Miroteks sam želel v stečaj, brez imena tudi kegljavke Mladeniču ni bila usojena smrt ÜZ1TEK V DOBRI KAVI PHIŽARNA: 03/713-2666 ŠT. 54 - LETO 63 - CELJE, 11.7.2008 - CENA 1,25 EUR » N ova >o rjA h u n g a « t Novifiatedfiikeoa bi (UlSeoCd)* Odgovorna itfednica NT Tatiar^aCvrm Mercator C^ool^cp (Sm® OpftkamiikA Celje. (ei. $t: 03/426 80 00 sobota. 12. julij obli.uri Z Mcrcatorjcm v POLETJE! / rtagraJno fvbanje torek, 15. julij ob 17. uri LUCKA-SO sladkih let . Želite, da so vaša okna bolj varna jn hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? (prezračevalni sistem Q£CCO) Mik d.o.o.. Celjska cesU 55. 3212 Vo/nik 080 12 24 www.mik-ce.si Celje i Ljubljana | Maribor | Murska Sobota | Izola | Nova Gorica | Kran;; Ndvo mesio Nočna mora med podrtim drevjem Gregor Delejas GlMbavduiir rotarijstvovsrcu Klemen Jagen Pilot ali duhovnilc7 Grozilf da bo Mok »vrgel v liift«cl DOGODKI NOVI TEDNIK UVODNIK MILENA B. POKLIČ Zdaj pa domov!? »Zdravljenje v bolnišnici je konča-no. Juiri greste domov (ali vaša ma-ci. oče, žena. mož, otrok Besede, ki se jih večina razveseli, a hkrati besede, ki nxarsikoga pahnejo v obup. Kako domov, ko pa ni tam nikogar, ki bi lahko skrbel za bolnika, prizadetega morda zaradi kapi, težke poškodbe. operacije, bolezni... Bolnika. ki ne more skrbeti zase in ki potrebuje stalno nego. Ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, je po ocenah strokovnjakov v Evropi več kot tri odstotke. Za Slovenijo to pomeni približ-no 60 tisoč ljudi Koliko jiix je v resnici, ne vemo, saj leh podatkov nihče ne zbira. O dveh lahko berete rui 7. strani. Različni zgodbi imata skupni imenovalec: ne za prvega ne za dragega bolnika ni nikjer varnega prostora, kjer bi jima nudili vso potrebno pomoč. TMi za denar ne. V podobnih stiskah se znajde vedno več ljudi. V Sloveniji imamo le dve bolnišnici za dolgotrajno ali podaljšano bolniško zdravljenje, v Sežani in Murski Soboti, negovalne oddelke imajo le v Štirih od 25 slovenskih bolnišnic. Tak oddelek so želeli urediti tudi v celjski bolnišnici v prostorih, iz katerih se je izselil oddelek za splošno in abdomi-nalno kirurgijo. »To še vedno želimo,« pravi strokovjm direktorica prim. mag. Frančiška Škrabl Močnik, »a se zapleta.« Kot je pojasnila vodja službe za informiranje in trženje Danijela Gorišek, se zapleta na več področjih, najbolj pri denarju. Za samo ureditev oddelka, še bolj za njegovo delovanje. Oskrba na negovalnih oddelkih bolnišnic je namreč občutno dražja od nege v domovih za starejše, saj ima tudi drugačne standarde. V bolnišnici je Še vedno v ospredju izboljšanje zdravja in učenje različnih veš&n. socialni razlogi so šele na zadnjem mestu. S 35 negovalnimi posteljami, kolikor so jih načrtovali na oddelku, tako zaenkrat še ne bo nič. Bolnišnica ostaja pri omejenem številu po oddelkih razpršenih riegovalnih postelj. Veliko premalo jih je in kadar na posameznem oddelku nujno potrebujejo posteljo za akutnega bolnika, ima ta prednost. Bolnišnica, ki je dolžna zdraviti, pač ne more prevzeti skrbi za vse tiste, ki nimajo kam. Socialne delavke jim sicer skušajo pom^ati, a so pogosto tudi te nemočne. Prostora v bližnjih domovih ni, pacienti in njihovi svojci pa praviloma zavračajo možnost, da bi jih, čeprav začasno, namestili v katerega izmed domov v oddaljenih krajih Slovenije. Nekaj negovalnih postelj je še v zdraviliščih, v Laškem in na Dobrni, a tudi te so vedno polne. Pa smo spet pri domovih za starejše, v katerih imajo negovalni oddelki premcdo postelj, novogradnje pa problema ne rešujejo. Domovi imajo namreč interes po äm večjem števila pokret-nih stanovalcev, saj sicer ne zvozijo ne s kadri ne z denarjem. Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je ob nastopu mandata napovedovala ureditev negovalnih bolnišnic v vseh slovenskih regijah. Ostalo je pri napovedih. Thko bo, dokler ne bodo zagotovili stalnega finančnega vira za podaljšano oskrbo in nego. Brez sistemske rešitve bo vsak dan in vsako leto le še huje. Prebivalstvo se stara, velike, večgeneradjske družine so preteklost. A to vemo že vrsto let. Pa nič. BJAVA TEDNA »Ta objekt je prelep za to okolje,« Je šlo za lapsus ali načrtno dobrikdnje prvi dami Vegrada, Ig si ga je privoščil šoštanjski župan Darko Menih ob odprtju novega Vegrado-vega obrata v Šoštanju. jWiumj Vodstvo policije; policisti bodo plačani »Pingpong« z navedbami med združenjem policistov in vrliom policije v torek smo pisali o namerah približno 250 policistov, ki naj bi pod okri-)}em Združenja policistov Slovenije tožili državo, ker jim ni plačala, tako navajajo, opravljenega dela v Času predsedovanja Slovenije EU. Odločitev domnevno oškodovanih policistov je podprl tudi mariborski odvetnik Daniel PlaninŠec, ki jih bo tudi zastopal. Predsednik združenja policistov Zoran Petrovič je navajal: »Policisti, ki so opravljali naloge v času predsedovanja, niso prejeli niti centa dodatnega plačila za svoje delo. Gre za neenakopravnost, saj so nekateri javni uslužbenci prejeli od 40 do 75 odstotkov dodatka k osnovni plači. Še- le po obvestilu o možni tožbi je vodstvo policistom ponudilo sto evrov bruto, kar pomeni tri evre na dan. Mislim, da ni več prostora za pogovore.« Na te navedbe so se odzvali na generalni policijski upravi v Ljubljani. »Polici« stom> ki so varovali med predsedovanjem Slovenije BÜ in so opravljali klasične policijske naloge, so bili v skladu s predpisi v podpis ponujeni dogovori o povečanem obsegu dela. Pri pripravi teh dogovorov so bile upoštevane obremenitve, W so jim bili policisti izpostavljeni, ter vrsta in količina nalog, ki so jih opravljali. Sporazumi so bili torej pripravljeni na podlagi natančnih podatkov o prispevku In delu posameznega policista. Nekateri po- Čeprav je na strani policistov tudi odvetnik Daniel Planinsec, vcHis-tvo policije praw, da policisti niso bili podcenjeni. licisti so v zvezi s tem dobili tudi dodatek za delovno uspešnost. Nikakor torej ne drži. da njihovo delo ni cenje- no, kot pravijo v združenju.