaj nima moj mož nobenega zadovljstva več doma. Lansko leto smo si sezidali nov dom, s katerim je imel veselje, ali sedaj je vse minilo. On niti ne po^ stopa več z menoj kakor mož z ženo, ampak kakor sin z materjo. Čisto drugačen je postal. Če je v sobi pri knjigah ali na vrtu, zmeraj nekaj premišljuje in je otožen. Izvedela sem od ljudi, da se shajata z nekim mlad'im dekletom in da mu tudi ona vrača ljubezen. Seveda, on se je zaljubil vanjo, ki je dvajset let mlajša od mene. Ko sem mu to očitala, toliko da se ni zjokal in je rekel: »Če ne molčiš o tem, je konec najinega skupnega življenja.* Torej, drage tovarišice, pomagajte mi razsoditi m mi svetujte, kako naj naredim, da ga zopet priklenem na dom, ker pravi, da brez otrok nima nobenega veselja. Obupana žena iz P. Birmanska darila v veliki izbiri po znižani ceni L. VILHAR, urar, Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 36. Lepa dežela Jugoslavija ... SARGOV s svojimi veličastnimi samostani ... s svojimi krasnimi portali... in bisernimi zobmi svojih prebivalcev! Vedno znova učinkujejo krasote te posebne dežele s svojimi vabljivimi čari, in vedno znova občudujejo vsi blesteče bele zobe njenih prebivalcev. Stotisoče Jugoslovanov neguje zobe s Sargovim Kalodon-tom. Sveža in bujna pena te zobne kreme daje zobem biserni sijaj, a ustam zdravje in čistoto. KALODONT ohranjuje zdravje in lepoto zob. Odgovor G. Ž. iz M. Gotovo ste hladni napram svoji ženi. Premalo se brigate zanjo. To je najbrže povod njeni ljubosumnosti. Govorite z njo odkritosrčno besedo. Vzemite jo s seboj, kamorkoli greste, bodite z njo ljubeznivi in videli boste, da bo ljubosumnost prenehala. «Ljubosumnost.» Poskusite ^i^j s svojo ženo tako nežni, ljubeznivi in pozorni jkakSpFpjSve dii in videli boste, d# V«ša^eife*%*b, pa sem to sam ponovil, tako da sem se tega hudičevanja že sam privadil. Sicer se zase • ne bojim, ker vem, da se bom te razvade odvadil. Njene znanke in moji prijatelji ji pa še pravijo, da se ji hudičevanje dobro poda. Meni pa ni všeč, če moški pr&Jdijbjgv mjvjiii |)0Tkv()lji, da ima žena to grdo* fa&Vattfc. - KiM> jo i(WV«diiri & Čemeriiost. Sem vesetJloVek in rad vidim okoli sebe vesele ifi živahne ljudi. Moja^ž^Jia, ki ima že 46 let, se pa zacinjc Žasc vedno d jolr in je včasih sama vsa zajcritnjcna po več dni. N^feiiiokaj I »i bilo temu vzrok. Večkjtat sem jo že .vprašal, kaj ji je, pa mi pravi, da M fl rava in zadovoljna ter da ničesar ne pogreša. Sam pa težko gledam kisel obraz. Kaj ste tudi druge take, kadar se poslavlja V s? ir-p vodi ob nedeljah kar po dve ali večerne tečaje, če ! vaolijvidaia .{Iiip/8 in Telovadba, gimnastika, w mnas tenis in športno gesla sodobne'! gnVfve^ 9flu (^oboT če imam kalfšen sui P. S. Na V£še iN>rašan| nega moža, kakor gajjjnab jafj»j£fJ$ii.r g 0b uri tečaja ob poli 8^6 ni končala svojega dela? vajih, je dostavil moj mož in s tem javno priznal, da 3. Ali res ne smem zalite vati od služkinje, ki jc prednjači v sitnostLfŽjfrfcl ff! ;nipim idj^lgOIII gospfodfej^a-poniS^mcti, nese kovčeg na po- «Mnogo smo že napisale o svojih'možeh, naj bo na- stajo? Ali je to rej! dalo postresščka? pisano resnici na ljubo, ^^jfjno .Ifl^^kifldfl 4. Ali moram dati prenočišče in. hrano sorodnikom ----------služkinje, kadar jo obiščejo? 1 ffOS 5. Kako se delij obed ,iji večer ja;-da služkinja ne bo užaljena? Kdaj naj ji dai|s ker ile obeduje pri mizi z mami? Ali se penisi vse $io|feeliiico ali se da prej HX OfflBMnjiP Ali mora gospa cMifeali kako je to? Ker jaz ne grem v ktthjn^^;".' 'o. lili smeri/ pr£g|e2^i$ijeiie reči med službeno . Z-A. _______ ___fc«Iistu ne moremo odgo- i iawclj}$ Sporočite ^^^tJo1*«!? I. M., O. Ž., R. K. in P. P. naj sporoče svoje naslove ;>;;VVlh d'6&e pismen dogovor,.• ^ «UŽaIjena.» Vprašajte- za svet svojega brata. Anonimnost. Ne moremo.odgovoriti. 0v8 -IIS^., J.C^jik pje morejo členi na nogah 'Izrasi^^w|5po z operacijo odstranijo. bs mBieu * Dopisy>^6z podpisov In naslovov. .^ečnarogiue sejuo^ulo podpisati in ne moremo odgovoriti, ker ne vemo, kam naj pošljemo odgovor. Druge zopet pišejo nerazločno in jih pošta ne najde. Dve naročnici sta nakazali denar. Namesto svojega imena sta napisali naš jiaslJtj Čigav je denar? Prosimo torej* Vse fttooČmce^-da se vedno razločno podpišejo in*napijsejo svoj naslov. 17B1BS mu^llfillio-_ . V Iščem službo za svojo 18letno hčerko, ki je izučena šivilja. Gre tudi za hišno. A. S. Dekle, staro 19 let, ki ima gospodinjski tečaj in je izučena šivilja, sprejme službo kot hišna pri boljši družini. Naslov pove uprava. M. V. Avto BMW pa Vam daje izreden užitek prijetne vožnje. Pomlad je tu in voz BMW čaka na Vas pri generalnem zastopstvu: DOLENC ^fON N If^ Ljubljana, Dvorakova ulica štev. 3. Telefon 27- 62. M. DREN IK Ogromna izbira ročnih del vseh vrst in najrazličnejši material predtiskarija, entlanje in vezanje / Montiranje blazin, torbic i. dr. Ljubljana, Kongresni trg št. 7 Solidno blago! Ustan. 1860. Točna postrežba 1 LEON H MAN D Eleganten čeveljček napravi vsako nogo elegantno! Najlepše pa se prilagode nogiJoriginalni švicarski čevlji ki slove po vsem svetu zaradi svoje elegantnosti in solidnosti. V vseh najmodernejših barvah v ogromni izberi na zalogi edino v trgovini v ZIBERT, Ljubljana, Prešernova ulica. % t Letnik II. V Ljubljani, dne 1, maja 1931, Stev. 5. InaSlokano' Mati 19 16 Takrat, ko je umrla vsa ljubezen, ko je gospodovalo od vzhoda do zahoda, od juga do severa vsepovsod sovraštvo — blaznost, vihar groze, nečlovečnosti, ko so milijoni ljudi tonili v krvi, umirali od lakote in žeje po ljubezni, v grozi brezumja in je nesmisel zamračil misel človeško, je ugasnilo solnce in so se iz grozne noči oglasile od vsepovsod zveri, žejne krvi, z zelenim bleskom v očeh ... In zveri so bili ljudje ... Tedaj so umrla vsa srca v brezkončni noči brez upa, da posveti vsaj en žarek. A glejte! Vsa zverska besnost, podivjanost in pijanost klanja ni mogla ugasiti večno žive, večno lepe, najzvestejše, najiskrenejše ljubezni materinske ... Med najhujšo grozo, med najgnus-nejšim blatom in strupenim sovraštvom je živela kot roža na skalnatih, viharnih tleh, kljubovala je vsemu, bila je edino lepa, nepokvarjena kakor izgubl jen, v blato poteptan kristal. * Bel list, s črnim križem zaznamovan, je ležal pred njo. Topo je buljila vanj. Črke so ji plesale pred očmi, se vrtinčile, oblikovale in izoblikovale v krute, strašne besede: «Janko Mrak, padel za čast domovine!» — Janko- Janko! je planila, zakrilila z rokami in zaihtela v brezupu. — Mamica, zakaj jokaš? je pritekla k njej petletna Marica in se je oklenila. Ali si lačna? jo je modro vprašala. — Ne, ne! Pusti me. otrok ubogi! — Pa zakaj potem jokaš, če nisi lačna, mama? Jaz če nisem lačna, sploh ne jokam, je modrovala mala in jo božala po solznih licih. Nasmehnila se je skozi solze njene modrosti in jo privila k sebi. Ko sta se vrnila iz šole dvanajstletni Vladko in devetletna Liza, ni jokala več. Le rdeče obrobljene oči so izdajale njene solze. V strahu je umikala poglede otrokom. — Mamica, ti si jokala? jo je prodirno pogledal Vladko, ko je postavila večerjo na mizo in ji je luč za hip osvetlila objokane oči. — Ali je kruha zmanjkalo in si zopet zastonj čakala pred pekarno? je poizvedovala Liza in zajela sok. — Ne, ne! Kar v miru jejte! se je obrnila mati od mize. — Mamica, kaj tudi večerjala ne boš? se je začudil Vladko. — Ne bom! Nisem lačna! je trudno odvrnila in sedla k peči. Tiho, s tesnobo v drobnih srčecih so jedli otroci. Ni jim teknilo, četudi so bili zelo lačni. Ona pa jih je gledala skozi solze. Vladko, Liza, Marica, tako mali, tako nežni, pa so izgubili očka. Uboge, uboge sirotice! No, mamica, seda j nam pa moraš povedati, zakaj si jokala, so jo po večerji obkolili in posedli okoli nje. Ali naj molči? Laže? Ne! Razprostrla je roke, privila male k sebi in zaihtela: — Otroci moji ljubi, mali, očka ni več. V vo jski je umrl... —- Očka — umrl! Kakor grom je udarilo, zabobnelo in se odbilo v mladih glavicah. Očka, dobri, vedno se smejoči, ki je pred letom dni odšel s cvetjem na puški in pesmijo na ustnah, je umrl in se ne vrne več, nikoli več ... — O očka, očka! so zajokali otroci, kdo se bo z nami igral, kdo nam bo pel, kdo nas bo učil? Kakor trije preplašeni ptički so se oklenili mamice. Očesca so jih ščemela. Žalostna trud-nost jim je ob jemala ude. Naslonili so glavice v n jeno naroč je in usnuli... Ona pa je srepo strmela predse. Plamenček sveče je nemirno trepetal in osvetljeval moževo sliko na steni. — Janko! so ji bolno čuvstvovale misli. Zakaj si odšel? Zakaj si nas zapustil? Ali jih ne vidiš sirotice? Kdo bo zanje skrbel? Kdo jih bo hranil, oblačil? Speča Marica se je zgenila v snu. Rožna, napol odprta usteca so zašepetala: — Mamica! Mati se je zgenila. Otrok je odgovoril vprašanju njenih misli. Poljubila je hčerko, njeno srce pa je prisegalo mrtvemu možu: — Janko, moji in tvoji so bili. Tebe ni več. Sedaj so samo moji. In jaz bom skrbela zanje, delala, se trudila in jih branila. Tako so