Sklepi in smernice sprejete na V. pokrajinski skupščini pov. UJU — Ljubljana v Šoštanju. Odsek za obmejno šolstvo in neodrešeno ozemlje 1. Odsek ugotavlja. da se razmere ob meji od zadnje skupščine v KrŠkem niso mnogo zboljšale. Zato predliaga skupščini sledeče predloge: A. Za zakon: 1. Za učiteljstvo v obmejnih kot »težjih« krajih se naj uveljavi § 40. in 137. čin. zakona. 2. Šole v obme.jnem pasu in v Prekmurju naj pridejo v 2. draginjski raizred. 3. Z upraviteljsko doklado, ogrevom in razsvetljavo naj se ne obremenjujejo obmejne občine, ampak nai primerno odškodnimo izplačuje država. 4. Vsiaik poročen in stalen učitelj, posebno na kmetih in v industrijskih krajih, nai ima pravo do primerno veli1kega zeinljišča za vrt in sadovnjak. B. Ker še ni povsod v obmejnih krajih ljudskih in šolskih knjižnic, naj se ustanove potovalne knjižnice. V vseh večjih obmejnih krajih naj Se upeljejo kmetijski ali obrtno-nadaljevalni tečaji za šoliodraslo mladino Iz obmefriih krajev, osobito iz Prekmurjia nai prosvefna oblast brez odloga odstrani vse one učne osebe. ki s svojim izvenšalskim nemoralnim obnašanjem kvarijo ugled šole in stanu. V obmejnem pasu so nastavljene po veliki večini mlade. neizkušene moči celo na vodilnih mestih: na eno ali večraizrednih šolah. Šolsko upravo pozivamo v kiteresu šolskega in izvenšolskega dela, da tega več ne dela. Tudi ne spadiajo v obmejni pas učitelji, ki ne obvladajo popolnoma učnega jezika. n. pr. Kočevarji in Prekmurci. •Učiteliem, 'ki morajo radi narodnostnih ozirov zapustitj domovino (Jul. Beneeijo ali Koroško). naj gredo šolske oblasti v vsakem oziiru na roke in jitn povrnejo event. škodo, oziroma vštejejo izgubljeni čas. Obžalujemo, da se vzorne obmejne delavce iz osebno političnih ozirov premeščai. ker se jim dela krivica, drugim pa jemlje veselje do dela. C. Prekmurje. V šolski zakon naj se vnese določba, da se porabrjo dohodki šolskih zemljišč (ver&kih občin). v kolikor ne služijo svrhi. ki je določena s pro jektom šolskega zakona (šolski vrt. sadovnjak, vrtovi ztai učiteljstvo) — izključno v šolske svrhe. Istotako naj se določi z zakonom. da so stanovanja v vseh šolskih postopjih izključno nam>eTtjena aktiivniim uenim osebam, ne glede na to. aJi opravlja dotična oseba kantorsko službo ali ne. Obmejni odsek protestira, da se ie v osnovni šolj v Hotici nastanil kaplan, dočim ie moraltai učiteljica izprazniti dotično stanovanje. Iz tehtnih nacional_iih in državnih razlogov naj šolska oblast upokoji vse one učne moči na osn-ovnih šolah v Prekimurju. ki so izpobiile 32. službeno leto. Razven tega treba odstraniti vse one mlajše učne moči. ki po lastni krivdi ne obvladajo državnega jezika Manjšinsfce šole y Prekmurju naj se. kjer le mogoče. čimprei nacionalizirajo, kjer pia je to neizved-jivo, tam se naj uvede utrakvistični pouk po koroškem vzorcu. Državne šole še za leto 1925. niso dobile nobenega prispevka (državni kredit) od države. Upravitelji ne more.o plačati niti pometanjiai. Ako se krediti takoj ne nakažejo. ne bodo imele šole za zimo drv in bodo morale prekiniti pouk. V madžarske občine so se, oziroma se bodo naselili