« Vodstvo policije naj bi dogovore v podpis poslalo tudi policistom, ki so bili na Brdo napoteni za krajši čas, kot tudi policistom, ki so bili na Brdo napoteni za vseh Šest mesecev. »A je del policistov dogovore vrnil nepodpisane, del pa jih do danes še niti ni vrnil. Ker je podpisan dogovor osnova za izdajo sklepa, na podlagi katerega se izvede izplačilo, je razumljivo, da policisti plačila ne morejo prejeti, dokler dogovora ne podpišejo,« Še navajajo v vodstvu policije. Očitno bo to poletje glede (ne}do-govorov na relaciji policisti-vodstvo policije resnično vroče. kot je minuli petek dejal odvetnik Planinšec. SŠol Foto: KATJUŠA Čakalne dobe na spletu V Celju uspešno skrajšujejo čakalne dobe - Predolge še vedno na ortopediji Ministrstvo za zdravje je na svoji spletni strani objavilo tabelo čakalnih dob v bolnišnicah za najpogostejše ambulantne pr^ede, diagnostiko ter posege in operacije. Objavljene so čakalne dobe, kakršne so bile konec maja. Ministrstvo za zdravje se je odločilo za pripravo tabele, da bi s tako zbranimi in nazorno prikazanimi podatki oiajšalo odločitev uporabnikom pri izbiri bolnišnice za določen pregled ali poseg, poudarjajo. Prikaz čakalnih dob nameravajo skupaj z bolnišnicami dograjevati, tako da bodo podatki o čakalnih dobah kar najbolj aktualni. Čakalne dobe na nekatere posege in preglede na svoji spletni strani objavlja tudi celjska bolnišnica. Kot pravi strokovna direktorica mag. Frančiška Škrabl Močnik, ravno skrajševanju Čakalnih dob namenjajo veiiko truda. »Najlažje jih je skrajšati, če povečamo kapacitete,« pravi. Pri tem si pomagajo tudi z zdravniki od drugod. Naslednji korak je prečiščevanje čakalnih list. kar od njih terja tudi ministrstvo. Čak^e dobe so marsikje namreč lažno dolge, saj se ljudje hkrati prijavljajo v različne bolnišnice, ko v eni izmed njih opravijo pregled ali poseg, pa drugih o tem ne obvestijo. Seveda so Ministrstvo je za morebitne pripombe uporabnikov zdravstvenih storitev, predvsem ^ede neujemanja objavljenih čakalnih dob z dejanskimi, odprlo tudi elektronski naslov cakalnedo-be@gov.si. lahko razlogi, da nekdo pregleda ali posega ne potrebuje več, tudi drugi. Revizija čakalnih dob zahteva veliko administrativnega dela, saj je treba poklicati vse prijavljene in preveriti, ali pregled oziroma storitev še potrebujejo. »Najdaljše Čakalne dobe so še vedno na ortopedske operacije. Skušamo jih skrajšati tudi z delom ob sobotah, a gre počasi,« pravi mag. Škrab-lova. Na endoprotezo kolka ali kolena je v Celju tako še vedno treta čakali 22 mesecev, a tudi v drugih bolnišnicah ni nič boljše. Dolge čakalne dobe so še vedno tudi na nevrologjji, Šest mesecev. »Naš največji prispevek je pri skrajšanju čakknih dob na ko-ronarografijo. Prej je bilo treba čakati tudi do dve leti, zdaj je pri nas treba čakati največ 30 dni.« To je tudi manj kot v Mag. Frančiška Škrabl Močnik Ljubljani (90) aii v Mariboru (B6S dni). S povečanjem kapacitet so v celjski bolnišnici skrajšali tudi čakanje pri urologih in revmatologih, že pred tem so ga odpravili za operacije sive mrene. MILENA B. POKUČ Šofeiji in avtomehaniki v Konjicah Zdniienje šoferjev in avto meha ni kov Ceijsko-Za-savske regije praznuje 40-letnico. Jubilej so v soboto proslavili na regijski proslavi, ki jo je pripravila ŽSAM Slovenske Konjice. Proslava je bila namenjena tudi prazniku Občine Slovenske Konjice ter 30-letnici konjiške obrtne zbornice. Foto: JOŽE MIKLAVC wwiiv.radfocelje.com NOVI TEDNIK DOGODKI Bolje brez vode kot z okuženo Podobnega primera» kot je bil zadnji, ko so se Pirančani okužiJi s pitno vodo iz pipe, v katero je vdrla fekalna voda» se direktor celjskega javnega podjetja Vodovod-Kanalizacifa mag. Marko Oikl v zadnjih 20 letih ne spomni. Pri njem smo se namreč pozanimali, kako je poskrbljeno za varnost v celjskem vodovodnem sistemu. Sistemi so grajeni lako, da do lega nebi smelo priti, poudarja. »Če se seveda tudi pri izvajanju del na vodovodnih sistemih delavci držijo vseh predpisanih protokolov.