St 5.
četrtek 13. januarja.
III. tečaj. 1870.
Vtorek, ćetrtek in so-hoto izhajti in velja v Mariboru bre« posilja-
uja> na
Joni
za   vse   leto 8 k-ool   leta 4
k,
etrt
•JO
|*u pošti :
vse leto 10 g. —k. pol   leta   5 „ —
^etrt
G0
SLOVENSKI NAROD,
Oznanila:
Za navadno tristopno
vrsto hvi plačuje : t> kr. če se ti^k?i lkrnt, .1 'k rat
•■»      i, ,, ,. -BI BI,
Škrat.
m   u »i
VredniitTo in opravniitvo je na Btolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179.
veče  piamenke ko plačujejo po prostoru.
/a vsak tinck je pla-«'uti kolek (»tempelj) /-a 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno fra n kujejo.
Politični hudodelci.
i.
Med zadnjim zasedanjem  deželnega zbora kranjskega se je bila med poslanci napravila navada, da so zbornici, posebno pa nasprotni stranki v poduk pripo-vedavali anekdote.   S svojo anekdoto jo  slavno zbornico zabaval g.  Kroraer, drugokrat je g. dr. Bleiweis povedal svojo podučljivo dogodbico, in ker „k tretjemu rado gre", razveseljeval je na  zadnje še g. dr. Zamik zbrano občinstvo z anekdoto o kitajskem  mandarinu z 11 gumbami, ktero  smo v enem   zadnjih  listov ponatisnili iz stenografičnega zapisnika.   Kar jo bilo parlamentarno v deželnem zboru v Ljubljani, bode menda tudi nam dovoljeno.  Naj torej povemo prigodbo, ktere si nismo izmislili za kratek čas, ampak kakor smo jo našli zapisano pri zgodopiscib Engel-nu in Fugger-ji. Leta 1289. se je boroval uporni ogerski grof IvanGus-singen proti svojemu gospodarju, vojvodu avstrijskemu. Vojvodu je bila četa Kranjcev na pomoć. Avstrijskih vojvodov vodstvo menda tudi 13. stoletja ni bilo odličneje, nego je vodstvo naših generalov v 19. stoletji, kajti pri Engelou in Fuggerji beremo, da je u-porni grof vojvodove podpornike in zaveznike, kranjske vojake, po noči zasačil, s zvijačo vjel in odgnal na svojo trdnjavo.   Eden grofovih  vojnih tovarišev je bil nezadovoljen s tem ravnanjem in je svojemu zapo-veljniku takole očital:  „V kratkem nas bo sovražnik, ov«trij«lii nadvojvoda oblegal,   da se n»  bomo   rangli s trdnjave ganiti.   Čemu nam bodo potem kranjski stra-davci, ki ne bodo samo z nami hoteli jesti,  ampak ki bodo pri vsaki priliki skušali ubežati in nas bodo potem izdajali.*   Plemeniti ogerski grof'potolaži svojega tovariša rekoč:  „Norec bi bil, ko bi jaz hotel te za
nikernike (elende wichte) rediti; in ko bi za živež! drugega ne potrebovali kakor čist zrak, meni bi bilo še za zrak zaL, če bi ga uživali v mojem gradu. Pa kmalu so boš prepričal, kaj hočem z jetniki." Vjote Kranjce je Oger potem pometal in natlačil v tamnice. V nekterib urah je grof stopil prednje in jim-je takole govoril: „Pri nas je doželna navada, če se v kteri hiši grizljive podgane ugnezdijo, da jih nekoliko polovično in jim ušesa in repe odrežemo, tako da s svojim sikanjem druge preženo in hišo očistijo. Da zadobe tudi Vaši zavezniki enako svarilo, dal Vam bom roke in ušesa odrezati, potem pa sami skrbite, da mi s poti pridete." Kakor rečeno, tako storjeno. Na rokah iu na glavah razmesarjeni so Kranjci trdnjavo zapustili, /a našo rabo bi nam toliko te povestice zadostilo; ker pa bi utegnil kdo izmed naših bralcev biti radoveden, kako se je kasnejo vsa zadeva razmetala, naj dostavimo še drugi del. Avstrijski vojvoda je upornega grofa premagal, trdnjavo dobil v svojo oblast, grof pa se je moral podvreči sramotnemu miru, čegar pogoje mu je zmagavec diktiral.
Kader smo zadnja leta brali o preganjanji, obsojanji in zapiranji opozicijonalnih časnikarjev—in vlada je skrbela nekoliko doma pri nas, še mnogo bolj pa na Češkem, da nam tacega berila ni skoraj noben dan poman j kovalo — vselej Brno v duhu videli obrezane ogerske podgane iz ravno navedene dogodbice, videli na rokah in glavah obrezane kranjske vojake, ki so imeli s svojim krvavim telesom in nesrečnim bolečinskim vpitjem plašiti in odganjati — grizljive podgane in vojake avstrijskega vojvoda. Radi priznavamo, da ta naš primer „šopa41, kakor sploh vsak primer „šepa." Telesno — hvala 19. stoletju — res niso trpinčili časnikarjev, dasiravno si je marsikter v pražkih temnicah
poiskal tudi telesno bolezen,  od ktero  ga ne ozdravi nobena  amnestija.   Tudi  spuščali jih niso  med svojo rojake, ampak pazljivo so jih utikali  za železno mreže in zapahe.   V  enem  pa je naš  primer čisto popolen: oblojani časnikarji so imeli biti svarilo in strašilo svojim  rojakom, ki tto ž njimi  vred težili   po istih ciljih. Vsej  opoziciji  —  zlasti  pasivni opoziciji  — jo težko priti do živega in ker tudi v Avstriji  nikogar ne obesijo, kogar nimajo v pesteh, morali ao .zgrabljivi" časnikarji pokoriti se za marsiktero „pregreho", ktero so se v  vladnib  očeh krive storili celi  narodi in narodovi oddelki. Mi vedoma pravimo: v „vladnih očeh", in tiskovne pravde zapisujemo v vladen zapisnik, odkar nam je   g.   drž. pravduik   celjski izrekoma   razkril javno tajnost, da    „vlada   tožbe   vzdiguje."   Sredstva, s kterimi je vlada „svarila"   narodno opozicijo, v našem slučaji diše nekoliko  po „grizljivih  podganah"   in po barbarizmu  19. stoletja,  vendar bi se „energičen" državnik,  kakoršni že enkrat so  naši gg.  ministri, nad tem v politiki mnogo ne spodtikal, Če bi ta sredstva le peljala  do zaželjenega cilja.   A tudi tega niso storila.   Narodna opozicija je pod temi sredstvi le rastla; OBtrašil so ni nihče, pač pa marsikdo ostrastil.   To vidimo že pri nas doma, še bolj pa na Češkem, kjer so ju. ganjanja zadnjih let narodno zavest bolj zbudila, kakor bi jo  bilo  mirno  delovanje od narodne strani moglo zbuditi v 20 letih.   Kako slabo strašilo so bili za uarodno opozicijo časnikarji, na kterih se je izvršila taka „svarilna ekaek učijo", videli amo prav sijajao te dni, ko so iz ječe pustili zaprtega pisatelja, lastnika „Svobode", g. Baraka.  Pozno o polnoči so ga osvobodili, previdna policija je bila obstavila vse ulice in vendar je Baraka čakala velikoštevilna množica, ki bi bila strašilnega Baraka na rame dvignila,  na prsi pri-
I\J e n a d n o !