slov. kolonisti. Prosvetna oblast raai poskrbi. da se za deco teh kolonistev otvorijo pravočasno slov. paralelke na madžarskih šolah. Vodstvo teh šol naj se poveri pTečanoan. (Sprejeto). D. Narodno-prosvetna dela v obmejnem ozemlju. Predlagateli Mirko Vauda. V svesti si. da je narodno-prosvetno delo povsod širom naše domovine, prav posebno pa v obmejnem ozemlju silno važno. a vsled raznih politično-strainikarskih ovlr često zelo otežkočena naša naloga, predlagam, da današnja delegacija sprejme sledeči moi predlog: UJU — pov. Ljubljana naj se obrne na vse naše narodno-obrambne korpona>ci.ie brez ozira. katerim dolitičnkn strankam in nazorom Se pripoznavajo, z apelom. da se s p o r ai z u m n o med vsemi temi najde neka b a z a . na podlagi katere bo omogočeno vsai v obmejnem ozemlju tolipo-trebno. s 1 o ž n o . skupno1, nobeni politično strankarskj izrabi in oviri izpostavljeno nairodno - prosvetno delo, katero grozi sicer preiti na mrtvo točko ter tako pušča prosto po. narodni in domovinski mlačnosti našega obmejnega ljudstva. (Sprejeto.) E. Narodno - obrambma društva v Sloveniji pozivljamo. da se združijo v enotno organizacijo v svrho uspešnega obrambnega dela ter naj pričnejo izdajati niarodno-obrambni glasnik s sodelovanjem obraejneiga učiteljstva potom obmejnega odseka UJU. Odsek za stanovski naraščaj. Smernice za bodoče delo okrajnih odsekov zia stanovski naraščaj sprejete na skupšči-ii dne 4 in 5. iulija 1925: I. Okrajni odseki za stanovs.ki naraščaj naj v smislu poslovnika UJU pov. Ljubljana 7, čl., 921. točka j) pozovejo k sodelovianju strokovnjake učitelje in neučMelje. ki imajo le posvetovalni glas. 2 Odseki za učttelfski naraščai naj stopijo y zvezo z drugimi odseki okrajnega učiteljSikega društva. ustanove delaivno zaj&dnico, v kateri nai referent prevzame reševanje svoie skupine vprašani za gmotno in moratoo podporo naraščaja. Nemogoče je. da bi samd eden reševal gospodarska. kulturno-pedagoška, narodno-prosvetna in stanovska vprašanja. 3. Preskrbi naj se primeren lokal, kjer se bo shajal nanaščai ob predavanjih in se mu bo nudila pomoč pri učenju. 4. Vodi nai se evidenca dijaških stanovani, preskrbi naraščaju po možnosti cenejša stanovanja in brezplačno ali pa cenejšo hrano. bodisi vsednevno ali le .posamezne obede. oziroma pobira prispevke v ta nameti. Naraščaju nai se preskrbi mesta domaičih uoteljev 5. Osnuje naj se knjižnica in čitalnica za naraščaj. Vzbudi naj se zanimanje za to akcijo med širšimi inteligenčnimi krogi po listih, oziroma se odsek sam obrne nanje s prošnjo za knjige. 6. Glasilo za stanovski naraščaj, ki prične izhajati s 1. oktobram t. 1., naj ureja za Ljubljano uičiteljski naraščai v Ljubljani in za mariborski učiteljski narašoaj v Mariboru s svo.iimi odseki pod vodstvom glavnega urednika »Učit. Tovariša«. 7. Napravi1 naj se načrt sistematičnih predavanj zia uvajanje naraščaja v narodno-prosvetno in kuHurTio-pedagoško šolo. Vodi naj se seznam predavani in predavateljev. 8. Pripravi naj se načrt za sistematično in orgianizirano narodtio-prosvetno delo naraščaja. Organizira nai se razne prireditve. 