« Pri vdoru fekalne vode gre torej skoraj zagotovo za človeško napako. »Ve se. kje je prišlo do okužbe, saj se to lahko zgodi le pri virih ali ob odpravljanju kakšneokvare. Ko na primer delamo kakšno pre-vezavo, je vodovod odprt in le takrat bi lahko prišlo do okužbe na sistemu.« Cvlkl še pojasnjuje, da imajo v Celju vpeljan sistem HACCP in na podlagi slednjega določene kritične točke, kjer izvajajo stalno kontrolo. Na 39 mestih izmenjaje enkrat tedensko odvzamejo skupaj deset vzorcev ter jih uporabijo za mikrobiološko in kemijsko preverjanje, na manjših vodovodnih sistemih pa ta preizkušanja opravijo enkrat mesečno. »Ko izvajamo deJa na vodovodnem sistemu, se vedno mudi» a se držimo pravila, da je treba najprej opraviti dezinfekcijo in lahko šele potem vodovod predamo namenu.« Takoj ko se pojavi sum možne kontaminacije vode, začnejo izvajali preventivne ukrepe. Tako je bilo tudi ob lanskih poplavah. »Ze prvi dan, čeprav nismo imeli analiz o slabi kakovosti vode, smo objavili obvestilo, da voda ni pitna, saj smo zaznali možno tveganje. Potem smo čakali, da smo dobili natančne analize, kar lahko traja teden dni. In čeprav ljudje negodujejo, postavljamo na prvo mesto varnost.« ANDREJ KRAJNC \/Ot>OVO!>No pOl>dBrP£ Ob 60. obtetnici naše družbe smo spremenili svojo podobo... Televizija • v«č ket m TV prepifiwv em dIgHilnl Mvtzll (flnternet ^^ -hhmtldoaieip» ((telefdnija ^^^ • možnost uporabe •bnspbini poQOMrf pe kabMktm emii^ Dodatne Informacii«: 03 42 88 112 03 42 88 119 e-maH: )nfo@tumselcnet ^^ TU R N Š ß K Pitna voda v ponedeljek? Po sobotnem onesnaženju javnega vodovoda na Pre-vorju z gnojevko je upravljavec Javno komunalno podjetje Šentjur v sredo naročil nov odvzem vzorcev iz vo* dovodnega omrežja. V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje bodo z odvzetimi vzorci ugotovili, ali je po različnih ukrepih voda znova pitna brez omejitev. Uradni rezultati analize naj bi bili znani v ponedeljek. Voda iz javnega vodovoda na Prevorju je po izvedenih ukrepih zaenkrat uporabna le za sanitarne namene, medlem ko jo je za prehrambene potrebe obvezno treba prekuhati. Prevorski gasilci prav tako skrbijo za vodo s pomočjo gasilske cisterne, ki je postavljena pred krajevno trgovino. BJ Opravičilo v torkovi številki Novega tednika je priSlo do napak pri objavi prosüh delovnih mest na straneh BORZA DELA. Do nap^ Je priSlo pri zajemu podatkov, ki jih Zavod RS za zaposlovanje objavlja na svoji spletni strani www.ess.gov.si. Za napačno objavljene podatke o prostih delovnih mestü) se opravičujemo tako iskalcem zaposlitve kot delodajalcem. liredniStvo iitfww.novitednik.com KJE so NASI POSLANCI? Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 21. septembra, smo se v uredništvu odločili» da sedanje poslance, ki v državnem zboru zastopajo interese občin in ljudi s Celjskega, povprašamo o njihovem deiu in uresničevanju obljub pred štirimi leti. Pogovore s poslanci bomo objavljali po abecednem vrstnem redu. Jazbec odhaja iz politike »Pred štirimi leti volivcem, razen tega, da se bom zavzemal za pravično Slovenijo, nisem veliko obljub* Ijal. Vedel sem, kako poteka odločanje v parlamentu, kjer je bistvena razlika, ali si poslanec koalicije ali opozicije,« je svoje stališče predstavil Franc Jazbec, poslanec SDS, za katerega je v 2. volilnem okraju 5. volilne enote na volitvah leta 2004 glasovalo skoraj 32 odstotkov volivcev. »Ko sem dobil mandat, sem si kot župan Občine Štore zadal tri prednostne naloge. Za vračila ozemlja Železarne Štore sem pripravil ustrezno zakonsko podlago, projekt pa je v parlamentu zaradi različnih lokalnih vplivov, ki so bili močnejši od mojega, propadel in železarna je ostala v MO Celje. Sam sem to doživel kot precejšen hladen tuš, ki ni bil motivacija za moje delo. Uspeh pa smo prekategorizirati cesto čez Svetino in se temeljito lotiti projektov za izdelavo nadvoza Lipa, za kar je zagotovljen denar v letošnjem in proračunu za prihodnje leto. Projekt je vreden več kot 5 milijonov evTov, od tega pa bo občina skupaj z zemljišči zagotovila slab milijon evrov,« je poudaril Jazbec. Kot član vladajoče koalicijske SDS ste gotovo uspeli Še zdrugimi idejami... Za rekonstrukcijo ceste preko Svetine je namenjenih 1,2 milijona evrov, z državnim denarjem pa je bilo uresničenih tudi nekaj manjših projektov. Za Šentjur naj povem, da sem v državni proračun »spravil« dva cestna pro-jekta v vrednosti 3,1 milijona evrov. Ker sem se že pred leti odločil, da se bom na stara ieta vrnil v Bistrico ob Soth, sem tudi tej občini zagotovil 2,1 milijona evrov za dva cestna projekta. Z mojo pomočjo je v tem mandatu Šolski center Šentjur ohranQ oziroma pridobil nekaj novih izobraževalnih programov, Eden glavnih projektov, pomembnih za celotno celjsko regijo, pa je zagotovitev denaija za gradnjo bolnišnice Celje. Gre za 58 milijonov evrov, tako da ima bolnišnica skupaj na razpolago 83 milijonov evrov in pripravljene konkretne projekte za gradnj o novega dela. Kako ocenjujete politiko na državni ravni? Pozitivno, obžalujem samo, da je ostal nedokončan projekt regionaUzacije Slovenije. Projekt bomo Se poskusi) zaključiti, saj je izjemnega pomena za razvoj Slovenije. Vlada je naredila Franc Jazbec Franc Jazbec, rojen 19S4, je otroštvo preživel v kmečki družini na Kozjanskem. kjer je obiskoval osnovno šolo. V Celju končal šolo za prodajalce in kasneje ob delu še poslovodsko Šolo. Delovne izkušnje je začel pridobivati v celjskem Slove-nijaiesu, v letih 1992-95 pa je opravljal zasebno de-javnost Politično kariero je začel leta 1990> ko je postal predsednik sveta KS Štor«. Leta 2994 je bil izvoljen za župana Ob^e Štore, to funkcijo pa je opravljal tri mandate. Leta 1996 je bil oa listi SDS izvoljen za poslanca v DZ, na volitvah leta 2000 nI dobil mandata, ponovno pa na volitvah 2004. tudi precej pozitivnih premikov z nekaterimi drugimi reformami, torej s potezami, ki so mogoče manj sprejemljive za širšo javnost, vendar prinašajo pozitivne rezultate. Je pa v tem obdobju iz Štor prišlo kar nekaj očitkov, povezanih z nekdanjim delom župana ... Ti očitki na moje poslansko delo niso vplivali, čeprav so poskušali lokalni veljaki doseči