(Poljski spisal Edvard Dulski, poslovenil L. U. Fodgoričan.) (Dalje.)
Ko je tako premišljal, presojal in senjaril, v tem se je bližala osma ura. Srce mu začno močnejše biti. Pan Josip se po prstih približa durim, deh zadrži v sebi in nastavi uho. Izvedavo posluša, a če prav je s telesom stal v vlastnej sobi, misli so mu bile i srce le na stopnicah; stal je pri durih, gledal pa na ulico. Brzih vozov drk, stopinje mimo idočih ljudi ali pa veter — vse je v njem vzbujalo kanljive nade. Bilo je tri četrti, kladivo je vdarilo prvi, drugi pot, — ali stal je tako, kakor lesen, nepremekljivo pri durih, in ne-preuehoma je poslušal in senjaril. Različni obrazi so se mu motali po glavi. Imel je v svoji fantaziji žensko nestanovitost — preletavo ptico — in žensko preka-njenost — zvijačnost slizke, po travnici lazečo kače. Prečudnol — Pan Josip vzdihne, — grozno trenotje, mrtva tihota! — nikogar ne čuje! zmerom še nikogar ne ! — —
Stopi od duri, sede k mizi, odpre Koernerja — zadel je na poglavje : „0 zadržkih" — prebere ga, vzdihne, sune knjigo od sebe i zopet na prežo stopi k durim. Tako so ginila trenotja, tako pozabi v naročije bežale Četrt-ure in naposled ure ! —
„Pan"  Josip  je  hodil od duri k mizi od mize k
duriti). Ob desetih zvečer v veži zasliši nekov šum i kakor bi kdo koračil zdolaj, s koraci pa se jo družil ženskega krila šumot. Vsako trenotje se je glasnejše čul in razločnejše.
„To je gospa!" — krik no Josip, plane po svečo, zgine na stopnice in sreča — gospoda kapitana 1 . . .
„čestita hvala vam, lepa hvala I Le gledi no, dušica, gledi tega postrežljivega človeka. Svetite, prosim, malo niže, - in oje j mučici so rado izpodtakne v temi."
Kapitan in kapitanka prideta mimo pana Josipa duri; gospod kapitan se jo zahvalil, stolnica pak toliko — da je prikimala z glavo! — »Pan" Josip se vrne v svojo sobo in jezno lopne z durmi.
„Zdaj /nam, zakaj sem čakal! . . . Pustil sem, naj je šlo rakom žvižgat gledališče nocoj, vrhi tega pa še, kaj jutri o meni poreko tovariši?!" —
Široko jame stopati gori in doli po sohi, vgasne svečo, kakor bi ga bilo sram sam svojega pogleda, sleče se v temi in zleze na posteljo.
Kaj se mu je senjalo, tega ti, ljuba duša, ne morem povedati; kdo neki bi uganil človeško sanje V — samo to jo resnica, da se je metal po postelji in kregal sam se seboj, da je v spanji vzdihal in da je naposled po polunoči nekolikrat hrknil in trdno spal do belega dno. So le ob osmih so je zbudil. Minolega večera dogodjaj se mu je zdel le začetek kalnega snu. Šine s postelje; urno se obleče i prav tista trenotja je hotel iti zajutrikovat, pa so vonjive pomerančo ovrgle mu dolok.
DNe mara še kdo k meni pride. — Te pomeranče
bi mi utegnile preskrbeti mnogo skrbi, vse po sobi diši po njih. Kamo z njimi ? — V oblačilnico jih nijmam nikamor deti, vsa obleka bi vsled tega dišala po njih. Oe pa jih pustim v sobi, vsakdo povpraša, od kodi? — od koga?— zakaj? — i mučili me bodo s povpraševanjem tako, da bi so utegil prodati v svojej zadrezi. A kakov dobiček od njih? Čemu to ? Použijem jih raji sam precej zdaj. Ali pa navada dopušča tak zajutrek ?■ —
Brezi zamudnega pomislika osvobodi zavite pomeranče in kar je najhitrejše mogoče — olupi tri zaporedoma. Te tri jo izžmel, da se mu z ničemer nijso trudile misli; potlej je olupil četrto in ozrl se okrog sebe, kakor bi se bil bal, da ga kdo vidi.
„Srečen kraj to, kder citrone rasto I Srečna zemlja, kder za groš dajo tri pomeranče! — Zdaj pa se ne čudim več tej zemlji, ker je porodila Petrarko ! — Kdor dije taka vonjava, tamkajo človek lehko sklada pesmi 1"
Zdaj použijo četrto in olupi peto.
„A italijansko nebo? ... a italijansko morje? . . to razvuetje hlagostnega duha! Ta vonjava, ta živež telesu in navdušenje duši. O Petrarka! velika razlika je to: bivati na sveti, kder citrone cveto, ali pa pri nas, kder smo mej kamenjem in ob korunu živimo. A kaka sladkost! Zc ta tenka koža je sočnejša, nego bodi-Bi ktero koli našega sadju!"
Zdaj olupi šesto.
„To je pravi nektar I Kaka nenavadna slast i čarna edinost naužitka z napojem!  O, umejem, znam!
1012
tiskala in   z „nazdar-klici"  izrazovaln svoje veselje, svoje  spoštovanje in sočutje  do narodnega mučenika, ko  bi se  Baraku  ne bila  za spremljevalca  po dolgo pogrešani  svobodi  — usilila  policija!   Da  se narodi ne dade plašiti in strašiti, kakor  neumne podgane na Ogerskem,  to če tudi prepozno slavni vladi kažejo ne šteti pozdravilni telegrami in dopisi,  Ittere izmed na roda prinašajo na svojih čelih češki listi.   Pred zaporom je bil Barak svojim rojakom delaven,  pošten na rodnjak,   zdaj jim jo [mučenik, ideal!   Vlada bi naj si iz tega sama  /ase posnela poduk,  da ni varno utikati časnikarjev v ječe, iz kterih so vračajo no kot strašila, ampak kot strastila.   Živio Barak !
Nediplomatična odkritosrčnost.