tekli dolgi dnevi, polni črnih skrbi. Težke, prečute noči. Leta bolečin, obupa. Mati pa ni omagala. Slaboine so bile njene roke, a prebogato njeno srce. V solncn njene ljubezni so rasli Vladko, Liza in Marica. Rane so se počasi celile. Rahlo upanje je vzklilo v materinem srcu. Upanje v srečo, katere odsev je nekoč kakor fata morgana bežno zažarel na obzorju njenega življenja. Pozabila je, da je ljubezen matere najsvetejša, najslajša, pa tudi najgrenkejša, ljubezen, ki mora vse dati, vse žrtvovati, a ničesar upati. In je prišlo, kar je moralo priti. Kar je bilo prerokovano že takrat, ko je prva žena v bolečinah rodila, in so jo pozneje tisti, ki jih je rodila, zapustili, da je ostala sama in ni vedela, zakaj je trpela, komu je dala svojo kri... 19 2 6 Stala je na kolodvoru in krčevito jokala. Vladko, njen najstarejši otrok, je odhajal v svet. — Sinko, zakaj me zapuščaš? Kaj nisem dovol j skrbela zate ? Ali si nisem od ust od trgovala, da sem tebe nahranila? Kaj nisem s sebe slačila, da sem te oblekla? Otrok moj, ostani! Vse noči bom vezla in šivala. Ničesar ne boš pogrešal. Samo ostani, ne zapusti nve! Vladko je topo strmel predse. Življenjska pot se je odpirala pred njim, omaml jalo ga je burno življenje okoli njega, zmeden z neko novo, prej neznano slastjo, se je udajal temu šumu in hrupu. In zato ni cul, ni mogel razumeti matere. Življenje, kakor val, ki se peneč zažene v višine, je pljuskalo v njem. Svoboda proti mladosti se je budila, svoboda, četudi ni vedel, kaj je to, le čutil je hrepenenje, da bi objel vso neizmernost morja in brezkončnost vsemirja, vse daljno, ki se mu je doslej odmi-kalo. A mati tega v svoji veliki ljubezni ni mogla razumeti. Tako sta se razhajali dve bitji ene krvi. nekoč eno. Življenje zapoveduje. Pota se cepijo. Na razpotju pa stoji mati, vsa pota teko preko nje, na vse strani se vedno bolj raztezajo dalje, odmika se ji najdražje, ona stoji, in vedno bolj jo trgajo dalje, a ona mora ostati. Vlak se je premeknil. — Moj sin, moj otrok, ostani! je obupno prosila. — Ne smem. ne morem! Bežno jo je objel, poljubil sestri in skočil na vlak. — Odšel je ... moj otrok. Pozabil bo name, ne vrne se več, nikoli več! Vlak je odpeljal. Tuje, neznano ji je ugrabilo in sprejemalo vase njenega prvega otroka, krvaveč košček njenega srca. Ob hčerki se je oprla in počasi odšla s kolodvora. 19 2 8 Neslišno, kakor breztelesno, zagrobno bitje je stopala med vriskajočimi svati. Liza, njen drugi otrok, jo je zapuščala. Liza, pridno, temnolaso dete, ki ni nikoli jokala, ki je tako mirno ležala v zibelki, strmela v strop in čakala, kdaj pride mamica in jo nahrani. Liza, tiha zamišljena deklica, ki je tako skrbno negovala svoj vrtec. Kako je bila ljubka, ko je vsako leto prinesla mamici šopek za god. Lica, ljubi, dobri otrok! Liza, mlada, marljiva preparandka, Liza — učiteljica. Kako se je takrat materi vzradostilo srce. Toliko sladkih nad je vzklilo v njem. Liza učiteljica — samostojna! Tisočim drobnih srčec bo tvoja beseda kruh, svetost. O kolikokrat sem ubodla s šivanko v vezenje, da sem te izšolala. Liza, kajne, zdaj mi povrneš? Liza, Liza, zakaj si vse to tako kruto raztrgala? Ali si zato pila moč iz mojih prs, da čim huje razgrebeš moje ubogo, krvaveče srce? Ni jokala kakor pri Vladkovem odhodu. Molče je stregla svatom. Plakale so le njene misli. Pogledi in kretnje so bile kakor težke, padajoče solze. — Mama, zakaj ste taki? Zakaj niste veseli, ko sem jaz tako srečna? Mehke roke so se je oklenile. — Liza — otrok! jo je hotela priviti k sebi. Pa jo je prehitelo bolestno spoznanje. — Liza — nevesta! njegova Liza, nič več Liza moj otrok! Odrinila jo je od sebe. — Le bodi srečna, Liza, jaz pa ne morem biti. Je že tako. — Tako čudna je naša mama! se je solzna sklonila Liza k ženinu. V sobi je šumelo in vrvelo. Svatje so vriskali, peli, napivali in trgali materino srce. — Mama, vina natoči, brž! Zmanjkalo ga je, je pritekla v kuhinjo vsa razgreta Marica, najmlajša. Mati jo je privila k sebi. — Marica, ti majcena, ti boš ostala pri meni, kajne? Ti me ne zapustiš nikoli? — Seveda, mamica! Pozneje bova govorili. Sedaj pa vina, brž, brž! Natočila je vina in ga postavila med svate. Sedla je poleg Marice in strmela v Lizo, mlado, cvetočo nevesto, ljubeče slonečo ob ženinu. — Se spominjaš, se ji je zagrizla misel v srce, ko je tako ob tebi slonela v tistih belih, zimskih večerih? Da, da, da'! je bolno odgovarjala. Sedaj ne bo več, nikoli več! Ali veš, kako je pritekla k tebi vsako jutro in te poljubila? je neusmiljeno rezala misel dalje. Dovolj! Dovolj! je zatrepetala in se dvignila. — Spat grem. Oprostite!' Tako trudna in izmučena sem! se je zmedeno poslovila od gostov, poljubila hčerki in odtavala v spalnico. Ni zaspala. Ležala je in strmela v strop. Kakor mrzle, polzeče kače so se vlekle minute. Počasi je hrup v jedilnici zamiral. Gostje so odhajali. Vrata spalnice so se odprla. Pritajeni, drobni koraki so se bližali postelji. Liza — v popotni obleki. Toplo je dihnilo vanjo. Lizine ustnice so poljubile njeno vroče čelo. — Mamica, odhajam! — Odhajaš? — Odhajam. — Liza, Liza! — Mamica! Za hip so se je oklenile mlade roke. Poljub je zaprl usta njenim tožbam. Zadnji poljub njenega otroka. — Mamica, zbogom, ostanite zdravi! Roke so se razklenile. Drobni koraki so odhiteli. Vrata spalnice so se zaprla. Sama. — Liza. Liza, se je vzpela na postelji in blodno zakrilila z rokami. Stene so molčale in jo topo gledale. Na cesti je zabrnel avtomobil. Gospa Liza in njen mož sta se odpeljala . . . Ko je drugo jutro stopila v jedilnico, ji je duh po razlitem vinu in tobaku udaril v nos. Marica je pospravljala krožnike in kozarce. — Mamica, kako srečna je Liza. Poročno potovanje v Italijo, Benetke, kako lepo! Nasmehnila se je. — Marica, kako majcen, naiven otročiček si še ti. Prazni kozarci so uporno žvenketali pod Maričino ročico, visoka, vitka Lizina kupica se je prevrnila in toliko da ni padla na tla. — Pazi, Marica! je priskočila mati in nežno prijela tanko steklo: «L i z a.» Drobni venčki sinjeokih potočnic so se prepletali na kozarcu v njeno ime. Njen dar. Sama je kupila kupico za Lizin god. Čigava bo sedaj? Kdo bo pil iz nje? Nihče! Liza, Liza, ti moj dragi, izgubljeni otrok! 19 3 0 Sklonjena je sedela ob oknu in vezla. Bolest, verna prijateljica njenih samotnih ur, ji je srebrno pretkala lase in nagubala lice. Za Marico, kodrolasko majceno, je vezla. Njej je poklonila vso svojo dvakrat preizkušeno ljubezen. Na stežaj ji je odprla srce. Naj ve, da jo ima mamica rada, rada, rada. Marica, ljubka zlatolasa porednica, ni hotela biti učiteljica. Pustila je knjige in šolo. Bah! Tako dolgočasno je tam, je rekla materi in jo ljubkova je objela. Šla je za strojepisko k bogatemu trgovcu. Vse dneve je tipkala v pisarni, zvečer pa je doma veselo, brezskrbno pela. Hej, mladost! Ona ni ljubila rož, ne tihih, sanjavih večerov. Družbe se ji je hotelo, pesmi, smeha. Kakor nagajiv žarek pomladnega solnčka je bila svoji materi. Njena bližina je bila tako božajoče topla, tako prijetna materinemu ve-nečemu življenju. Kar naenkrat pa je Marica postala zamišljena, brezskrbnost je izginila. Le redkokdaj je še zapela, in še takrat otožno kakor ranjena ptička. — Kaj ti je? Ali si bolna? je zaskrbelo mater. — Ne, ne! ne bojte se, mamica! je zmedeno odgovarjala. — Le kaj ji je? Kaj, če mi zboli in umrje, ta moj zadnji, najljubši otrok? Trdi koraki so zazveneli pred vrati in jo zdramili iz premišljevanja. Vstopil je visok, zajeten petdesetletnik, Maričin šef. Mater je zaskrbelo: —- Zaradi Marice? Kaj se je zgodilo z njo, gospod ? — Kaj je z Marico? Prišlec se je zamračil. Takoj vam povem. Počasi je izvlekel listnico in vrgel predn jo šop bankovcev. , — Tako, tukaj imate, pa poskrbite, da izgine Marica takoj iz mesta, razumete? Mojega praga ne sme več prestopiti. Sina mi zapeljuje. Popolnoma ga je že zamrežila. Nesramnica. Seveda, dobro računa! Pa ne boš! Jaz jima že prekrižam račune! Nisem se trudil zato, da bi se beraška svojat mastila z mojimi žulji, ne! Mati je obstrmela. Marica? Da je taka? Ne, ne! A vzrok njene bolezni? Ubožica! Trgovčev razuzdanec jo je zapeljal, in sedaj hoče njegov brezdušni oče ' zvrniti krivdo nanjo in se oprati z umazanimi stotaki. Zravnala se je, zagrabila s koščenimi rokami denar in ga vrgla preden j. — Beraška svojat ne prodaja svojih hčera! Tudi žaliti je ne pustim. In vaš gosposki sin ... Ne bojte se, nikoli več ne prestopi vašega praga, pa če jo imam živiti sama s temi starimi rokami... Tresla se je v onemogli jezi. Trgovec se je okrenil in stopil k vratom. — Ne sprejmete denarja? Dobro! Ampak če ne izgine vaša nesramnica iz mesta in se še enkrat približa mojemu sinu, napravim škandal, da ga bo pomnila vse življenje. Jezno je zaloputnil vrata. Mati se je zgrudila. — Marica, otrok moj, kaj si storila? Na cesti bodo postavali in s prstom kazali za njo: Vla-čuga! — Marica! Marica! Ure so hitele. Skozi okno se je prikradla radovedna mesečna. Dvignila se je. Prižgala je