nasprotni učinek. Kar se tiče tega dogajanja, vem, da 50 vložene ovadbe, vendar me do danes s strani organov pregona nihče ni ničesar vprašal. Prepričan sem, da to dokazuje, da ni obremeni j ivih dokazov zoper mene, upam pa, da bodo or^nl pregona pripeljali zadeve tako daleč, da se bodo razčistile. Boste septembra spet kandidirali za poslanca? Na državnozborskih volitvah moraš imeti podporo v celotnem volilnem okraju. Glede na vse povedano in ob dejstvu, da v eni od občin, v Štoiah, nimam podpore, sem se že 13. marca odpovedal kandidaturi. S tem se ludi umikam iz političnega življenja in odhajam v gospodarstvo. US Na domačiji Kos imajo tri ribnike, v katsrih trenirtno kraljujejo vegetarijanski amurji. Jezerčani ne marajo visokih ograj V Jezercah bi domačini radi več gradili, želijo si boljši razvoj infrastrukture - Dobrodošli prišleki, ki razumejo utrip podeželskega življenja Jezerce so najmanjša vas v krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini, saj t^ni živi 65 krajanov. A prav dicromna poseljenost botruje sodelovanju in dniženju med ljudmi. »Domačini se znajo skupaj veseliti, tudi Če je kakšna žalo^, pridejo vsi skupaj. Utrip podeželskega življenja, ki je obstaja) ne-koč, ko so ljudje priSli na vsako žetev in miačev» tu de živi,« je dejal Albin Apote-kar, predsednik KS Šmartno v Rožni dolini. Ime Jezerce je nastalo po več manjših izvirih vode, saj so na tem območju že nekoč nastajale vodne kotanje. Za kraj je značilna posebna geološka struktura, ki se sicer razteza vse od Vojmka do Lašperga. TU najdemo oligocensld peščenjak sive ali tjave barve. Se-stavljajo ga zmca mineralov in kamnin, ki so povezana z vmesnim vezivom. Kamen je naložen v plasti in se lepo cepi v plošče. Domačini so ga nekoč uporabljali pri gradnji hiš in tudi za gradnjo Škarp okoli hiš, ki so v Jezercah še iepo ohranjene. Ma peščenjaku so razvidni tudi Številni fosili školjk in rastlinja. Jezerce so na Celjskem znane po velikem kresovanju, ki se ga je pred 32 leti domislit Stanko Brežnik. S sosedom sta namreč želela zakuriti c^en j in se ob lem družiti z ljudmi. »Prišel je tudi kakšen muzikant, s sabo smo prinesli pijačo in prigrizek, največ pa se je takrat prepevalo,^ je dejal Brežnik. Danes imajo kresovanje na domačij i Kos, ki je ena ve^ih kmetij v Jezercah. Ob postavitvi mlaja pripravijo tudi kulturni program in nastope na-rodnozabavnih ansamblov. Kresovanja se je doslej udele- V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali ŠENTVID PRI PLANIN]. Naša novinar-ka bo kraj obiskla danes popoldne, ko ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj» nam pišite ali nas pokli-čitel Ljudske pevk« iz Jezerc so nam med obiskom tudi zapele. Značilne škarpe iz peščenjaka Starih običajev se dobro spominja tudi Stanko Brežnik. ki je v mladosti kot parkelj plašil otroke in dekleta, vešč pa je tudi pokrivanja streh s slamo. ki se ga je priuči) od soseda, Brežnik je dejal, da je v mladosti poM mnogo hiš in kozolcev, zadnjo hišo pred nekaj leti. Dejal je, da je za kritje potrebno veliko časa, delo pa je tudi zelo naporno, saj moraš biö ves Čas na kolenih. »Pokrivalo se je po pasovih, po delih, vsako leto nekaj. Za kritje je potrebna pšenica, ki je bolj dolga in drobna. Imenuje se škop - slama, ki je zvezana v debelino več snopov skupaj, je očiščena in počesana.