Stranka, ki je g. BeuBta v državo /vabila, ki je brezposlenemu saksonskemu baronu nastavila svoja pleča, da jo na njih postal državni minister in kasneje državni kancelar, jo zdaj vso svojo srditost obrnil« proti nekdanjemu ljubljencu, in ministerska usta so baje že izrekla, da bo sedanje ministerske krize le konec, kader bo rešena državnega kancelarja kriza, t. j. kader bo Beust odpravljen in na njegovo mesto stopila oseba, ki se bo odpovedala lastnemu prepričanju in samostalnosti ter postala brezpogojna igračica naših velikih mož a la Schindler, Kuranda itd. Mi nimamo razlogov hvaliti g. Beusta, ki je velik del sedanjih avstrijskih homatij zakrivil, če morebiti zakrivil tudi iz nevednosti. Vendar kakor poznamo velikaše sedaj gospodujoče stranke, našli bodo med seboj le težko človeka, ki bi bil kot diplomat le vreden Beustu odveznti jermena na njegovih gizdavo — majhnih stopalih. Kako bezpainetno včasih, ali prav za prav navadno strast avstrijsko-nemškim dinamopolitikarjem prežene vsako previdnost, razkričali so zadnje čase na lastna usta. Samo da se stvari ne pozabijo, hočemo še enkrat opomniti, da je eden teh liberalnih vsemogočnežev, W a s e r v deželnem zboru štirskem naravnost tirjal, da naj ljudstvo oboroženo pestjo iz dežele prepodi slovensko zastopnike, — prav argumentum ad hominem ; da je nadalje tirolski c. k. namestnik Lasser državopravne ugovore
Ondašnje   opozicijo v   doiclnom   »boru   pol.ij.il   * sioor
radikalnim, a nediplomatičnim in nedržavniškim iz-ustilom: »Vara naj bi ne odgovarjal 6. k. namestnik (statthalter), ampak državni pravdnik (staatsanwalt)u, kar ravno tako razsvetljuje Lasserjev parlamentarni takt, kakor njegovo šantovo dovtipnost v besedni igra-
čariji. Ministra Giskra velika beseda rabljena proti Svetcu,   da  je treba za Slovane  u e š a 1, ne pa spo-
razumljenja, so met da še v pregorkem spominu, da bi jih trebalo ponavljati. Zdaj je stopil v vrsto naših državnih velikomislecev še znani poslanec* Schindler, ki je pri adresnom posvetovanji prav nepremišljeno iz šole govoril. Schindler sicer ni nič novega povedal; da hočejo biti Nemci naši gospodarji, že dolgo vemo in  bridko  čutimo.   Vendar  so do zdaj to zunajno in
Dopisi.
Is Ljubljane, 11. jan. [Iev. dop.] Med drugimi nepristojnimi sklepi lansko leto izvoljenega mestnega odbora je bil tudi ta : Namesto večletnega uradnika P. naj se postavi drugi z letno plačo 1200 f.; g. P. naj so pa dene v pokoj. Gosp. P. je mestni stavbeni inspektor , znana oseba v mestu , kterega ne hočemo v brambo vzeti, vender  so nam pa   čudno   zdi kako
besedno pokrivali in nam prestani med o pravici in: da mestni zastop ne izvrši svojega sklepa, ker je ravnopravnosti okolo ust mazali, med tem ko so nam, sklep za pomnoženje m. policijo jako hitro izvršil! svojo peto na zatilnik stavili. Schindler pa je kot ra- Ćujo se, da je g. P. protil mestnemu odboru, da je on dikalec in „največi mož nemški" šel za en korak na-1 v stanu sedajni mestni odbor v zadrego spraviti, ter prej in jo z eno samo baklo požgal vse barke, ki bi'svetu jako zanimivo, do zdaj še tajno dogodbico nabile morebiti mogle združiti pohlevne Slovane s se- znaniti. in glejte, ostal je v službi. Govori se, daje danjo gospodujočo stranko; Schindler jo na vsa usta m. odbornik Legat izrekel, da ne gre več k sejam do-zakričal po svetu, da nam ta stranka noče biti pravična, kler mu niso značajnosti vsih odbornikov znane, in res tudi tedaj ne, ko bi od te pravičnosti bila odvisna ne Legata ni več videti pri sejah naših konstitucionelnih le sreča, ampak celo obstanek Avstrije. Med adresnim patricierjev in g. Zagrajšek nima soseda na desnici, posvetovanjem v odboru je Schindler zarohnel proti! Is Kranja, 11. jan. (Dobrodelna beseda. — Ci-Svetcu, ki je govoril za spravo in pravičen volilen red,! taluica.) Vem, da bralci „Slov. Nar." ne prebirajo radi in „največi Nemec" je brez okolišaja bleknil: .Odkri-J popisovanja različnih veselic, ki se napravljajo v mno-tosrčno in jasno Vam hočem povedati, zakaj smojgih krajih mile Slovenije, zatorej tudi jaz nočem na proti spravi s Cehi. Vsled sprave bi morali tudi dolgo poročati o zadnji dobrodelni besedi tukaj, ako-volilni  red  spremeniti.   Potem  pa bi zadobili Slovani ravno me mika  ostajati nekoliko Časa pri vsaki točki
na Oeskem in Moravskem zopet svojo večino; tako bi postali gospodarji v svoji deželi in bi lahko storili, kar bi hoteli. Tega pa mi ne moremo dopuščati." In da bi nihče ne moge! dvojiti o njegovih poštenih namenih, povedal jo odkritosrčni Schindler: „Naša stranka se mora uroditi, ona se mora odločiti, da po stan o kladivo, kajti kladivo ima zmerom pravico." Mi si bomo za uho zapisali to besedo Schindlerjovo in zadnji BTagb).a, ki trdi, da nam naši • „verfassungstreue" nesprotniki radi zidajo zlato mostove do sprave, naj te vrstice prebere in v njih ima odgovor za vse' svoje sleparije o slogi, spravi itd. Ko bi imela njegova stranka še kaj poštenja v telesu, na mestu Schindlerja bi jo morala obleteti rudečica sramote po obrazu. Le eno resnično besedo je v tej zadevi spregovoril, kajpa da nevedoma resnično , ko je rekel: „Tako ne gre več naprej"! JRes tako in o takimi možmi ne moro več iti naprej in če bodo možje s tacimi načeli tudi še nekoliko časa životarili svojo „gnlgenfrist", mislimo, da že sami čujejo svoj mrtvaški zvonček, drugače si obupnih in nepremišljenih, javno izrečenih, besed Schindlerjevih ne moremo tolmačiti.
zanimivega načrta, kterega ste pred enim tednom sami blagovoljno priobčili. Vse je bilo lepo in v najlepšem redu. Gospodičine in gospodje, ki so delali v dober namen, so rešili svojo nalogo s srečnim vspehom. Govor (prolog) g. Šavnika je genol vse poslušalce, ki jih je bila dvorana natlačena; čestitali so mu vsi prijatelji k temu govoru.
Igra „gospod Čapek* je bila izvrstno izpeljana predstava : nevem, koga bi omenil k prvemu, koga k zadnjemu, nevem, ali bi hvalil bolj „Oapka" ali „Gaš-perja" njegovega sluga ; slovenskega Žida gotovo še ni ni kdo bolje igral, ko g. Pec. Z ravno enakim vspehom ste igrali gospodični Pleiweiss in Pučnik. Tudi pevci se hvnlovredno podpirali besedo. Dohodki te veselice znašajo 270 f. 50 kr.; koliko bodo stroški vzeli, tega še ne vem , pa toliko znam gotovo , da ostane precej denarja, ki  se bo založil v Ljubljansko hranilnico in
oatano   r.n prihodnjič   «   oni iati   naaen.    Vo6opninn jo
bila stavljena na 50 kr., pa mnogi gospodje so več darovali. Naj omenim tukaj gosp. bar. Ant. Zoiza, ki je poslal za to besed. 20 fl.; za spominek Jenkov je daroval že prej razen tega 25 f. — da bi imela Slovenija mnogo takih darežljivih gospodov. — Razdelitev oble-
— Korun rodi Hlozofe in prozo, kdor pa uživa pomeranče, teme se verzi kar vsipljo izpod prstov. Bogme, ko bi jaz kedaj utegnil pisati sonete, no bode m užival ničesar drugegu, nego same pomeranče.