luč in čakala Marice. Ko se vrne, ji bo povedala, da bosta odpotovali daleč, daleč, kjer bosta začeli veselejše, srečnejše življenje. Saj ji odpusti... Ne sme je izgubiti — zadnjega otroka, ne, še vedno je njena, skupaj bosta trpeli. Enakomerno je štrkala starinska ura na steni. Marice ni bilo. Skrb je glodala materi srce. Ne upa si domov! Nestrpno je čakala in poslušala, kdaj se oglasijo njeni drobni koraki. Molk. Le njeno razburjeno srce je utripalo v morečo tišino. Čuj! Drobne, cepetajoče stopinje so se približale vratom. Marica? Ne! Tako ne hodi ona. Kdo je potem? Vrata so se odprla. Tuj, zasopljen deček ji je prinesel pismo. — Saj ste vi gospa Mrakova? Popoldne mi je neka gospodična dala to pismo in mi naročila, naj ga čez dve uri prinesem vam. — Marica! je planilo iz žene. Iztrgala je otroku pismo iz rok in ga hlastno odprla: Mama! Ko boste brali to pismo, bom jaz že daleč, daleč. Šef me je odslovil iz službe, zakaj, Vam je sedaj gotovo že znano. Hotel je uničiti najino ljubezen, pa je ne bo. Daleč tja, kjer ne bo nihče motil najine sreče, bova pobegnila. Mamica, odpustite mi, ne morem drugače! Morda se še kdaj vidiva. Ostanite zdravi in ne preklinjajte svoje hčerke Marice. Materi so se zašibila kolena. Planila je k oknu in blazno zastrmela v noč. Gluha in nema je ležala cesta pred njo. Nikoli več se ne vrne Marica. Marica, moj ljubi, najmlajši otrok! Stopila je v otroško sobo. Tri belo pregrnjene, nedotaknjene postelje so stale v njej. Cez prvo je bila malomarno vržena sinja, jutrnja haljica, ki jo je Marica zjutraj odložila. Nad posteljami so se smehljali iz črnih okvirov trije drobni, otroški obrazki: Vladko, Liza, Marica. To je bilo vse in edino, kar so ji v zakvalo pustili oni, ki jih je tako ljubila. Preveč jih je ljubila, preveč ljubezni jim je dala, zato je niso razumeli in so šli... — Kuku, kuku! se je kakor v porog oglasila ura iz kuhinje. Stopila je k njej in jo ustavila. Bila je sama in hotela je biti sama ... * Na samotni, kameniti poti sem srečala trudno, sklonjeno ženo in sem brala v njenem bolestno razoranem licu to povest. O žene — matere! Kakor ptič pelikan ste v svoji ljubezni. Vsa svoja naporna življenjska pota prehodite — tiho. Nemo žrtvujete svoja srca, do poslednje kapljice krvi jih izčrpate, do konca ljubite, do konca gorite, da grejete sad svojih teles, jih pojite s krvjo, solzami. Saj sijaj vaše ljubezni ne more nikdar ugasniti, koder ste hodile, mora jo,cveteti rože, kar ste l jubile, mora biti večno tako lepo kakor vaša ljubezen, mora roditi plemenitost, večen spomenik na jlepšega, kar klije.iz človeških src. Poljubiti moramo vaše stopinje ... Iz Mažuraničevega „Lisča": Lik tvoj mili, majčice moja, nad prošlim mi pomalja se viekom, ko pun mjeseo nad nočnim vidjekom svršena boja. ■ Preradovič. Več let je čakala sina in molila zanj Boga. Danes ga je dočakala. Mati ga objema in joka od veselja, a sin se smehlja in ji otira solze. Ali materino oko je bistro. Ona vidi — skozi solze — da ji je sin bled in nesrečen. Vesel in zdrav je odletel nekoč iz materinega objema, a vrača se — z zlomljenimi perotmi. Ne vpraša ga po vzroku niti ga ne tolaži. S čim naj ga tudi sirota starka tolaži? Odhranila ga je na svojih prsih, učila ga je hoditi in prve besede izgovarjati, tudi prvo molitev ga je naučila. In zdaj? ... Leta so od tedaj minila, sin je bil v šolah in v tujem svetu, pa se materi zdi, da se ji je odtujil. Poprej bi mu bila dušo na licu videla, želje v očesu čitala, — a danes? Danes — prvikrat — ne ve, k a k o bi za sina Boga molila niti česa bi zanj Boga prosila! —1--Noč je. Mati nima miru. K sinu gre. Spi. Z bledega lica mu $e izginil smehljaj ... Starka kleči ob vzglavju sina in ga gleda s solznim očesom, a usehle ustne šepečejo: «Bog daj, da bi bil srečen! * Po osameli poti življenja je šla bleda, žalostna ženska. Trnje ji je trgalo krilo in ranilo njene male, nežne noge. In bleda, lepa ženska je vzdihovala in se vlekla dalje. Veliki Usmiljenik je videl njeno bol in zato ji je poslal na njeno pot belo, drobno dete. A glejte čudo! Ženska ni tarnala več in ni čutila trnja v svojih nogah. Skrbela je samo, da bi trnje ne ranilo drobnih, nežnih nog mas Iemu detetu. Ko je gledala otroku v oči, je pozabila na svojo bol žalostna potnica, žena — mati. Materino delo Ko sem šel nedavno skozi vas, sem srečal prijazno me gledajočega dečka, ki je nesel prazno torbo; prišel je od raznašanja krajevnega lista in mi pripovedal ne brez samozavesti, da že zasluži. «Koliko vas pa je v hiši, ki zaslužite?» «Dva, oče in j&zh «In tvoja mati, ali ne zasluži nič?» «Mati? Ne, ona ne zasluži nič.» «Kaj pa počne ves dan?» «0, zjutraj vstaja vedno prva in zvečer gre zadnja k počitku; kuha l?avo, zbudi me, ako hočem zaspati. Medtem, ko sem v šoli, postilja, pometa sobe, pospravlja, kuha kosilo in popoldne dela na vrtu ali pa krpa raztrgane reči, in tako je ves teden.» «In kaj dobi za to?» Tedaj se je deček nasmejal: «Mati nima ni-kake plače in se muči od ranega jutra do poznega večera. Mati nima nikakega osem- ali deseturnika; ima pa po navadi šestnajsturni delovni dan. Mati ne dobiva denarja, zasluži pa dostikrat več kakor oče in sin skupaj. Zato spoštujmo in častimo vsako dobro mater! ft. $t. # Gospa Bjornsonova Hči in sin! Spomni se svoje matere, zahvali se [i za njeno skrb in izkazi ji svojo ljubezen za vso njeno dobroto. Osrečiš jo s prijazno besedo. Pomlad an Nihče ne dvomi več, pomlad je tu. Po vrtovih žvižgajo kosi, vrabci čivkajo kakor za stavo, zemlja pa, dasi se črna in pusta, opojno diši, gola in naga drevesa molče napovedujejo bližnjo pomlad in nas vabijo, da jo z veseljem pozdravimo. Kako ne, ko nam pomlad pomeni radostno izpremembo mrzlih in meglenih zimskih dni. Veseli smo, da rase dan ter solnce veselo in dalje sije, da je že beli dan, ko zjutraj vstajamo. V sobah smo prestali kuriti ter smemo okna in vrata na stežaj odpirati. Kako si oddi-hamo v svežem pomladnem zraku! In zato pravimo — kakor vselej, kadar čakamo lepih in prijetnih reči — življenje je lepo! Mladina vriska in piska ob bistrem po- s k e želje toku, starci se solnčijo pred hišo, mladenič pa vabi svojo izvoljenko: Podaj mi ljubica, roko, pod milo pojdeva nebo, kjer njiva zopet zeleni, nad njo škrjanček žvrgoli. Kdo ni po mrtvi mrzli zimi vesel ptičjega petja, jasnega neba, zlatih solnčnih žarkov in dehtečih tal. A spričo vse te lepote se rahlega ženskega srca včasi loti tiha melanholija. Življenje je lepo, pravimo, ali vemo, da bi bilo še vse lepše, ko bi imele sedaj tudi me nova, lepa krila, nov klobuk, tako lep in vesel kakor sama pomlad, novo bluzo, lepe čeveljčke, lične rokavice in fine nogavice. Rade, si jih ogledujemo po izložbah — a bog sam ve, kako težka je izbira, ko je ose tako neznansko lepo. Fine nogavice okusnih modernih bara nas kličejo iz oseh izložb in prav tako novi klobuki, ki so z okusnim nakitom zapeljivi našim očem. Res, pomlad je nevarna; ampak ne zaradi raznih bolezni, ne zaradi kašlja, nahoda, hripe in vnetja, temveč nevarna je zaradi hrepenenja, ki ga prinaša s seboj in h kateremu nas zapeljuje. Nevarno je hoditi spomladi po ulici, ako ne moremo imeti vsaj nekaj od vsega tistega, kar o njih razklada in k čemur nas zapeljuje mila pomlad. Mogoče nas poizkusi zavesti k melanholiji, pa me ji ne smemo odpirati vrat v svoja srca, zakaj melanholija je dušna bolezen, ki ubija našo delavnost in energijo. Nasprotno. Ko se vzbudi pomlad in bo razkladala po zemlji svoja čuda, se tudi me vzbudimo ter posvetimo vse svoje sile v blaginjo družine in mile domovine! Gospodinjski stroj „Sploh" (Po švedski humoreski priredil Pavel Debevec.) Zgodaj zjutraj so prišli štirje nosači neke znane odpremne tvrdke z darilom in s pismom izumitelja Arhimeda Kovača. Pismo se je glasilo: »Dragi prijatelj! Želeč Ti vse najboljše, Ti pošiljam svoj najnovejši, pozornost vzbujajoči patent, gospodinjski stroj «Sploh». Prepričan sem, da bo «Sploh» Tebi, Tvoji gospe soprogi in Tvoji srčkani deci v kar največje veselje. Če uporabiš prijem štev. i, dobiš takoj nad vse imeniten stol. S pjijemom 2 dobiš izborno, udobno posteljo. Če se potrudiš k prijemu 3, postrežeš svoji ljubi ženki s čudovitim sesalcem za prah, prijem štev. 4 pa ti postavi v trenutku 3 do 4 metre visoko lestvo. Ko bi se ti zahotelo motornega kolesa s prikolico, Ti je treba samo potegniti za ročaj štev. 5, če pa bi rad poslušal dobro, izbrano glasbo, se obrni na držaj štev 6. In kar je pa najvažnejše in na kar bi Te v teh težkih časih najbolj opozoril, z držajem štev. 7 dobiš nadvse praktičen in udoben otroški voziček za dvojčke. Pa mnogo sreče! Xvoj Arhimed Kovač. P. S. Ne pozabi stroja vsak mesec po dvakrat očistiti !» «Neprecenljiv prijatelj!» je dejal gospod Novak in si ogledal čudovito darilo. Kar čudno zamotana reč je bila to, iz jekla, vzmeti, zobčastih koles, in gospodu JNovaku se je od tega že nekoliko v glavi vrtelo. Trikrat je stopil okrog čudnega stroja, kakor da misli na kaj posebno neprijetnega. Gospodinjski stroj «Sploh» je imel menda namen gristi. Pogledal je še enkrat v pismo, toda tam tudi ni bilo nobene pojasnjujoče slike. Leva slika: 'Mcterinska sreča. (Iz knjige: „Postanek otroka jn njegov razvoj".) Ali ste že napisali naročilnico za pet knjig, ki jih dobite za 32 Din ? Spodnja slika: Materinska skrb. «Bo treba pač na svojo pest poizkusiti, kako te pripravimo do besede in dejanja*, si je mislil čisto pravilno. In oprezno je podrezal neko reč in brž odskočil v stran. — Ceng! Pred njim je stal krasen stol za popoldansko počivanje. «Dobro !» je dejal gospod Novak in podrezal na drugem koncu. Takoj se je prekucnil stol v kozolec in že je pred njim ležala krasna postelja. Tako je izvohal gospod Novak celo ročaj štev. 3 in iz postelje je pogledal sesalec za prah, ki je kmalu nato planil v sloko lestvo s tako silo, da je kar omet padel s stropa. Nakar se je lestva zopet skrčila v neprecenljiv gramofon, ki je takoj zapel: Ti si moja Greta Garbo, si najlepše res dekle ...» Tako je minilo pet mesecev, in gospodinjski stroj cSploh* se je hvalevredno ponašal. Tedaj pa je dejala nekega dne gospa Novakova: «Slišiš, možiček, bodi tako dober in vključi mi sesalec za prah.