« je pojasnil Brežnik. Stanko Brežnik prihaja z domačije Jezerčanov, ki ima Na domačiji Kos je bila leta 1999 postavljena spominska plošča v spomin na kurirsko postajo, kjer je med partizani potekala izmenjava pošte iz savinjske smeri proti Novi Cerkvi in Pohorju. Leta 2000 je tmirl zadnji kurir, s partizanskim imenom Plamen, ki je iz Celja večkrat peŠ zahajal v Jezme. Pot, po kateri so hodili mladi partizani, se je ohranila Še iz rimskih časov, l^* krat je bilo v dolini obvezno plačevanje mitnin. ki so se jim Rimljani izognili $ potovanjem po grebenih. edina ime po kraju. Ime domačije izvira iz Časov, ko so imeli graščaki ribnike, nji-hovega Čuvaja pa so poimenovali J ezerčan. Na domačiji Jezerčan so za lastne potrebe nekoč izdelovali opeko in iz nje z^adlli tudi i^šo, ki Še stoji. Opeko so sušili na kozolcu iz leta 1823, ki je prav tako Še ohranjen. Za V0C prilagajanja med krajani Darinka Kos je izrazila željo, da bi domačini v Jezercah lahko več gradili in lažje prišii do gradbenih dovoljenj. »Prišleki iz mesta lažje pridobijo gradbena dovoljenja, medtem ko nekateri hiše postavijo tudi na črno in jih nato legalizirajo. Nas pa skrbi, kdo bo ostal za nami. Če otroci ne bodo smeli graditi doma, bodo pač šli, kar je žalosmo za kraj. Mi ga še ohranjamo, da je zemlja obdelana in da se ne zarašča. Mladi so navezani na kraj in so zaenkrat radi med r^aml, a pomembno je, da bodo imeli pogoje, da bodo lahko tukaj tudi ostali,« je povedala Kosova. V Jezercah so dobrodošli prišleki, ki bi razumeli življe nje na podeželju m se v kraj znaii vWj učili. Apotekar je pojasnil, da so ljudje v Jezercah pripravljeni sodelovati in radi kaj naredijo za skupnost. Medtem ko se na vse priseljence ne morejo zanesti, »še ko gasilci prinesejo koledar, se takšni ljudje zaprejo v hišo in rečejo, da imajo vse zavarovano in da naj kar zgori, saj bodo tako dobüi več denarja, kot če bi gasilci pogasili.« Motita jih tudi gradnja objektov, ki arhitekturno ne spadajo v okolje. in odnos tistih, ki si okoli hiše zgradijo veliko ograjo in razsvetljavo, medtem ko se na domaäne ne oziiajo. BiisUff a vendar daleč od mesta Krajevna skupnost Šmartno v Kohü doliru se je dolga leta napajala prav Iz j ezerških izvirov, saj nimajo količinskih te- NOVinDNIK vvašemkrajtt žav z vodo. Temu botruje oli-gocenski peščenjak, ki vodo potegne višje in jo posrka, nato pa se ta po pobočju pod površino zen^je steka nazaj. Težave z vodo naslajajo le ob močnem deževju, ko se vodni vir mikrobiološko onesnaži. Takrat je v vodi preveč snovi, ki se razkrojijo, zato je na meji oporečnosti. V preteklosti Ijud-je niso bili navdušeni nad predajo vaških vodovodov v javno upravljanje, saj so zajetja gradili sami in jih je skrbelo, kaj se bo z njimi zgodilo. A po uvedbi plačevanja okoljske dajatve so temu bolj naklonjeni. saj se lahko le tako zagotovi neoporečnost vode. Javne kanalizacije na tem območju ne bo, saj bi bila njena gradnja zaradi razpršene poselitve predraga. Apotekar je dejal, da bi bile za njihovo območje najbolj primerne rastlinske čistilne naprave, za katere javno podjetje za vodovod in kanalizacijo nima izvajalcev aii navodil, kako naprave narediti. »Na podeželju bi to lahko bila dobra rešitev. Gre za majhen bazen-ček, v katerem se naredi substrat z določenimi rastlinami, ki je nato pohoden in prevozen, zato skorajda ne veš, da je tam čistili^ naprava.