9. Pripravi naj se načrte za prirejanje kulturno-pedagoških in socialno-izobraževalnih tečajev ter prouči vse okolnosti. da bi se taki tečaji vršili že v naslednj-em šolskem letu. 10. Pripravi naj se načrt za duhovno organizacijo vsega stianovskega naražčaja v državi II. Iz »Učiteljskega sklada« nai se financira glasilo za učiteljski niarasčaj, preostanek nai se razdeli odsekom za stanovski naraščaj v Mariboru in Ljubliani, ki položita poveTJeništvu obračun. Pravno-obrambeni odsek. Ugotovile so se sledeče smernice: Za mariborsko in ljubljansko oblast se ustanovi do eden odsek Pravne zaščite učiteljstva. Oba odseka tvorita »Praivno zaščito učiteljstva za Slovenijo«. T a s k u p n i p o k r a j i n s k i o dsek je pooblaščen sestaviti do novembra 1. 192 6. poslovn i k n a s 1 e d e č i h t e m e 1 j i h: 1. Naloge Pravne ziaiščite: Odbor naj uredi: 1. pravno zaščito in varstvo stanu in poedincem; 2. stafiovsko brambo napram tiapadom potom tiska in javnegia mnenja; 3. naj vpliva na zakonodajo prosvetnega značaja. 2. , P r e d p o g o j u s p e _ n e v r šitve dela: Uvede se za Pravno zaščito obvezni mesečni prispevek zaenkrat po 50 para. ki ga plačuje vse organizirano članstvo skupno z ostalo članarino. počenši s 1. januarjem 1926 in to za vloge, intervencije. odvetnike i. dr. 3. Pripravljalno delo: Daniašnji poročevalec (Al. Alt) priobči osnutek poslovnika v »Učit. Tov.«. okr. učiteljska društva in poedinci pošljejo njemu svoje pripombe na naslov poročevalca: Alt. Studenci pri Mariboru. ozir. strokovnemu tajniku. Nato skliče najkasneje o Božiču 1925. poverjenik na stroške orffamizacije skupno sejo obeh odsekov, ki osnutek končno redigira in pričneta odseka z delom do prihodnje pokrajinske skupščine. kjer dobi poslovnik svojo koinčnoveljavno sankcijp. 4. Izbor članov obehodsekov; 1. Gnus A.. Dimnik Iv.. Zupančič V., Gregorič Vin!ko, Požar Vlado; 2. Žumer Hinko. Alt Aleks.. Knaflič Rado, Majcen Mirko. Godec M. Gospodarski odsek: 1. Vsa društva naj do novega leta sklepajo o Siledečein predlogu »Uči.eijskega konvikta«: Članstvo »Učit. konvikta« in »Učit. doma« ie do izvedbe doma obvezno za vse v UJU pov. Ljubljiatia organizirano učiteljstvo. Letna članarina se določi na 100 Din, ki se plačujejo potom društvenih blagajn. Stanovsko-polhiški odsek: 1. Poverjeništvo UJU Ljubljana delui na to. dai se stari upokoienci v pokojnini popolnoma izjednačijo z upokojenci po novem uradniškem zakonu. 2. Župniki imajo za upraviteljstvo župnije, za nagrado župni dvorec in veliko posestvo, imajo pa tudt prarvico ob izdaji raznih listin, n. pr. krstni list. poročtii list itd. pobirati takso a 20 Din — šolskim upraviteljem pa se' je odvzela celo upravitel.ska doklada. Predlaigamo: Poverjeništvo UJU Ljub.ana izposluj. da bodo smeli upravitelji šol pobirati ob izdaji listin takso a 20 Din. Sklep: Upraviteljske doklade se niaj zvišajo in izplačajo, takse Da naj odpadejo. 3. Avtomatično reševanje oziroma priznavanje in nakazovanje poviiškov položajne in osnovne plače ter stanarine. Zai vsako povišico bodisi položajne — bodisi osnovne plače. je treba vlagati posebno prošnjo s prilogami. po novi odredbi ministrstva za prosveto O. N. br 44.221 z dne 2. septembra 1924 celo v dveh izvodih. — Šolske oblasti imajo itak v svojih arhivih za vse učne moči osebne popisnice ter ocenjevialne pole, 'katere sproti i_popo.