Naposled sedmo vzaino v roki.
.Poslednja! ... Ti si tista, ki si včeraj v teoriji zmela mi možgane! Zdaj poskusim to v praksi," — dejal je in preklal pomerančo, ali nij le na lehko za-kašljal.
„Zdi so mi: ta-le sedma ima posebno moč v sebi. Da bi se mi lo ne primerilo kaj slabega I A, pa kaj bi se mi moglo pripetiti ? — Kaj se je zgodilo PetrarkiV Kaj Tasti? Alh'eriju V a naposled . . . temu ... pa so jih pojeli več, nego sem jih jaz snel."
Ko je tako modroval, v tem je smel drugo polovico sedme pomeranče, sebral olupke del jih v modri zavitek, v kterem sa popreje bile pomeranče, preveže ga s trakom, odide na mostovž in papir z olupki vred čez zid vržo na sosedovo streho. Potješi si, da je torej zatrl vse sledi poprejšnjega večera, odpre okno, da bi sobo prezračil, zapali ostarelo lulo in jame hoditi okrog po sobi. Nanavzočnost v gledališči poprejšnji večer se mu je nenavadno srečno obnesla, kar zadevlje tovariše; gotovo da, menda se že njegovih tovarišev nobeden nij spomnil na-nj, ali pa nijso menili, da ga ni j, zato ne, ker so ga navadno uro videli, da je vselej prišel. Pana Josipa pa tudi znam, da ga nij lo malo veselilo, ker ga nihče nij povprašal, kako in kaj. Učeni profeBor je dokončal svojo besedo, ob kterej so poslušalci navadno le dremali.   Po neplodnem učit ji in me-
haničnem slovesu so raz i do. Pan Josip se zgubi po trgu, prebere po zideh nalepljene razglase, potlej pa se vrne domu.
Tisti trenotek, ko prime za kljuko, da bi šel v svojo izbo, kapitanka pride iz svoje sobe. Oblečena je bila tako, kakor včeraj, v tistem klobuci in v tistej pa-hovki. Položivši prst čez usta — na znamenje, naj molči, pride mimo njegovega bivališča.
„L>enes ob štirih — gotovo," — šepne in urno steče po stopnicah dalje. .       (Dalje prih.)
„Binclisolior* Haloder.*'
Poljak Ziemalkovski, nekdaj mučenik za svobodno Poljsko, kteri se sedaj muči za decembrovteo, imenoval je Slovence, to je naše slovenske politikarjo : filologe, dasiravno je med njimi edini ribuiškokočevski poslanec izvrsten jezikoslovec , drug nobeden ; eden je pesnik, drug svilorejee, zopet drug sadje rejec, eden z deskami trži po Savini, tretji pri železnicah [najde svoj dobiček itd. — oj ti nesrečni Poljak , kako morai ti slovenske politikarjo imenovati — filologe. Sicer imamo v gosposki zbornici res prvaka slovenskih filologov, ali ta ni še nikdar se zmenil za Slovenijo — ali za politično korist Slovencev sploh, dasiravno je voljen v ustavni odbor. Zakaj nisi nas imenoval: Halo dre, ali kakor naši nasprotniki nas psujejo : diese bindisehen Halodres. O grenka beseda, koliko krat sem te moral požreti , pa niBem zastopil kaj pomeniš l Prišel
sem v neko mesto, ktero ni nemško niti slovensko, že več nego pred 40 leti v šolo. Učitelj moj, trd Nemec, zarenči, ko nisem dobro po nemški „abbandloval" : niks nuc, du bindiseher Haloder! Zapustim to nesrečno mesto , ki mi je dalo prve početke nemške kulture, in zoper mojo voljo me ljubi atej zopet pošljejo v mesto, ki tudi ni nemško ni slovensko, (leži ob Dravi, prvo stoji ob Muri) in ko nisem znal „dass auslasat", zareži se ljubljeni moj učitelj z enako ljubeznivostjo: „niks nuc du dummer bindiseher Haloder I" Pri tem gospodu so že zrastla epitheta. „Dass ausla-sat" se dobro naučim, oče me vteknejo v latinske šole, da bi postal gospod : — nove šole — novi nauki — in nove muko za slovenskega dijačiča, ki nemščine nrav še ne zna. Butal sem si sv. krščansko vero silnejše v glavo, nego v Brce , dolgih perijod nisem se mogel od besede do besede iz glave naučiti; in ko me „C e r-b o r u s," tako smo nemarni dijaki svojega učitelja krstili , izprnšuje, in jaz prav dolgih perijod prav ne povem, zopet nevoljno zarenči: Du e r z d um m e r bindiseher Haloder! Jezen vzamen nemške, latinske in grško besednjake, (slovenskih še takrat razen Gutsman-ovega ni bilo) v roke in iščem, kaj beseda „Haloder" pomen ja; nikjer je ne najdem. Zapustim latinske šole, in se podam na vseučilišče, kjer zopet zadenem na nekega profesorja, kteri je zmirom zabavljal Slovencem, in tudi iz njegovih ust je pogosto zvirala ljubeznjiva : bindisehe Haloder! Postal sem gospodek po želji očetu in materi, mislil sem si, sedaj nikdor več te ne bode pital s „halodrom," ali prevasril sem se
ke je biLi v nedeljo 9. t m. ob 4 popoldne v čitalnični dvorani. Okoli božičnega drevesca , ki je bilo lepo razsvetljeno okinčano in s sladkorijanii obloženo, se je zbralo 52 šolarskih otrok ; 30 fantov in 22 deklet. V dolgem okrogu to je ogdajali gospodje in gospe v mnogem Številu. Gosped dekan so nagovorili majhne reveže in revice in na srce položili pomen tega trenutka. Pevci so potem zapeli „Molitev" in gospa vdova Plei-vveissova se vsede med mladino ; iz njenih rok so dobivali darila, vsakteri teh 52 otrok je dobd popolnoma obleko z obutalom vred in še navrh pogači no. Rad sem gledal vesela lica šolske mladino, vsak je z radostjo prijemal darove, pa najbolj se mu je razsvetlilo lice, ko je prišla navrh tudi pogača. — Tako je nehala ta dvojna svečanost, ktera ne bode zginola iz mojega spomina, dokler gledam svit tega solnca. Da je bilo vse to mogoče, pripomogel je mnogo g. Valentin Pleivreiss, ki je poslal iz Dunaja obleko za 20 fantov in 12 deklet. Pripomogle so k temu tudi rodoljubne gospe in gospodičine, ki bo brezplačno in blagodušno napravile v kratkem času obleke.   Prisrčna hvala za vso to!