* «Z veseljem!* je odvrnil gospod Novak. Gospod Novak je stopil k stroju in pritisnil za ročaj 3. Toda čudno! Stroj, ki je bil od prejšnjega večera še gramofon, se zdaj kar naenkrat ni hotel izpre-meniti v sesalec. Gospod je nekolikokrat potegnil ročaj, zdaj sem, zdaj tja, tudi pridušil se je za vsak slučaj — toda vse zaman! Vlekel je za vse ročaje, po vrsti, drugega za drugim, stroj pa ne in ne! Niti sesalec niti hišna lestva niti stol niti voziček za dvojčke niti kaj vsaj podobnega. Samo renčal je prav divje in kar krvoločno je bil videti. Zdaj pa je izgubil gospod Novak — kakor pravimo — potrpljenje. Dvignil je mizo in prisolil gospodinjskemu stroju «Sploh» strahovito brco. In prav tega bi ne bil smel storiti. Gospodinjski stroj «Sploh» je podivjal. Pričel je rjoveti, tako strašno rjoveti, da so odstopile tapete na steni, potem pa se je dvakrat prekucnil ter nastopil v podobi mnogonoge, renčeče pošasti. «Hudiča!»je dejal gospod Novak in se umeknil k steni. Nekaj časa je stal mnogonožec čisto mirno, samo z lačnimi očmi je buljil v gospoda Novaka, katerega se je pod tem pogledom takoj lotila kurja polt; zakaj ta pogled ni bil kar nič prijazen, nasprotno, imel je izraz, kakor da hoče reči: «Rad bi vedel, če si dober, da te požrem.* Toda hipoma se je pošast zopet prekucnila, neusmiljeno zažvižgala ter jo mahnila kar skoz vrata, pojoč na vse pretege: «Kam pa to pride, kam to gre, kam to gre ...» Butnil je (stroj namreč) z glavo v vrata, jih odprl, in neznansko šklepetajoč z železnimi čeljustmi jo je mahnil v prednjo sobo in odtod, še vedno pojoč, na stopnice. Družina Novakova pa je bleda in trepetajoča sedela zgoraj v sobi in strmela za nestvorom. «Kaj zlomka je planilo našemu «Splohu» v glavo?» je preiskoval gospod Novak. Takoj pa se je domislil! Lopnil se je s pestjo po čelu in rekel: «Ahaaa! Stroja že tri mesece nisem očistil!* Potem je spravil svojo družino v sobo, zaklenil vrata, postavil prednje omaro in izpregovoril pomembno: «No, saj bomo videli, kaj poreko jutri časopisi!* Medtem pa je zlezla pošast nemoteno na cesto. V hiši gospoda Novaka je bila tudi pekarija. Vrata so bila odprta, zver je zlezla v prodajalno: prodajalka in štiri ženske so se skrivale za žemljicami in kruhki in tulile na pomoč. Toda pošast je vohala samo po kolačkih, stopila z eno nogo v smetano, potem pa je odšla s prav prezirljivim nasmeškom. Nekoliko dalje pa sreča stražnika. Seveda je ta takoj potegnil pendrek in silovito zamahnil proti glavi čudne zveri. Pošast pa se je le zlobno nasmehnila, razgrizla pendrek in treščila stražnika v bližnji kanal, lagodno prepevajoč dalje: «Ne verjem jaz ženskam nič več ...» In kmalu je drlo za gospodinjskim strojem «Sploh» več sto ljudi. Štirinajst zastavnih stražnikov se je zaman trudilo^ da bi ga dobili podse. Samo smejal se je pendrekom in revolverskim strelom. Prav mirno jo jc rezal po cesti, sem in tja je povohal nekoliko v kakšno prodajalno. Včasih je tudi zapel naslednjo kitico znanih popevk. Naenkrat pa je obstal. In je vohal. Tudi narod, za njim deroči, je obstal, in stražniki, katerih je bilo zdaj 48, so na vso moč izkušali zvezati precej neprijetnega rušilca javnega reda. Toda ni jim uspelo. Zakaj gospodinjska zverina je planila s strahovitim tuljenjem v neko stransko ulico. Devetnajst konj se je splašilo in enajst avtomobilov se je prevrnilo. Neki policijski poročnik je pobegnil in telefonično poklical vojaštvo in gasilce. Nedaleč v ulici pa je bila trgovina z napisom: «Bencin in olje*. Tedajci je popustila zverina v svojem tempu, z groznim rjovenjem je odprla vrata in planila v trgovino. Gospod šef in njegovi uslužbenci so takoj zavzeli najvišje postojanke na policah. In odtod so z začudenjem zrli, kako je grozni gost z enim udarcem napravil luknjo v največjo posodo za olje ter pričel požirati olje s čudovito slastnim cmokanjem. Deset nemotenih minut je pila pošast najboljše olje. Potem se je pretegnila, kovinasto rignila, napravila stojo na rokah in se izpremenila v otroški voziček za dvojčke. Gospodinjski stroj «Sploh* se je vrnil h gospodu Novaku, kateremu pa je policija strogo naročila, da ne sme pozabiti na vsaj dvakratno snaženje v mesecu. Mara Apih-Pečarjeva: (Nadaljevanje.) ■ čolnom IZ MARIBORA V BEOGRAD POTOPIS. Dan je postajal naravnost žgoč. Pokrajina je bila večinoma neobljudena, le včasih smo zagledali na madžarski strani cele črede goved z velikimi rogovi, ki so ležale in zevale od vročine. Sklenili smo, da se bomo vozili rajši ponoči, ker je podnevi taka vročina. Blizu majhne ciganske vasi smo obstali. Hiše imajo cigani spletene kakor koše in ometane z blatom. Prišli so k nam ciganski fantje, krepki in mladi, in nam pripovedovali o svojem življenju. Večinoma so muzikanti, ki podnevi nič ne delajo. V daljavi smo videli ciganke, ki so stale v vodi kar neoblečene in si prale obleko. Motilo jih ni prav nič, da so v bližini tujci. «Marko» in «Pinč* sta nesla v oddaljeno vas popravit veslo, ki se nam je po poti zlomilo. * Noč na Dravi... Lepa noč, ki je ne pozabim nikoli! Vsenaokrog je bilo skrivnostno tiho in temno. Hoteli smo si prižgati karbidko, toda pokvarila se je, in ker nam je tudi žepna svetiljka odpovedala, smo sklenili, da bomo pluli v temi dalje. Videlo se je le obrežno drevje in sence grmičja. Drava je postajala širša in širša. Tiho je tekla, tako neslišno in počasi, da se nam je zdelo, kakor bi se vozili po širokem, mirnem jezeru. Čulo se je le enakomerno pljuskanje vode in udarjanje vesel. Mislila sem, da sem v tajnem in svetem svetišču, ki je posvečeno miru in temi. Kako skrivnostna in veličastna je bila Drava v tej tihoti! — Iz daljave se nam je bližalo po zraku nekaj velikanskega in črnega, bolj od noči same. Ugibali smo, kaj naj bi bilo. Zdelo se nam je kakor ogromen črn ptič z razprostrtimi perotmi in mislili smo, da je oblak. Veslali smo hitreje in črna pošast je postajala vedno večja in temnejša... «Na levo! Most! Pazite, da ne zadenemo ob steber!» zavpije kapitan v zadnjem trenutku. Splavali smo tik stebra dalje in strašna pošast je ostala za nami. Iz dalje se je čulo pasje lajanje... Ena dve, ena dve* so enakomerno udarjala vesla. Drava je spala. Sanjala je v svoji široki zibelki in nejevoljno pošumevala, češ, čemu jo motimo v sladkem snu. «Tam za turškim gričem...» se je glasilo v tiho noč... —r-V sN.lV. Štajerska kokoš. Prava štajerska kokoš je srednjevelike postave. Glava se končuje v kratek in močan kljun belkaste barve. Oči so rdečkaste in zelo živahne. Na glavi ima čop, ki je sestavljen iz podaljšanih peres za grebenom. Čopek je pri kokoši večji in bolj pokončen kakor pri petelinu. Beli in gladki priuhki so srednjeveliki in imajo okroglo ali ovalno obliko. Mali in preprosti greben je proti koncu malo vzvišen in ne pregloboko zarezan, podbradek pa je ozek in tenek ter ne preveč dolg. Vrat, ki je srednjedolg, je na gosto porasel s perjem. Prsi so široke in globoke, prsnica dolga in mesnata. Trebuh je posebno pri kokoši širok in dobro razvit. Velike perutnice se tesno prilegajo k trupu. Dolgi, široki in v začetku vodoravni hrbet je proti repu malo nagnjen. Petelin ima dolg, pernat rep s širokimi srpastimi peresi in tvori s hrbtom topi ali pravi kot. Srednjevisoke noge so kožnate barve in imajo po štiri prste. Štajerske kokoši so rjave ali bele. Pri prvih je petelin rjav, samo po prsih je temnejši, vrat pa ima zlat; kokoš je svetlopšenične barve, le vrat je rjav. Pri beli pasmi pa sta petelin in kokoš čisto bela. Dorasel petelin tehta okoli dva in pol kg, kokoš pa dva kg. Te kokoši so dobre jajčarice in imajo hkrati prav okusno in sočno meso. Štajerske kokoši prav pridno vale; mlada piščeta niso nič občutljiva in hitro rasejo. Zaradi teh lastnosti so te kokoši pri nas zelo priljubljene in izmed vseh kokošjih pasem najbolj razširjene. (Nadaljevanje