__ju'jejo in tako trajno dalje vodijo. Nadalje rnorajo šolski upravitelji predlagati v svrho sestave proraeuna za proračunska leta v n a p r e j pregledna letna poročila. kier za eno leto vnaprej pregledno navedejo ziajpalost raznih povišic za učne osebe vsake šole. Iz tega je razvidno. kako se v eni in isti zadevi kopičijo poročila in po nepotrebnem naraščajo spisi, kar povzroča raznim pisia.rr.am ogromno dela, vsled česar je pač bolj verjetno. da se reševainje teh molb tem potom poprej zavleče nego pospeši. Ker imajo šolske oblasti po začetnih navedbah itak vse potrebne podatke za vsako povišico v svojiih arhivih same. bi bilo pač mnogo boli umestno. da. se priznavanja povišic rešujejo kratkomalo avtomatično — po.om šolskih oblasti samih, kakor so se napredovanjia v plači približno vršila v prejšnji dobi. — Kvečjemu bi zadostovalo, da predložijo šolski upravitelji vsako leto dovolj predčasno šolski oblasti pregledne tzkaze g1ed e z a p a d 1 o s t i t e h povišic za vse v poštev priha.jajoče učne osebe vsake šole z vsemi, 1 e na novo potrebnimi podatki (ostali podatki so itak razvidni pri šolskih oblastih). Sklep: Pokrajinska skupščinaUJU poverjeništvo Ljubljana sklene. da se napravi vloga nai se osnovne olače nakazujejo avtomatičiio. 4. Ueiteljsko društvo okraja Marenberg vztraja pri enotnih poletnih počitnicah ter nai tudi pov. UJU vztraja na tem. S p r e j e t p r e d 1 o g. Za enotne poletne počitnice. 5. Širji sosvet iraa določiti na prvi svoji seji ključ, koliko odborniških mest pripada mariborski oziroma ljubljanski oblasti. Mariborska oblast dobi poverjenikovega zam&nika. ki zastopa mariborsko oblast napram vsaiki oblasti. Kandidate določiio delegati vsake oblasti zase. Za letos, do prihodnjih volitev, nai bode zastopnik poverjenika v Mariboru tov Hren. ('Sprejeto.) Kulturno-pedagoški odsek: 1. Osnovna Nastava bodi smotrenejše urejena, personalije naj bodo ločene od zakonitih določb in stavljene na zadnje strani tako, da se zamorejo po njih izločitvi posamezni letniki vezati v zbirke traine vrednosti. (Sprejeto.) 2. S 1 o v. Š o 1. M a t i c a ie prešla zadnji čas v nekako stagnacijo. Učiteljstva se ne informira dovolj točno o modernih pedagoških vorašanjih tako da Je še vedno prisiljeno iskati tudi za najaktualnejše reči pomoči pri tujih narodili. Slov. Šoj.. Matica naj pritegne v svoi delokrog vse voljne i-n zmožne moči iz srednjih imeščanskih in osnovnih šol. Začrta si naj določni in iasni delovni program za bodočnost Občni zbori se naj v smislu § 21. društvenih pravil praivočasno razdašajo in naj se vrše ob času. ko se jih učiteljstvo lahko udeležuje. — Ne obligatorično članstvo. ampak smotreno delo ter umevanje duha in potrebe oaisa bode zagotovilo S. Š. M. prospevanje. (Sprejeto.) 3. Poverjeništvo UJU Ljubljana naj pozove učiteljska društva. da ta opozore vse svoje člane na to, da nai poseča niaša kmetska mladina kmetijske šole v Mariboru in v Št. Juriju. (Sprejeto.j