Akoravno je mestni odbor v večini ne naroden, se vendar ni od njega bati, kakor se boji Vaš ljubljanski dopisnik, da bi za ustavo adreso poslal na Dunaj. Slovenska reč tukaj ni zaspala, majhen dokaz temuje, da se je vpisalo v čitalnico od 1. oktb. 1869 do zdaj 32 novih udov.
Is Planine,  11. jan. [Iz v.  dop.j  Kakor  se je tukaj zvedelo iz gotovega vira, zapustil bo naš okrajni glavar g. Ogrinc naše okrožje ; to je najveseleja novica, ktero imam denes poročati. Prišlo nam je to sicer ne nadoma, kakor blisk iz jasnega neba, ali vendar smo so že takrat nadejali,  da bo g. glavar po svoji moči vse žile napel, da bo prišel iz te tolovajske doline, ko je zabranil, oziroma oddal svoj merodajni votum glede izleta Sokola ljubljanskega rekoč, da mu ni varno hoditi v naše kraje.   Že takrat smo si mislili,  da so g glavarja tam kje proti Ložu napadli, kajti  inače ne bil bi se mogel on tako prečudno  izraziti in  tako za braniti   v veselje   ljubljanskih   nemčurjev   in ustavo kljukcev   dohoda nam  vedno   dobro došlemu vrlemu društvu.   Mislili smo si sicer, da je to le pomota, da bo morebiti turnarji nakanili  nas nadlegovati in se šopiriti po naii mirni okolici,   kajti   tem bi svetovati nas s svojo zastavo dražiti, in bi bilo gotovo od g. Ogrinca, Če bi tacim draživcem ubranil iti krompir pobirat k nam,   kakor na Janjce ; a pozneje smo vendar le zvedeli, da je ta zabran veljal Sokolu in Čudili smo se, da ljublj. mestni konšt. odbor
ni poslal zaupnice g. glavarju, kakcr ta odvečna klika sploh v vsako reč vtikuje svoj nos, kjer jej ni potreba, lo tam,  kjer bi bilo je treba, je nt.   Pričakovali smo tudi od dne do dne, da bo  morda  starešinstvo Kranjskega, Kamniškega, ali vsaj Idrijkega mesta, ktera sta si menda v zadnjem času privilegijo vzela za pošiljanje smešnih  zaupnic,  poslalo   našemu  hrabremu jauičarju velevažoo zaupnico, da se, kakor v „Slov. Narodu" že večkrat omenjeno,   tako  možato  bori  zoper vpeljavo vsled  viših   ukazov v uradove vpeljanega  slov. jezika, ali da mu bo vsaj vlada, kterej taki  boritelji izvrstno in   jako  vstreŽljivo  služijo,  pripela na še neokinčanc prsi zlati križec ; ali bili smo vedno prcvarjeni. Ni bilo blamažepolnih zaupnic, ne zlatega križca, vendar, kakor je g. Ogrinc  sam rekel,  odmeuili  so   mu   v Ljubljani nekaj  višega,  in zato  bo zapustil Planino.   Kaj bo to više", ne vem, ali dovolj  je da vemo,  da bo  šel, in svesti smo si, da se mu bo gotovo dobro povrnil njegov trud, kterega jo g. Ogrinc vedno  pokazal,   ko je bilo treba delati proti narodnosti in tirjatvam slov. ljudstva. 0e nas bo že vlada odrešila našega  glavarju, kterega smo jej morebiti ravno v „Slov. Nar.tt  predobro priporočili, naj nam da na njegovo  mesto  vendar moža, ki bo oprostivši  se  starega  birokratiškega dolgočasnega uradovanjtt,  vsaj  vedel,  da jo  on zavolj   ljudstva tu, ne pa mi zarad njegu, da naj nam moža, ki bo poznal pravične tirjatve  slov.  ljudstva,  ki bo  tudi ustrezati znal in v resnici ustregel zahtevam slov. naroda, ki bo tudi z nami govoril in se obnašal tako, kakor mora so obnašati glavar proti svojim okrajnikom. Žalovati tedaj po g. Ogrincu  ne bomo, ampak radostnega srca klicah mu bomo se odpotujočemu : „Srečno pot!"
Te dni preiskuje zopet tukaj deželne sod ni je Bvetnik, g. Heinricher v gojzdnih homatijah. No bomo se denes spušali v to, kdo prav za prav je učinil to preiskovanje, ali to pa vendar rečemo, da se jako čudimo, da je deželno sodišče za to poslalo uradnika, o kojem se nikakor misliti ne more, da je nepristransk, ker je obče znano, da je ta gospod še vsako leto obiskoval lovo grajščinske, kakor se nam tudi čudno zdi, da tukajšni pooblastenci niso protestovali zoper tako delegiranje in ne prosijo za čisto nepristranskega res ne bilo'moža, ki z grajščino šo nikdar ni posla imel. Sploh pa hvalevredno ni pravo, ka se vse gozdne zadeve dajejo gospodom v roke, ki so tako rekoč vedno bili lovci grajščinski, kajti ljudstvo, ktero grajščina že 25 let vodi za nos zgubiti mora na tak način vse zaupanje.
Is Slov. Bistrice, 10 jan. [izv. dop.j Prva
Obtožili so me leta 1848, da sem sovražnik Frankfurta, poklican sem bil na opravičenje — in mogočen gospod, že v grobu počiva, vse Slovence psuje: „i h r bindisehen H al oder s seid lauter Ke-bellen, wir werden euch schon deutsch raachen." Sedaj sem mislil, da „Haloder" značuje toliko kot človek nenemškega jezika, ali zopet nisem prave zadel, ker še tisti večer je oštirka, kjer sem prenočil, svojega pijanega moža imenovala: „du besofiener Haloder! Potoval sem po svetu in vprašal v Berolinu, sedeži izobraženosti, in sicer prvega nemškega jezikoslovca J. Grimma, naj mi pove, kaj pomeni beseda : H a 1 o d e r. Ni mi znal odgovoriti. Šel sem skoz srednje Nemško notri do „freien deutschen Rhein,* in sem sam pri kozarcu mastnega Renčana tudi zapel:
„Sie sollen ihn nicbt haben,
Den freien deutschen Rhein , —
So lang sich Herzeu laben
An seinem F e u e r w e i u" —, vprašal pa tudi zraven tega Kolinčana, Koblenčana itd. kaj pomeni Haloder, ali uobedeu ni še te besede kedaj slišal. Grem med „gemutliche" Švabo, vprašal sem možke pa ženske, mlade in stare za pomen besede : „Haloder" — ali tudi tukaj nič ne zvem. Ravno tako pri Tirolcih; le ko na Koroško stopim v gorenjem Dravbrdci, zopet zaslišira oštirko kregati hlapca Slovenca : du fauler bindisehor Haloder. Aha ! si mislim, ta beseda pa bo naša — ker je v srcu Ger manije no poznajo — temoč samo po Koroškem in Štirskem, in zopet premetavljem vse jezikoslovne bukve
in glejte z a 40 1 e t še le zadenem na pomen.   V Da-lovem besednjaku   ruskih  narečij   najdem: ohula bezsrameu; češki : halon, bedaBt, uespokorljiv človek rusko  v jatovaki guberniji: balad ur,  negodna reč h a 1 d a v jaroslavski  guberniji:  drzen  človek, hal kupljena   reć   brez   vse   vrednosti;   sansk.  k hala oskrunjen, brezčesten ; dalmatinski: hala, blato, tako da   Haloder zna značiti človeka,  kteri: halo — blato dere.   Ja,  — res smo Slovenci ha) oder i — v bi a t u gazimo, kamor nas pahajo domačini in tujci neumueži srno, dasiravno vsakdan teponi šo vendar ne spokorjeni ,  zasramovani  povsod,  brc/,   vsake cene in časti — in zakaj V  pobožne dušo  bodo rekle : nam je že tako „šafano,"   —  ali  pojdite  s svojim turškim fatalizmom rakom žvižgat, povzdignimo se, otresimo se blata, saj še imamo v  možganih  tudi nekaj fosfora, in krepke mišice, čutimo so kot Slovani, in no bodimo metla drugim, delajmo črstvo na polji znanosti in umet nosti, bodimo značajni, požrtov alni, in no sebični ki, in zoperuiki nas ne bodo imeli za Hal odre.