prihodnjič.) S o 1 n č n e pege ■■■ odpravi hitro in brez sledu ,Creme Orizol'. Dobiva se povsod. Zaloga: COSMOCHEMIA, Zagreb, Smičiklasova ulica 23. Kadar zabijamo žebelj v les, moramo paziti zlasti na to, da ne pribijemo dveh žebljev zapovrstjo v isto rast, ker se nam sicer les razkolje. Pri močnejših žebljih in pri vijakih si izvrtamo najpoprej z vrtalom za les ali s svedrom luknjo, šele potem zabijemo žebelj ali zavijemo vijak. Lepila. Lepiti mora vsaka mati prav pogosto, zato že po* skrbe neutrudljive otroške roke. Pomočki za lepljenje so najrazličnejši. Za vsako vrsto predmetov je skoraj drugo lepilo. Za manjša popravila uporabljamo po navadi sindetikon v tubi, za les pa mizarski klej, ki si ga naredimo sami, kakor smo malo prej povedali. Če dodamo kleju malo lanenega firneža (dva dela firneža na pet delov kleja), tak klej potem v vodi ne odneha. Za popravljanje tapet, za lepljenje fotografij uporabljamo lep iz škroba. Navadni škrob raztopimo v mlačni vodi, potem pa prilivamo vrele vode in ves ta čas dobro mešamo, dokler se ne napravi debel belomoder zdriz: Če hočemo utrditi raz* majane nožne ročaje, zmešamo dva dela kolofonije in en del izprane krede, naspemo nekoliko te zmesi v luknjo ročaja in porinemo vanjo nož, ki smo ga poprej na tistem koncu močno segreli. Kadar lepimo, moramo lepilo vedno prav natenko namazati na predmet. Luknjičaste reči moramo najprej s klejem prepojiti, nakar jih še enkrat namažemo. Pos polnoma gladke ploskve, ki jih hočemo zlepiti, je treba prej zdrsati s smirkovim papirjem, da postanejo malo bolj raskave- Važno je tudi, da vedno, preden začnemo lepiti, dobro ostrgamo ostanke starega kleja, Prelomine je treba, ko smo jih namazali z lepilom, čvrsto pritisniti drugo na drugo, nato pa pustimo, da se zlepljeni predmet dobro posuši. Dobro je tudi, če pris lepljeni kos za nekaj časa obtežimo s knjigami ali likalom ali pa privežemo. Klej, ki se pokaže na robovih, naj se dobro posuši, nakar ga lahko odločimo z nožem. Dokler je klej še tekoč, ga samo razmažemo. Kadar lepimo majhne lesene dele na velike ploskve (lesene ročaje pri predalih, noge pri omarah in drugo), potrebujemo razen kleja še lesen klin ali žebelj, s ka= terim napravimo vso stvar trdnejšo. V oba predmeta, ki ju nameravamo zlepiti, izvrtamo s svedrom primerno luknjo, v kati ro zalepimo klin tako, da ga pride v vsak kos polovica. Ali pa zabijemo v en kos lesa žebelj do polovice, ga potegnemo zopet ven in mu odščipnemo s kleščami glavico. Ta topi konec žeblja zabijemo nato iznova v luknjo, drugi kos lesa pa nabijemo na žebljevo konico. Če predal nerad teče, ga namažemo z navadnim mis lom. Kadar to ne pomaga, pogledamo, ali ni morda od* stopila kakšna letva. Dostikrat se tudi predal zatika, ker stoji pohištvo na neravnih tleh; tedaj podložimo pod dotično nogo košček lesa. šele če vse skupaj nič ne zaleže, pooblamo predal ali letve. Kadar se vrata pri omari težko odpirajo ali zapirajo, si tudi pomagamo z zagozdo. Če se zatikajo vrata na desni strani zgoraj, podložimo zagozdo pod levo spred* njo nogo, če se zadevajo vrata na desni spodaj, pa de* nemo zagozdo pod desno nogo. Če se vrata sama od sebe rada odpirajo, je omara nagnjena preveč naprej in jo je treba podložiti. (Nadaljevanje prihodnjič.) Umna gospodinja tudi sama cepi sadno drevje. Zadostuje, da kakšen dan solnce malo bolj toplo posije, pa se že ustrašimo, da nimamo kaj obleči. Zato je dobro, da že prej pregledamo garderobo in presodimo, kaj bi se dalo popraviti, kaj je treba dokupiti in kaj odložiti. K pomladanskemu kostumu je treba napraviti svetlo bluzo in umetno cvetko za gumbnico jopiča. Lansko obleko iz tvida je treba podaljšati, dokupiti modnih gumbov in pas z modno zaponko. Popoldansko obleko je tudi treba podaljšati, v pasu malo nabrati in zožiti, dokupiti modnj ovratnik, plastron in zapestnike. Letos so zopet v modi obzankani ovratniki. Tako na primer se lepo poda na rjavo obleko ovratnik iz svilenega krepa ali krepdešina v svetlorjavi ali drap barvi, ob-zankan s temnorjavo svilo. Zdbčki so precej veliki in široko obzankani, da pridejo oblike do> veljave. K svileni obleki je treba dokupiti 3/4 metra čipk za spodnje rokave in % metra svile za veliki ovratnik v obliki kepa. Lanski pomladanski slamnik je treba očistiti, prelikati. kupiti novo petljo, če je pa obledel, ga je treba še prevleči z lakom. Saj so letošnjo pomlad tako moderni slamniki iz leskle slame. Rezultat: svetla bluza, umetna cvetka, modni gumbi, pas z modno zaponko, ovratnik, plastron in zapestniki. 3/4 metra čipk, 1/2 metra svile, 1 meter svilenega traku, pa bodo popravljene tri obleke, kostum in pomladanski slamnik. Elegantne so pomladanske obleke iz raznih modnih volnenih krepov. Paziti pa je treba, da se obleka iz volnenega krepa med šivanjem ne lika čez mokro cunjo, kajti volneni krep se precej uskoči. Preden zapnemo krojiti obleko, je pač treba blago v kosu prelikati čez mokro cunjo, med šivanjem pa se lika le čez suho cunjo. Če se lika brez cunje, dobi blago svit. Dolžina krila je letos določena: za športne obleke 30 cm od tal, za promenadne 25 cm od tal, večerne pa segajo do členkov ali pa do tal. Kako povem otroku o čudežu nastajajočega življenja (Nadaljevanje.) Saj pa tudi seksualnost kot prirodni nagon ni otroku nič tako tujega, kakor mislijo to po navadi odrasli. Seksualnost je otroku že prirojena in se javlja že pri dojenčkih, brezspolne otroške dobe sploh ni, kar so dokazala najnovejša psihološka in fiziološka (Freud, Stern) raziskovanja. Otrokom, ki so v vednih tesnih stikih s prirodo, kakor je to pri kmetiških otrocih, zato tudi ne delajo seksualni problemi nikoli toliko pneglavic ko mestnim. Prirojena seksualnost jim pomaga, da si tolmačijo vse seksualne pojave v prirodi popolnoma naravno in pravilno. Iz opazovanj, kako valijo ptički, kako dobi krava tele itd., pridejo popol- noma pravilno in logično do sklepa, da je pri človeku prav tako, in ves seksualni problem je zanje rešen. Pri mestnem otroku je pa seveda stvar veliko bolj zamotana ko pri kmetiškem. Stika s prirodo nima skoraj nobenega, v mestnih parkih in nasadih vidi kvečjemu malo stilizirane narave. Naloga staršev je, voditi otroka pogosto v milo naravo in ga navajati k premišljevanju o dogodkih in pojavih v njej. Pri mestnem otroku mora pač beseda in razlaga staršev nadomestiti pomanjkanje živih zgledov. Ako je normalen, zdrav otrok izpolnil osem do> deset let in še ni do te dobe nikoli zastavil seksualnih vprašanj, potem so starši »lahko prepričani, da nekaj ni v redu. Ali je otrok duševno zaostal ali pa je bila vzgoja takšna, da si ne \ipa s takimi vprašanji pred starše. Najverjetnejša je pa domneva, da so otroka drugi na skrivaj poučili. Kadar je tako, je najbolje, priti z opreznimi vprašanji stvari do dna, privesti otroka z opazovanji, naniigavanji itd. tako daleč, da se mu mora nujno vzbuditi radovednost. S tem ga pripeljemo do odkritega in iskrenega izpraševanja. Pri večini otrok pa tega navajanja in napeljevanja ni treba, ker začnejo že sami o pravem času vse izpraševati, kar seveda ni noben znak pokvarjenosti, kakor še vedno mnogi mislijo. Bolj ko je otrok duševno razvit, prej začne izpraševati, in ravno po tem, kako prostodušno vprašuje, spoznamo njegovo iskrenost in nepokvarjc-nost. Predvsem bi jedilo vsak otrok rad vedel, kako pridejo otroci na svet. To vprašanje bi mu starši končno še pravilno raztolmačili, ko bi se ne bali, da bo hotel otrok potem takoj še več vedeti o potankostih spolnega življenja. Ta strah je pa čisto neupra\ičen. Ako izve otrok, da rasejo otroci v telesu svoje matere in pridejo iz njega* kadar je čas, kakor jabolko, ki pade z drevesa, kadar je zrelo, se mu zdi to tako čudovito lepo, čudežno in romantično obenem, da niti ne pomisli na to, kako prav za prav otrok nastane. Prisotnost očeta v družini se mu zdi prav tako naravna in sama ob sebi umljiva, kakor prisotnost drugih članov družine. Da ima tudi oče svoj delež pri novem življenju, na to pride otrok šele veliko, veliko pozneje, navadno ne pred pubertetno dobo. Kadar pa je otrok zrel tudi že za to skrivnost, se mu pa še ta z izbranimi besedami raztolmači. Pri tej priliki je pa tudi najprimernejši čas, da se otrok opozori na vse nevarnosti, katerim je izpostavljena napol odrasla mladina povsod, posebno pa v večjih mestih, kjer preže odrasli obeh spolov na to, da uničijo otroka duševno in telesno. Seveda pa je treba pri takem opozorilu ohraniti otroku prostodušnost, da ne bo v vsakem odraslem, ki izpregovori z njim dve tri prijazne besede, že videl zapeljivca. Za seksualni pouk se dajo lahko kvečjemu splošna navodila in migljaji, kajti natančnejšo in obširnejšo izpeljavo teh misli pač vsaka mati za svoje dete najbolj zadene, saj je pri vsakem otroku potrebna individualna obravnava. Pri cvetoči jablani se otrok opozori na spodnji del cveta, ki je še majhen in zelen. Otrok Pazite na zdravje svojega ljubega otroka, varujte njegovo občutljivo kožo pred vsakršnimi draž-mi, pa bp