Ali — —,  pa odložimo tožbo na stran!  in z>
pojmo:
Sio sollen es uicht  haben :
KsBrnthen — Steier — Kraja — Wemigleich Berliner Raben, Sich heiser darnach sehrein.
Iz mačkinje žalosti leta 1870.
letošnja bos eda naše ^Čitalnice" je bila prav dobro obiskovana , posebno od okoličanov. Zbrana množica je pazljivo poslušala govore in se razveseljevala nad petjem čitalniškega pevskega zbora, ki se je Že dobro izuril, r parno , da nam bo naša Čitalnica tudi lotos zopet napravila glediščno igro. Zavire, ki se Še edno tukaj delajo temu narodnemu zavodu, so ros velike, vendar jih bo , kakor dozdaj, še zauaprej srečno premagal pogum in pravica. — Te dni nas zapusti g. van Žele znikar, bivši notarski koncipijent, vrl I DA Čajen rodoljub , kakoršmb le malo nahajamo. Skozi skoro pet let so je zvesto in noustrašJjivo boril za povzdigo narodnosti v našem okraji, jo bil med vte-rneljitelji našo čitalnice in od začetka sem njen tajnik. Vsi narodnjaki jako obžalujejo njegov odhod, čo tudi se veselijo, da jo banka „Slavija", spoznavši njegove izvrstne lastnosti za taka poslovanja , ga imenovala za inšpektorja in organizatorja po vsej Sloveniji. Imel bodo zdaj obširen delokrog, primeren njegovi zmožnosti. Naj srečno potuje. Mi ga boderno res težko pogrešali, so tolažili z mislijo, da bode zdaj še laže in uspeš-niše delal v prid slovanstva.
Na Ponikvah (na Tominskem), 7. jan. [Izv. op.] Dovolite mi nekoliko prostota, da se potožim o narHdbi, kteri tiče v novem letu slovo dati. Vem da bode ta potožba v nekih krogih nevoljo budila, zlasti tam, kjer se mi je v spomin znbivala beseda: „Sie nd kein unabhitngiger priester" (vi niste neodvisen luhovnik) — toda, kur je prav, je lepa reč. Za pravico v ogenj iti, to ju častno. Naredba, ki mora odpravljena biti, jo pa ta-le: V tominski dekaniji jo vpeljana služba dekanijskega obbodnika, ki nosi od nad-škofijstva in dekanijstva poslane okrožnico (kurende) posameznim duhovnikom po široki dekaniji v prebranje.
ri vsakem obhodu prejemi je ta obhodnik od posameznih duhovnikov plačilo, ktero odločuje vis. č. g. dekan po svoji volji. fVro pa to plačilo iz cerkvenih denarnic.
Vprašam sedaj : Ali ni krivična ta naredba? Jaz sodim, da je ; kajti služba dekanijskega obhod ni ka ni potrebna niti posameznim duhovnikom niti cerkvam, ker oni imajo svojega človeka, da jim iie le zasebna pisma, časnike itd., o m pak tudi uradne liste donaša in odnaša. Potrebna pa je služba dekanijskega obhodnika onim, ki pišejo okrožnice; kajti oni bi imeli ne samo eden list (okrožni) za celo dekanijo napraviti, ampak vsaki luhovski uradniji poseben list poslati, kakor delajo c. c. uradnijc v Tomiuu, kakor ti rja čast in spoštovanje do uradnij. Ker morajo tedaj službo dekanijskega obhodnika oni plačevati, kterim ni potrebna, zato je ta naredba krivična. Da se ta krivica odpravi, naj bi vse duhovnije odpovedalo plačilo dekanijskemu obbodniku, kakor sem jaz že storil te dni.
Andr. Žnidarčič, vikar. Is Trsta,   10, jan. ¥  [Izv. dop.]   Imel sem te dni   zopet   priliko   govoviti   z   vojaki MarojČičevega polka in  pozvedevati  marsikaj o upori  in bitvah v južni Dalmaciji.   <*. t. m. je namreč prišlo z Lojdovim parobrodom mnogo vojakov semkaj v Trst; bili so veči del stareji vojaki,    ki so šli domu na odpust,   ali pa ranjeni, ki so že   nekoliko  okrevali  in  so  potovali v bolja bolnišča, nego jih imajo v Dalmaciji. Marojčičev častnik, kterega sem vprašal, kaj on sodi o uporu, razlagal mi je tako-le :   Jaz sem že bolj star vojak, bil sem v mnogih  krajih  in mestih, ali da bi  bila vlada ljudstvo kje tako zanemarjala, kakor v Dalmaciji, tega nisem  nikjer našel.   Brez šol  in poduka,   vedno pod jarmom   italijunisimov  so  bili  Dalmatinci tako rekoč pozabljen oddelek  avstrijskega  cesarstva.   Kdo  se je na Dunaj i na-nje spominjal, kdo seje mogel za-ujo potegovati,   ko so   le malokterega moža imeli,   ki ni bil vprežen   v  laski jarem.   Potem  pa so hoteli „bistroumni"   dunajski   politikarji  mahoma  kakor blisk tako zapuščene  Dalmatince uvrstiti  med deželno brambo, o kteri   večina  prebivalcev   ni   imela  nobenoga pojemat Razen tega —  pravil mi je moj   Marojčičevec — so bili uradniki jako surovi proti prebivalstvu.   Ljudje so prav neradi hodili v urade, kajti  veči del so se bali, da ne  zapuste tako /. lepo  uradnega poslopja, ako so
s
enkrat v njem. Pa kaj vam bora pravil o uradnikih, saj je zdaj vsemu svetu znan prototip dalmatinskih uradnikov — „slavni" okrajni glavar Frani. Vlada je pametno storila, da ga jc odstranila, kajti bati se je bilo šo večih nesreč, kakor so bile dosedanje, ko bi bila osoda nesrečnega okraja še dalje prepuščena 1'rnn-zovi samovolji. Ako hoće vlada dotedanje slabo rlft-darenje v južni Dalmaciji zaineniti za dobro, pametno, na vzgor in navzdol ugodno gospodarstvo, treba je, da pošlje narodne, jezika popolnoma zmožne uradnike v Dalmacijo, kjer je dozdaj vladala le laščina z najvećim terorizmom. Le potem se bodo ljudje zopet pomirili, držali močno Avstrijo in jo ob času sile in sovražnih napadov tudi pogumno branili. Pa le nekaj je zelo po-trobno v Dalmaciji. Videl sem pač, da zdaj delaj mnogo cest, a še mnogo bolj potrebno »c, da so zidajo šole, kjer se bodo otroci podue.vali. kakor se ?.o pod-učujejo v drugih deželah avstrijskega cesarstvu. — Tako moj poročnik, ki mi je tudi pravil, da so bili Maroj-čičevi vojaki povsod šo precoj dobro sprejeti, da pa jo ljudstvo bolj pisano gledalo Magjare, ki so ljudem jako neprijetni, ker so storili marsiktero grozovitost in niso nobene cerkve pustili ncoskrunene. Tukaj smo zdaj do cela prepričani, kdo jo upora kriv, ali ruski rubeljni ali avstrijski denar, kterega so uradniki prejemali, potom pa narod stiskali in zanemarjali. Avstrija, 9 svojih zadregah obrni oči proti jugu in poslušaj, kaj ti tvoji osroci kličejo na otrpnena ušesa, ako še ni prepozno!