otrok vedno zdrav in veder. Če boste uporabljali pravo lahko otroško milo PARACELSUS pri vsakodnevnem kopanju, boste najbolje skrbeli za zdravje svojega otroka. Zahtevajte zatorej vselej samo lahko otroško milo Paracelsns. HH Milica Stupanova : naj opazuje, kako zrase iz njega veliko jabolko, ki dobiva v rasti od matere jablane po peclju hrano, sok, ki ga vleče jablana s koreninami iz zemlje. Kadar pa je jabolko zrelo, zapiha veter in loči otroka od matere, jabolko od jablane. Tako je pri rastlinah. Pozneje naj opazuje otrok, da je pri živalih v bistvu prav tako, da se otroci držijo matere in se ločijo od nje šele, kadar so godni za življenje. Vse živali se rode iz telesa svoje matere, ampak ne vse na enak način. Nekatere živali, kakor ptiči, ribe, žabe, ležejo jajca. To so njih mladiči, ki pa pridejo še nerazviti na svet in jih šele toplota vzbudi k življenju. Pri žabah in kačah izvali jajca solnce samo, ptiči pa se usedejo na jajca in jih valijo s svojo lastno toploto tako dolgo, da se razvijejo v jajcu mladiči in prikljujeja na dan. Ta dogodek opazujejo otroci najlaže pri kokoši. (Konec prihodtajič.) \ A ? A D& \ KUE V A V AA-E J T U Ali mi res ni obstanka doma? (Nadaljevanje.) , Ali poznam mesto? Ni dovolj, ljubo, brhko kmetiško dekle, da veš, kje stoji v mestu kakšna cerkev, kako se nekatere ulice imenujejo in kje se kaj kupi. Ni dovolj to! Ti moraš predvsem vedeti, kje ti je iskati poštenega zaslužka. ' Zato moraš že naprej natančno določiti, h komu poj-deš najprej, ko prideš v mesto. Da ti sproti ne uide iz spomina, si napiši na listek papirja imena vseh svojih znancev v mestu. Tudi natančne naslove si preskrbi, da ne ostaneš sredi mestnega Vrveža zapuščena in si ob svojem prihodu ne znaš pomagati. V enem prejšnjih člankov sem že omenila, kako naglo zavede brezsmotrno tavanje po mestu na — stranska pota. Mesto je čuden vrag. Kakor ogromen stroj se mi zdi. Tisoči in tisoči različnih delov se gibljejo v njem, vsak od njih se giblje čisto po svoje, po svojih zakonih in načrtih, da ne zaglavi in ne povzroči velike zmede in zastoja silnega, neprestanega, vesoljnega gibanja. Sleherni izmed teh tisočerih delov, ljudi, sovraži do smrti vsakogar, ki ga zmede na njegovi življenjski poti. Zato skrbi, da ne prideš«v ta mlin nepripravljena, brez vsakega načrta in namena, da te vrvenje mesta ne potisne na stran, kjer je vse polno ljudi brez življenjske smeri, kjer je zlo. Ko imaš lepo zbrane naslove v mestu prebivajočih znancev in prijateljev, piši najboljšemu izmed njih. Morda ti lahko preskrbi službo, bodisi da te kot dobro in pridno moč priporoči ali da stopi v posredovalnico za službe. Pridne roke se lahko vselej in povsod za-posle. Če ti prvi ne stori usluge, ti jo drugi, če drugi ne, potem tretji. Eden je gotovo med njimi, ki ti vsaj nekoliko lahko olajša prihod v mesto. Lahko se pa tudi sama obrneš na posredovalnice služb, čeprav od nikogar ne dobiš povoljnega odgovora. Kakor hitro prejmeš obvestilo od takega urada, moraš nemudoma v mesto, zakaj dobre službe ne ostanejo dolgo proste. Kdor prvi pride, prvi melje. Na vsak način bo pa boljet, če gre v tako pisarno človek, ki so mu razmere v mestu ter način pogajanja za službo znane stvari. Kako ElizABETH Arden odpravlja črte in gube Metoda Et.izabeth Arden temelji na živahnem utiranju z Orange Skirt Food (sredstvom za hranjenje kože) in potem s Speciat Astringentom vzdolž v smeri mišic. To povzroči hitro kroženje krvi v tkivu in okrepča mišice fer zaobli obrise. Vsaka kožna celica, zbujena v novo življenje, vsrka hranilne prvine kreme in vse njene skrčujoče sestavine. Uspeh je gladka, sveža koža. Mišice pod njo dobe spet svojo prejšnjo trdnost in postanejo mladostno sveže in gibčne. Čudovite uspehe lahko dosežete, če doma poskusite to metodo. Venetian Orange* Skin Food (sredstvo za -hranjenje kože). Ohrani kožo mehko in polno. Izvrstno »sredstvo za suh, starajoč se obr&, polil črt, preprečuje onemoglost kože in tvorbo črt. Venetian Velva Cream. Nežno sredstvo za hranitev kože, ki naredi občutljivo kožo gladko in mehko. Priporočljiva tudi za poln obraz, ker hrani, _ne da bi ustvarjala tolščo. Venetian Muscle Oll. Olje, ki se vleže v kožo; proti globokim črtam in gubam. Venetian Special Astringent. Dviga in napenja mišice, jim vrne njih prvotno živ-ljensko prožnost in krepi obrise lic. Elisabeth Arden Venetian preparati se dobe v * ' drogeriji ,,'adrija", me s. boroč LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ULICA 1 El.izabeth Arden, 25, 0(a Bond Street, London. U'. 1 new york: 6fe, Fifth Zvermi pariš:. 2. tue de W P"ix Nikoli ne sprejmi prve službe v tujem mestu. Skrbi, da boš čim bliže ljudi, ki razumejo tvoj jezik. Najhuje je, če si daleč na tujem, kjer si ne moreš čisto nič pomagati, ker nikogar ne poznaš. Koliko je že bilo A _ Poročili sta se naročnici* gospodična Lojzika Stoparjeva z gospodom Ludvikom Stoparjem iz Žerjava pri Prevaljah in gospbdična Natalija Rudolfova z gospodom Ferdom Tropom iz Ležnice pri Ormožu. Iskreno čestitamo! primerov, ko so naša dekleta morala služiti na tujem cisto v druge svrhe, kakor so bile sprejete. Če se ne pokoriš, te vržemo na cesto, so rekli. Kako si boš tedaj pomagala? Kogarkoli poprosiš za uslugo, zahteva enako plačilo kakor tisti, ki so te pehnili pod kap — in ti si žrtev velemesta... Za službo na tujem moraš imeti vsaj nekaj let izkušenj v svoji ožji domovini. Vedi, da imajo slovenski posli dober sloves, zato glej, da boš pridna', ker imaš na ta način najlepše nade za bodočnost. Recimo, da si sedaj popolnoma odločena. Čez nekaj dni odrineš. Ali se zavedaš vsega, kar te čaka? Vse bo novo, vsaka stvar bo vezala tvoje zanimanje, naglo boš pozabila, kam moraš, zamudila boš, prepozno1 boš prišla, znanke ne bo več doma, obstala boš sredi vrveža brez smeri svojega gibanja, vsem ostalim delom ogromnega stroja boš v napotje, pa te bodo sovražili in potisnili na stran, kjer je zlo, kjer je tema, nesnaga, kjer so pijani moški, kjer je greh in nesreča. Zato sedi doma, vzemi zopet kos papirja in si naredi natančen načrt po podatkih, ki si jih dobila iz mesta. Ob tej uri dospem z vlakom. Prijateljica piše, naj bom ob tem času pri njej, da me spremi k bodoči gospodinji ali gospodarju. Ali vem, kje stanuje? Ne, toda naslov imam. Od prihoda do sestanka imam toliko časa; dobro. Vprašala bom stražnika ali pa ljudi, ki jih srečam, kje je ta ulica. Tam poiščem hišno številko in si dobro zapomnim hišo. Kolikor mi ostane časa, sedem v bližnjo gostilno, da kaj použijem. zakaj prijateljici ne smem biti v preveliko breme. Njena usluga je zame že itak življenjskega pomena. Točno ob dogovorjenem času pa stopim do nje in vse nadaljnje mi bo svetovala ona. V mestu je toliko cerkva in vsaka ima uro, da ti ne bo mogoče zamuditi. Sicer pa je najbolje, če greš v mesto na praznik ali v nedeljo, ko bo imela tovarišica toliko časa, da te lahko pričaka na kolodvoru. In kar je tudi silno važno: za tak primer si nahrani nekaj denarja, da boš vsaj nekaj tednov lahko čisto neodvisna, ako takoj ne boš zaslužila. Tudi s perilom in obleko se zadostno preskrbi. (Dalje prih.) (Nadaljevanje.) Z velikim veseljem čitam skoraj vsak dan v časopisih o različnih kuharskih in gospodinjskih tečajih, ki jih prirejajo po deželi razna krajevna društva. Dobro uspevajo taki tečaji in uspešni so, ker nastajajo spontano. Žene spoznavajo, koliko je vredno znanje. Same si žele prosvete in napredka, pa je vsako njihovo prizadevanje plodonosno, ker prihaja neprisiljeno iz srca, iz ženskega srca. Aspirin tablete 1 so prave samo tedaj, če imajo /t BAYERJEV križ ^t Ni mi torej treba dosti pisati o hrani, ki naj jo nudi kmetiška gospodinja letoviščarjem. V domačem tečaju se bo priučila vsega, kar potrebuje. Kaj je primerno, kako se priredi, kako se poda in podobno, vse to so stvari dobre gospodinjske odgoje. Kuhaj, kakor si se naučila, vsak bo zadovoljen, da bo le okusno in čedno. Marsikateri letoviščar niti nima takih obsežnih zahtev, ker mu izprememba zraka in mnogo gibanja dela velik tek. Vsaka tečna domača hrana mu bo všeč. Važno je, da se kuha sporazumno z gostom. Vedno ga je treba vprašati po kakšnih posebnih željah, a nikdar ne, kaj hoče jesti. Takih sitnosti je že doma dosti. Ti mu reci: «Danes bom kuhala to pa to. Morda želite kaj posebnega?