Politični razgled.
Zadnja „Wiener Zeitung" prinaša po cesarjevi volji ipomenioi obeh ministerskih strank. Te
pismi sto jako obširni, torej moremo bralcem še le v prihodnjem listu o njih zeči izpisek podati. Ministeiska večina (Giskrovci) ima v programu: strogo držati se ustave, neposredne volitve v državni zbor, in „j • trpljivo" čakanje, da se opozicijn, poda; tudi poljsko resolucijo zameta. Manjšina (Berger-TaniFe) ta pogram dobro pobija in trdi, da bode opozicija še nn-rastla, ako se neposredne volitve enostransko vpeljejo, ker bi Poljaki, Slovenci in Tirolci izstopili iz zbora, kjer bi zapuščeni le Nemci sedeli. Ona hoče, da se državni zbor in deželni zbori razpuste, da se po strogo ustavnom poti skuša narodna opozicija v državni zbor privabiti, kjer naj se ustava prenaredi. Federativne uravnave Avstrije tudi manjšina ne zagovarja, temuč so jej protivi. O Cehih meni da se no bodo strogo deklaracija držali, ako bodo videli, da se vlada hoče ž njimi poravnati, kar dozdaj ni so poskušala.
A v s t r i j s k i nadvojvoda Albrecht je šel na Francosko, kjer ostane, do 6. februarja. Po tem gre v Floronco italijanskega kralja obiskat. —Ali ima to potovanje kak političen vzrok, ne da se razvidet.i. — C o s a r bo šel v Trst sprojet iz llima vračajoče so cesarico. —
Ker jo adresni odsek zavrgel pomirljivo osnovo adrese, kakor jo je bil grof Spiegel izdelal, zvr-šil je baron Tinti drugo, strogo ustavoverno, ki opoziciji kaže samo „ustavo". V seji tega odseka 11. jan. jo bilo jako zanimivo posvetovanje o njej. Grobolski bočo , da so posvetovanje o adresi tako dolgo odloži, dokler nisto obe spomenici ministerskih strank znani. Ilechbauer pa hoče, da se le sklepanje odloži. Oba nasveta padeta. Grobolski govori zoper adreso, ker pogublja vso one, ki niso za ustavo. To sodnijske pravice državni zbor nima. V celoti tirja adresa obsedno stanje; če pa nima državni zbor druzega kakor silo. da se nstava zvrši, ustava ni veliko vredna , zato on ne bode glasoval za Tintijevo adreso. Šindler govori za-ojo. S ve te c pravi, da vsi narodi žele sprave med seboj, kakor tudi to, da se obžalovanja vredne razmere, kterih jo ustava vzrok, odpravijo. On kaže nezadovoljnost na Češkem. Kuranda se tolaži, da je na Češkem že od 14. vedna nezadovoljnost, pa Avstrija še živi, kar kaže, da so tudi zdanjo češke upornosti ni bati. Šindler se hudujc na neke elemente na Češkem. Po.
Isdatelj in vrudnik A u t on Toniši*
tem se začno specijalna debata o adresi. V specijalni debati je hotel Svetec nek pristavek v adreso udeti, o splošnem uresničenji in zvrsevanji osnovnih postav. Vnela se je dolga debata o šolskem vprašanji na Kranjskem (ne na Slovenskem V), ktere so se udeležili Klier, VVolfrum, Kuranda, Skene, Svetec in Recbbauer. Svetec je svoj nasvet nazaj vzel. O tej debati nam dunajski listi ne poročajo natančneje.
Iz Dalmacije se poroča, da je baron Rodič šel v ErOOg novi, kjer jo zbranim „knezom" in veljavnim Piokeljem priporočal zvestobo cesarju in udn-nost, ktero so za prihodnjo tudi obljubili. Brajčijani so oddali kanone, ki so jih bili v trdnjavici Kosmač vplenili. — Na Dunaji baje generalu Auerspergu zamerijo, da se je kot poveljnik avstrijske vojske tako „ponižal", da jo dvakrat na Greben šel s svojo lastno svitlo osebo pogajat se z eno pestjo „krivošijanskih razbojnikov", in to šo celo „predno je gotovo bilo, ali so pri volji udati se." — Tako poroča list magjarske vlado „Pester Lloyd" in skazujc, da v svobodni Avstriji nismo še i/.nobili se smešnega aristokratičnega duha. Saj je šo Kristus k grešnim čolnarjem hodil, in zamrili so mu le — farizeji.
Na Tirolskem se upor proti novim šolskim in medvorskitn postavam med ljudstvom čedalje bolj širi. V več občinah niso kmetje pustili, da bi se nove šolske buke vpeljalo. V Tarencu je bil nek c. kr. brič, ki je hotel nove šolske knjige med otroke razdeliti od razdraženih ljudi napaden.
Ali se bo Rusija v svoji zunanji politiki k Pruski ali k Francoski nagnila? O tem vprašanji piše ruski časnik „Golos" (glas) ter pravi, da kakor reči zdaj stoje, ne more so Rusija niti na eno niti na drugo stran vezati. Prusi poželjivo pogledujejo v baltiške nemško-ruske provincije, torej so Rusiji sovražni. Francoska Napoleonova dinastija pak je že po zgodovinskih spominskih neprijnteljica Rusom. Tudi princ Napoleon no skriva svojega hrepenenja po poljski kroni. In ker so stvari take, so ruska vlada prijazna skazuje francos-skemu poslaniku, generalu Fieury-u, na drugi strani pruskemu kralju prvi svoj red pošilja. Dolgo pri obeh no bode mogla ostati. Nagnila se bode gotovo k tisti oblasti, ktera jej bo v vzhodu naj raj ša pomagala.