* Pa ti bo že povedal, da hoče n. pr. krompir v solati brez čebule ali juho z lavorjem ali pa bo imel kakšne druge kaprice. Ob priliki ga povprašaj, kaj rajši je, a ga razveseli z obilnim obrokom, kadar pride truden z dolgega izprehoda ali kopanja. Tvoja pozornost se bo že izplačala,, zakaj ustvaril si bo o tvoji hiši dobro mnenje, pa te bo priporočal vsakomur in še sam bo gledal, da čimprej zopet pride. Vedno imej pripravljeno sveže mleko, zakaj meščani ga imajo rajši ko dojenčki. Poleti jim silno postrežeš z mrzlim kislim mlekom. Kar samo se ti bo smejalo, ko boš videla, kako jim pojde v slast. Tudi s kavo večini letoviščarjev jako postrežeš. Prinesi jo v ličnih skodelicah kamorkoli v vrtno hladnico ali v sobo ali kam drugam. Vprašaj goste, kakšno kavo žele, svetlo ali temnejšo, sladkor pa priloži, da si ga vsak, kakor se mu zdi, vzame. Nekateri ljudje tudi smetano silno čislajo, drugi spet imajo radi precejeno kavo, zato se ne čudi, če bodo tako «sitni». So pač ljudje tako navajeni, in ko bi se imeli temu v tvoji hiši odreči, se ne bodo počutili dobro pri tebi in nič več jih ne bo. Vsakomur bodo povedali, kje so bili in kako silno so bili nezadovoljni. Sadje in dober domač kruh sta dve stvari, brez katerih ne sme biti hiša, zlasti če so na počitnicah tudi otroci. Največkrat so pa odrasli ljudje na letovanju tako otročji, da jim najbolj tekne tisto jabolko, ki si ga sami utrgajo ali sklatijo z drevesa. Zato pusti kakšno drevo neobrano, kako ti bodo ljudje hvaležni! Pitna voda naj bo vedno sveža in mrzla. Če iz domačega vodnjaka ni dobra, jemlji jo pri sosedu ali pa pošlji po večkrat na dan koga v gozd k tistemu dobremu studencu, ki slovi po vsej okolici. Lahko imaš na zalogi tudi razne sadne sokove: m ali novec, oran-žado, limonado itd., da ne bo treba za take malenkosti v oddaljeno gostilno. Tudi z mineralno vodo lahko dobro postrežeš, posebno še, ker da s sadnimi sokovi odlično osvežujočo in zdravo pijačo. (Dalje prihdnjič.) Nenad Vojvodič: Nekaj o nelepih in lepih ženskah F. de Miomandre hvali prav s francosko duhovitostjo nelepe ženske, z drugimi besedami: grdi lepoto. In to, kar pravi o ženskah, njih lepoti in nelepoti, je lahko v prid lepim in nelepim ženskam. Ali pa moremo vobče govoriti o nelepih ženskah, ko nas vendar 7€NA IN TU^K I y PP.OM-ET ^varljivo.... je vreme v teh dneh ob prehodu iz mrzlega v toplejši letni čas, kadar veselo pomladno solnce hitro izgine za temnimi oblaki, iz katerih lije leden dež. Ali za Vašo nežno polt se Vam vsled tega ni treba bati. Gorkota in mraz, vlaga in veter ji ne more škodovati... vedno ostane enako lepa, nežna in baržunasta, ker jo varuje in neguje Elida Creme de chaque heure. ELIDA CREME DE CHAOUE HEURE Ali ni pranje s takim milom Ta krasna, gosta in izdatna pena — ta izdatna mehkoba ter njena lastnost, da nad vse učinkovito čisti in razkužuje še tako umazano perilo. Vedite pa, da ima vsa te lastnosti naše milo Cazefa pisatelj prepričuje, da so prav za prav samo nelepe ženske v resnici lepe? Mar mu ne boste pritegnile, ko pravi: Lepe ženske tem bolj pomilujem, čim dalje na to mislim. To je nestvor. Sama je nesrečna in dela nesrečo. Tudi malokdaj se zgodi, da bi ne umrla v cvetju mladosti. Pomnite, da je Dama s kameli jami umrla v štiri in dvajsetem letu, medtem ko sta angleška Elizabeta in velika Katarina, te dve možati kraljici, okušali vesel je tega sveta do visoke starosti. Axiom: Samo nelepe imajo na svetu troho miru. Drugi očitek lepoticam: stoje tu nerodno, nedelavno, kakor bi hotele reči: glej, to sem jaz. Mar vam nisem všeč? Ali vendar nam to še ni dovolj. Čez dvajset minut že ne vemo, kaj bi jim rekli. Zakaj vsak drug predmet razgovora, ki ni o njih lepoti, jih dolgočasi... Axiom: Nelepe ume jo govoriti o čemerkoli... Če ti vname ljubezen nelepa ženska, je to brezmejna ljubezen, je rekel La Bruyerei, ki je poznal človeško srce. Medtem ko krasotica vzbudi samo razburjenje sebične strasti, ki vsled tega ne traja dolgo, pa nelepa ženska čestokrat uresniči tisto najvišjo žensko željo: da ima zvestega ljubčka... Svet pripada očarujočim ženskam. In če niso vse nelepe ženske očarljive^ pa lahko rečemo, da so bile z neznatno izjemo vse očarljive ženske nelepe.» __ ___'• K ~ "MM ■. H i» • ''-—t ai Knjižno poročilo S črtico: «Kazen za nameravani greh«, ki je prav po« srečena, le žal, osamljena, je Manica poskrbela, da ima Almanah tudi nekaj kratkočasnega čtiva. Almanah diči več bakrotiskov in slik. «B r e z d o m c i», roman Marijane Kokalj«2eljeznove, je druga knjiga Belo«modre knjižnične skupine. «Brez« domci« so povest plemiške družine ruskih emigrantov, ki živi v naši prestolnici. Opisuje nam njeno* trpljenje in pehanje za vsakdanji kruh. Oče grof Strogonov, nekda« nji general, dasi bolan, služi s tem, da raznaša strankam mleko po hišah. Mati je hišnica, pometa stopnišče in dvorišče, krpa strankam nogavice in pere, da kaj za« služi. Fjodora, najstarejša hčerka, ki nima nikake stro« kovne izobrazbe, ji pri tem delu pomaga. Ksenija štu« dira medicino in je pred zdravniškim izpitom in sin Ser« gij pred maturo! Oba treba vzdrževati. Velika bedav očetovo trpljenje, materino poniževalno delo, neznosen boj s pomanjkanjem neprestano muči Fjodoro in ne« prenehoma premišlja, kako bi izboljšala gmotni položaj družine. V tem premišljevanju se spomni srečnih dni v Rusiji, ko je kot grofica Strogonova pela z uspehom iz« brani družbi. Njen sklep je nagel. Obleče se in gre h gledališkemu ravnatelju, da bi dobila angažman. Rav« natelju je všeč, a namestiti je ne more, pač pa ji na« redi sramotno ponudbo. Ona zbeži, tava po -ulicah in končno dobi še isti večer službo kabaretne pevke v baru. Doma ne vedo nič o tem, čudijo se pa, da je ni ves dan domov, niti zvečer ne, kajti nastopila je še tisti večer kot Miss Moskva ter doživela uspeh. Proti jutru se vrne domov in izroči materi svojo gažo 100 Din, koli« kor dobi za večer. Na njeno željo oče takoj opusti raz« našarije mleka in vsak dan mu da deset dinarjev, da si privošči vodke. Medtem Ksenija promovira, Sergij na« redi maturo z odliko. Rad bi se posvetil inženjerskim študijam, a odkod denar za nadaljnjo izobrazbo? Fjo« dora ga razume in mu obljubi svojo pomoč. Tri dni in tri noči je ni domov. Čez tri dni pošlje materi pismo z denarjem, o sebi ne črhne besedice. Tudi Sergij dobi denar in pismo od nje z zagotovilom, da bo skrbela zanj, naj se brez skrbi posveti nadaljnjemu študiju. Ksenija hodi kot zdravnica svoja pota in se ne meni za družino. Oče svojo Fjodoročko obožuje ob šilcih vodke s prijatelji in se čedalje bolj pogreza v pijančevanje, hoteč se uničiti. Fjodora se medtem proda, da omogoči nadaljnjo izobrazbo bratu in da je doma kolikor toliko blagostanja, vkljub temu, da ima idealen spomin na prvo svojo ljubezen do carskega častnika in jo pošteno ljubi lekarnar, ki bi nji in njenim zagotovil brezskrb« nejše, a častno življenje, četudi skromnejše. S pomočjo svojega bogatega ljubimca, ki jo razvaja z razkošjem, postane operna pevka. Ona je srečna. Končno se bo že kako osvobodila in osamosvojila. Toda mati, grofica Strogonova, je obupala. Njena hči operna pevka! Do usode kabaretne pevke ni imela nikakih pomislekov, toda da postane igralka — to je porazno... Končno --- Važno za dame! Nikoli ne boste v zadregi, kadar pride kdo nenadoma k Vam na obisk, Se imate vedno doma škatlo izbornih bonbonov, čokolade ali pa keksov z znamko SCHMIDT iz sloveče tvornice Viktor Schmidt & Sohne, Wien. oče umrje. Na smrtni postelji naroči Fjodori, naj ne pozabi njegovih prijateljev in naj jim da za vodko v njegov spomin. Ksenija zanosi in se vkljub svojim «mo< dernim» nazorom poroči, ko ji Fjodora preskrbi opremo, kakršno gre grofici Strogonovi. Pisateljica je izbrala zanimivo, sodobno snov. Izpo* četka jo je obdelovala tako, da nam je prikazala precej verjetno življenje svojih junakov, dasi se v njih dušev* no življenje ni poglobila, zato nam njih usoda ne gre do srca in nas ne gane. Fjodorina žrtev je neutemeljena in nepotrebna. Dialog med lekarnarjem in njo pred usod= no nočjo je nemogoč. Njeni pomisleki pred padcem so plitki in bežni, da se jih komaj sama zaveda. Razveseljivo pa je, da se je med slovenskimi pisate* ljicami pojavila žena, ki nam je dala daljše beletristično delo. Marijanico Kokalj*Željeznovo poznamo iz krajših črtic in nas je to njeno zadnje delo prijetno iznenadilo. Pričakovati smemo, da nam bo podala še kaj dovršenejs šega in globljega kakor so «Brezdomci». Dikcija je glad» ka, pripovedovanje živahno, tako da človek rad obsedi pri knjigi do konca. «P r i n c e s a I z a«, spisala Marija Jezernik, okrasil France Podrekar. Pravljice iz živalskega življenja. V nji najdemo malodane popoln seznam naših gozdnih živali, ptic, dvoživk, žuželk in veliko množino rastlinstva. Prins cesa Iza, mlada lisička, pade iz kraguljevih krempljev pred brlog medveda Godrnjavčka in postane njegova rejenka. S tem se začenja pravljica. V nadaljnjem nam pripoveduje knjiga razne prigode princese Ize v med* vedovi družini, dokler po dolgem iskanju ne najde svoj jih staršev. Otrokom, katerim je knjiga namenjena, bo gotovo všeč, čeprav bodo več ko enkrat stali pred ne* rešenim vprašanjem: zakaj in kako? Podrekarjevi okra« ski dajejo knjigi večjo vrednost. Četrta knjiga: «L e p o d r ž n e vaje za mladino in ženo«, spisala Ljudmila Šlibar. Več nazornih slik pojasnjuje tekst. V prvem delu nam avtorica predočuje človeško telo in njegove hibe, odnosno vzroke nastanka njegovih hib, negovanje nog in kako popraviti nepravil« no držo telesa. V drugem delu pa navaja sistematične telovadne vaje, ki so važne za pravilni razvoj udov, lepodržnost telesa, popravljanje eventualnih telesnih