Fran coski ministerski prvosednik Ollivier je v postavodajnem telu izrekel, da bode novemu ministerstvu kot prva dolžnost v zvezo stopiti s zastopništvom; kader drugi možje dobodo večino, bode ministerstvo njim izročilo vladno posle. Narodna vlada se mora ustanoviti, da bode francoska demokracija napredek dosegla brez revolucije. — Lepo besede, ako se lo vresničijo.
Kazno stvari.
* (Preseljevanja). G. deželni poslanec dr. J. Razlag, dozdaj odvetnik v Brežicah, so preseli prihodnjo spomlad v Ljubljano. — Za odvetnika v Brezico pride g. dr. Gvido Srebre, dozdaj odvetniški koucipijont v Mariboru. G. dr. Srebre velja za izvrstnega pravnika in jo po mišljenji in rodu — Slovence „dušom in telom." — Deželni poslanec, dr. Valentin Z ar ni k se preseli iz Brežic v Maribor in stopi v odvetniško pisarnico g. dra. Lorberja.
* (Iz Mozirja) pozvedamo iz privatnega pisma o jako lopi in veseli zabavi, ktero so si ondotni rodoljubi napravili 9. t. m. zvečer v lepo ožalšauib, žo samo na sebi krasnih prostorih g. Marije Goričarjeve. S posebno pohvalo omenjajo Mozirjani pri tej priliki svojega učitelja g. Š k o fleku, ki si je že poprej mnogo prizadel, da se je osuovala ta veselico, in ki je bil zvečer s svojimi mladimi pevkami takore'ioč vodja narodne zabave. Mlade, dobro izšolane pevkinje — peva-joč torej dokaz učiteljeve marljivosti — so razveseljevale zbrano društvo ves večer s svojim milim petjem. Iz priloženega nam programa vidimo, da se upajo mo-zirske pevkinje žo na prav težavne pe.smi. Program je bil namreč tale: 1. Hrvatska domovina, čveterospev; 2. Strunam, dvo6pev; 3. Ponočni odhod, čveterospev; 4. Sirota, dvospev; D. Vse mine,  čveterospev, G. Srcu,
Lastniki: Dr. Jože VoAnjnk in drugI.
saraospe.; 7. Planšar, čveterospev; 8. Slovenka, samospev; 9. Roža, čveterospev; 10. Lahko noč, samospev. Kako zelo je segalo ljubeznjivo petje vsem nazočim v srce. kazalo je ploskanje in pa prošnje, naj bi pevke še kaj zapelo in res so želji prijazno ustregle in za-donela je še marsiktera lepa narodna pesem. Med drugimi se je pela tudi cesarjeva. Po petji in med petjem je bil živ ples, ki je trajal pozno v jutro. Živeli Mozirjani!
* (Iz Celja) se v „Tagespost" piše o umrljivosti celjskega mestnega prebivalstva. Od 1. 1860. namreč po statističnem računu vedno več ljudi umrje nego jo rojenih. L. 1869 je celo število umrlih za 73 veči od števila rojenih. Dopisnik išče vzroke te umrljivosti v slabih sanitarnih razmerah. Utegnil bi se vzrok še drugde najti.
* (»Besednik"), ktererau je kakor znano lastnica vdova ranjkega A. Janežica in vrednik g. A. Umek, je v svoji letošnji prvi številki prinesel sledeče sestavke : „Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu" spisal Andrejčkov Jože; prav zanimiv sestavek : „Buge waz prime gralva venus" g. Davorina Terstenjaka, Zimpermanovo pesem : „Opomin k petji" ; nadaljevanje spisa: „Srenja pod lipo" s podo; potem: „Prijateljske črtice iz Janežičevega življenja; in vrh tega še „gospodarske novice", smešnice, „ogled po svetu", „društvene zadeve v Celovcu in „razne stvari." Po tem zadržaji in svoji lepi obliki je list vsega priporočanja vreden, zlasti naj bi se širil v kmečkih in rokodelskih krogih po Slovenskem.
* (Iz K as t v o) se nam piše: Kakor druga leta, tako so bili tudi na 30. grudna p. 1. pozvani vsi udje čitalnice Kastavske k seji, v kteri so smeli pregledati blagajnikove račune, odbrati odbor ter napraviti proračun za leto 1870. Bivši odbor bil jo zopet enoglasno od vseh pričujočih udov potrjen. Izvan druzih naročenih nemških, laških, kranjskih in hrvaških novin naročila si je tudi čitalnica za letošnje leto časopis „Speranza", kterega nam pa vredništvo pod naslovom: „A1 Signor Narodna čitalnica" pošilja. Čitalnica hoče napraviti 20. svečana veselico z govori, glediščno igro, deklamacijami, s petjem, tombulo in plesom}, h kteri se vsi udje čitalnice in narodnjaki uljudno vabijo.
* (Imenovanja). G. pravosodni ministor je imenoval dosedanjega pristava pri deželni sodniji ljubljanski, g. Franca Kočovarja za namestnika (substi-tuta) državnemu pravdniku v Celji; sledeče gg. avskul-tanto pa za c. kr. sodnijske pristave: g. dr. Dragotina Ge s tri na v Ribnico, g. Jurija Struceljna v Velike Lašče, g. Alojzija Č e h a v Metliko.
* (0 zaupnici,) ktero bo ministerstvu poslali iz I d r i j e, se nam piše, da je g. župan s početka niti brati ni hotel, ampak tirjal, naj se brez vsega posvetovanja zanjo glasuje. Glasovali so potem zanjo res 4 uradniki in 4 meščani, županovi privrženci.
* (V celjski kazini) so se na Silvestrov večer kazinarji med seboj tepli. Tega „nemira" menda vendar niso zasejati slovenski časniki v kazinsko „slogo." —
* (Tiskovno pravdo) ima graška „Tagespost" zarad nekega članka, kteri je tirjal, naj vojska neha v Dalmaciji obešati in kri prelivati. — Prvo zaslišanje vrednika je več ur (!) trajalo.
* (Laška čitalnica) napravi v nedeljo 16. januarja „besedo a plesom." Odbor vse rodoljube u-Ijudno vabi k tej svoji veselici.
* (Slovanska beseda) v Gradcu, o kteri slišimo, da prav dobro napreduje in da bolj in bolj zbira v Gradcu živeče Slovane, bedo napravila prihodnjo saboto 15. t. m. v svojih prostorih zabavo 8 plesom.
* (Vladika Strossmaver.) „Wandererju" se piše iz Rima, da sta hotela v četrtek zvečer dva nepoznana človečeta napasti vladiko Strossraaverja, ki jo nedavno v reformatoričnem smislu govoril v koncilu. Ljudje, ki so vmes prišli, so zabranili, da so Stross-maverju ni nič hudega zgodilo.
* (Deželna bramba štirska) bo imela 4 batalijone, ki bodo imeli številke 17, 18, 19, 20; stab-ske staje bodo v Ljubnem, Gradcu, Mariboru in Celji. Obleka deželne brambe bo podobna peški.
Tiskar Uduard Jantlć.