hib in utrditev telesa. Knjiga je pisana zanimivo in bo dobro služila vzgojiteljem mladine kakor tudi vsakemu posamezniku, v prvi vrsti ženam. M. P. Potočnikova Truda Koroška povest. Češko spisala Gabriela Preissova. Prevedel Ivan Podgornik. (Nadaljevanje.) zastore za poročno darilo. Srečna naj bo, nadvse srečna!» Takšna je ostala Truda tudi v poznejših letih. Leta so tekla. V idiličnem Rožnem dolu so se pomnožila kladiva v kovačnici in z njimi tudi prebivalci. Učiteljeva otroka sta lepo rasla, dokler nista dorasla vrha ... «Saj vidiš, da je vse polno snega, nič ne boš videla!» jo je opozoril Mirko. «Samo malo naj pogledam čez zid», je ponovila Truda, in ker je v nje besedah zatrepetalo nekaj njenega, je ni hotel več pregovarjati. «Vidita torej, babica in Vida,» je vzdihnila Truda iz globine svoje duše, «kakšna sem bila! Kako sem se po neumnem gnala in žalostila. Zdaj pa moram tej učiteljici napraviti lične Lily DAMITA «Za svojo milino se mi je zahvaliti samo preparatu VELOUTY DE DIXOR, Pariz, kotjamstvu mladostne svežosri" in lepote mo-^ dem - žene.» je prvi in edini preparat, ki, kot krema in puder hkrati, v obliki kreme neguje in olepšava. Proizvaja se v odtenkih: blanche, naturel, ivoir in ocre. Dobiva se v vseh parfumerijah. — Vodilni če-salni saloni za dame Vam pokažejo brezplačno ta aparat. Zastonj Vam pošljemo okusno tubo «Velouty» ■ za pojzkušnjo, če nam sporočite svoj naslov (ni treba, da nam pošljete tudi znamke). COSMOCHEMIA ZAGREB, SMIČIKLASOVA UL. 23 Bil je prijeten junijski večer. Po zelenih grivah in obraslih bregovih blejskega jezera so se prevzetno bliskale kresnice, kakor bi vedele, da je njih praznik. Tisti večer sem videla Trudo rojeno Potočnikovo s številke dve na Sinjem vrhu na Koroškem drugič v svojem življenju. Spoznala sem jo bila pred dva in tridesetimi leti, tedaj še ni štela celih osemnajst let. Bila je nenavadno razvita za svoja leta. Na glavi je imela običajno kmetiško pokrivalo: črn koroški klobuček na pisani tibetasti ruti, v črnih očeh pa iskro ošabnosti, samoglavosti iti velike sreče, zaka j bila je takrat že zaročena s svojim svetlolasim učiteljem z rožnodolske šole, ki si ga je zoper voljo svojih staršev z veliko težavo priborila. Potočnik in Potočnica nista bila z njeno namero nič ka j zadovoljna, tolažila pa sta se s tem, da tega nista mogla preprečiti, ker je bila njuna hčerka po krvi precej podobna teti Vidi, da je tudi babica Trudino ljubezen podpirala, in pa s tem, da se ji bo pozneje to že še otepalo .. . Ker je bil kresni večer, so na gorah krog in krog blejskega jezera goreli sv. Janezu Krst- niku na čast prižgani kresovi, na jezeru so se iz okrašenih čolnov razlegale jugoslovanske in češke pesmi, blizu moje klopice kraj jezera pa so domači otroci vteknili v vodo velik šop narcis, da bi jim tako brž ne zvenele. Zlezli so bili včeraj ponje prav na vrh Golice, kjer je vsa prisojna stran, odkar ljudje pame-tijo, pokrita z narcisami in odkoder se vidi ves Korotan kakor na dlani, tisti izprelepi Korotan z vencem veličastnih gora ob mejah in z zemljo, ravno ko božja miza, ki se na njej razprostirajo travniki, pretkani s samimi belimi trakovi cest, ličnimi hišami in koči-cami, z zemljo, ki so jo Slovenci stoletja in stoletja imenovali svojo Koroško. In ves nebeški strop je bil posejan s trepetajočimi iskrami zvezd in odmaknjen v čistem zraku visoko gori v najtemnejšo modrino, tako lepega ga nisem še nikdar videla ... «0 Bog, kako je ta svet neznansko lep, kadar se poletje razbohoti in razcvete, da ga je videti daleč naokrog ...» je zavriskalo nekaj v meni prav tako, kakor da mi je bilo včeraj osemnajst let (kakšenkrat, ponoči pa tudi podnevi, me kar prevzame takšna iluzija), in ko PARFUMEUR PARI Hkrati za podnevi fo po^of j., ,.„ .,!„,„, j m NIVEA ker omogoča njena najvažnejša sestavina EJiic/^rit; ki'^čšbei^nie nego kože, da se j^ivea-Creme globoko vleze> v kožo, :ab da hi se koža količkaj svetila. Podnevi Vas varuje vpita krema pred grdim vremenom in nadomešča maščobo, ki Vam jo jemljfcta veter in grdo' vreme, k6Žo'p'a dela voljno ^ gibčno. Ponoči deluje .Nivea-Creme na ta način,,: dai Vam, oživlja in krepi polt in da dobite živahen in mladosten videz, reme ne morete nadbinešliti niti z!hajdražjiiflii liiksužhimi kre1 ^et' ni nobene druge kreme, da bi imela v sebi'Eucerit, ki kožno e hrani in oživlja, na kar se tudi opira iznenadjajoča in blago nje Nivea-Čffetoe. M Škatle j>o Din' 5-—, 10'— in 22'—. Tube h čiste pločevine po Din in ^mjcn Izdeluje' V>Jugoslaviji^, ni nj. b i i ■ Jugosl. Pj Beiersdorf Goij i I > : i i I i : j;!, J(jloI'S (K, - Maribor, Gregorčičeva Štev, 24,!,,,, \G f j; j j lili - MVtA t, cu^tr V :.....i ' .-. J * .".i. . -T— .'! I\ I VI)! '.i—n sem obrnila svojo opojeno glavo na podolgovato predgorje ob Stolu, da bi videla, ali leži na' njegovem g^retjenu se kakšnega '.l^i je nedavno zapadel, mi je oko obviselo na nečem bližnjem, pobeljenem, snegu podobnem, a izpod tega so se uprle vame temne človeške oči s težkimi vekami. Veke so bile sicer malo lž-pjfeinenje^er roda blesk zrkel se mi je vtisnil svoje dni verno v spomin. V srebrnem večeru so se prikazali obrisi ženskega obličja. In roke. prekrižane v temnem naročju, so se stresle, saj sjrmle. ze od nekdaj tako nemirne .. «Vi, Truda?» sem .šep^^.f^^f;(potiliem, da bi je ne prestrašila. Kaj , npslo sem na blejsko je^^ ^ ^i^ftR^f živeli tam na oni s i ru n i ja, (sfj ,tjpjl gf| gore, ki se vam je podobna ribi.., Ostali ste ve ndaij; f^f) j; pp mož i tAl taifl Mdteifpfel sf ran i f j .Tfftg [^enr^ir| ^ppl^l j^š mož na šolo v Rožnem M#f mož me je naučil igrati tudi na klavir in je imel z menoj nebeško potrpljenjey jaž pia sem1 imela vse, kar je on rekel in ukreiiil, zai evan-g^j, JNiseiiii,]i»u bil4 zds,tj0nj iz svoje volje še kot njegova učenka v...šoli obljubil^ da ga bom vedno ubogala ... Ko sva se. nekoč že otfca^lii vodilni pri nias^djonia za roko,, so se. nama. stpiiši, snjpjali, češ dai (gva kakor dva otroka. Moj fmflži ni pustil učiteljevanja. Sklen ■jvoqiTff Nadležni kašelj in bron> ..... . .fifflol hialni katar mm oimv. a\ ' „D o n a t" z glavnimi rudninskimi sestavinami magnezija, trija, kalcija, kalija itd. spadajo v s k u p f n d a 1 k a I f čn o - *' salinskih zemeljskih vrelcev, izmed katerih je Ddiiat najmočnejša znanaj mineralna voda. Kopeli: ogljikove, kiselinske, omotične, slane, parne kopeli in kopeli z vročim zčakom, električne, žračne in solnčne kopeli. Terapije: moderna hidro-, elektro- in mehano-terapija. Zdravilna gimnastika v Zanderjevi dvorani. I " t m" A a / a f o /- i j. r 9 j B J t 3 Zdravljenje z mlekom, siratko in kefirjem. Zdravljenje na terenu. Dietetična prehrana. Cene zmerne. Za čas pred sezono in po sezoni (l.V. do 15. Vi, in i. IX- do 30. IX.) posebni popusti, j Ugodna železniška zveza Ljubljana—Zidani most— Grobelno—Rogaška Slatina. Med sežono na vse strani ugodne avtobusne zveze. Informacije daje in rhiheralno Vodb razpošilja ravnateljstvo zdravilišča.. q Ali hočeš biti lepa? ms o i f -arqo BnboS .1 .i .i) .omafe Jaog e-jUodi.en ni onoo| Po lepoti, ustro|u in ceni j e v o z B M W za Vas! Jb^BaV .cfeiš n7£'^BHHV'Cin v od , ins t,Idx?^P^r"s Min-ievobuH Ličeor po svoji kjras:n£j/i elegantni popoln v luksuzni izdelavi, stroj tehnič- iTlffa i^sora omoden es e'vB[.{Tq no dovršen, cena pa neverjetno nizka. ; L i i raitova eJ-i5cioqriq 3Bn 9Č Voz Vam brezplačno pokaže generalno zastopstvo: omn DdtEWr &TGNNIES 3. Ni piatvljica, ,da so že stari Egipčani poznali kozrae-V tičua sredstva. Ko so odkopavali Tutankhamnovo grobnico, so našli v*Hjej posodice poinad in neverjetno lepo dišečih vonja*. To je najboljši dokaz, da ljudje skrbe za lepoto, odkar obstoji svet... Kaj se danes uporablja za ohranitev lepote in sve-žosti, ki si je želi vsaka ženska? Zoraida krema ohranja svežost in mladost lica ter odstranjuje gube, ki so največji sovražnik lepote. ia«h Dnevna in nočna krema, lonček Dii 12-50. -luSAfl Zoraida milo je izredno dehteče, priporočljivo za s A*s-VsakO polt in se izvrstno peni. Elegantno opremljena škatlica Din 12--. Zoraida puder v vseh barvah, bel, rožnat, creme, ocre, natilrelle, je najlažji in brezhiben. Okusno pakiran v škatlicah Din 6"—, 12-—, 20'—. Milch-krema Dr. Broema je edino sredstvo proti pegam in madežem. Dnevna in nočna krema, lonček Din 15'—. Melitis-krema (rastlinski vosek) je čisti naravni preparat, ki v nekaj dneh odpravi lišaj, Škatlica Din 12"—. Boraks je na vsak način potreben dodatek vode pri umivanju. Škatlica t>in 10—. Poslednja novost na polju kozmetike so vsekakor preparati «OPERA». ig f «Opera» Eau de Cologne, elegantno opremljena s 100 grami vsebine Din 40'—. S i «Opera» parfem, izredno dehteč, elegantno adjusti-rana steklenica Din 50'—. « Opera* puder, v vseh barvah, velika škatla Din 30. j., Vse zgora| opisane preparate prodaja in razpošilja s pošto PARFUMERIJA URAN, 0O 1. ribo , S Mestni tig št. 11, fcjnbljana. t onbev 9o1bib ibBiasn a jjJ' 9 i i Š9£X. r| ob n s a • / v o I * sen vrsl- p