« Velik problem v kraju so ceste. Jezerce so namreč na obrobju občine Celje, za katerega je po besedah Apote-karja proračunsko financiranje tako slabo, da na leto ne uspejo asfaltirati niti nekaj metrov cest. »To nas kot del mestne občine prizadene, saj se ostale krajevne skupnosti, ki niso v mestni občini, razvijajo bistveno bolj in tudi hitreje,« je dejal Apotekar in dodal, da je črna točka občine, ki se ima za najhitreje razvijajočo v državi, prav ta, da iz istega proračuna ne poskrbi za osnovne potrebe vseh prebival cev občine. TINA VENGUST Foto: MARKO MAZEJ žilo tudi že tisoč ljudi, rekordni mlaj, visok 26 metrov, pa so postavili leta 2006. Na domačiji Kos imajo tudi tri jezerca oziroma ribnike, ki so jih uredili v močvirnati dolini, skozi katero je teke! potok. Ob tem, da izjemno lepo izgledajo, v njih trenutno prebiva pet amurjev in več krapov. V prihodnosti Kosovi v njih že-lijo gojiti tudi postrvi. Ljudske pevke širijo prepoinavnost Jeserc Ljudske pevke iz Jezerc so po besedah Albina Apotekarja kultume ambasadorke Šmart-nega, saj velikokrat nastopajo in so medijsko dobro zna- ne. »Naša skupina deluje 11 let, v prvem sestavu smo bile z izjemo ene pevke vse iz Jezerc, zato smo si tudi nadele takšno ime.« je povedala Darinka Kos. Pevke imajo vsako leto približno 20 nastopov v domačem kraju in sosednjih krajevnih skupnostih, lani so se s svojimi dasovi predstavile rudi na Češkem. Doslej so izdale dve samostojni ^oš-čenki; Pesmi Martinove fare in Naša pesem. Njihove pesmi izvirajo iz ljudskega izročila. »Mame so veliko ročno delale in so se ob delu veselile s petjem. Vse pesmi izvirajo iz preteklosti, razen ene, ki je naša predstavitvena. Besedilo zanjo sem napisala sama, uglasbil pa jo je Alben Završnik.« je dejala Kosova. Naselje Jezerce in 536 metrov visok hrib Rigelj Gozdni delavd so imeli v torek ogromno cIbIb, da so podrlo drovje na cesti Jurkloiter-MrzJo Polja pospraviti s cesta, fiolj zahtevno bo spravilo podrtegs drevja v gozdu. Nočna mora med podrtim drevjem Orkanski veter tokrat pustošil na območju Jurkloštra in Zidanega Mosta Kot da močDO neurje ne bi povzročilo dovolj škode in zagnaJo strah v kosti ljudem s Celjskega že v nedeljo, se je nov sodni dan zgodil še v ponedeljek. Huda ura je zajela območje JurkJoštra iji Zidanega Mosta, kjer je močan veter kot za šalo nival drevesa, lomiJ veje in razkrival strehe. V neurju k sreči ni bil nihče poškodovan, pri čemer pa ni veliko manjkalo, da bi se zgodila tragedija. Prebivalci Jurkloštra in Mrzlega Polja so okoli 21. ure preživljali pravo dramo. »Bilo je, kot bt šel orkan skozi ozko dolino Gračnice,« se spominja predsednik KS JurWo-šter Franc Lesičar, «močan ter je podiral in ruval drevesa na obeh bregovih doline, ki so padala in drsela na cesto in v potok. TYije osebni avtomobili in tovornjak, naložen z živino, so obtičali med podrtim drevjem, enega je drevo pokopalo pod seboj.« Samo predstavljamo si lahko, kaj so pre-življab ljudje, ki so bili med tem v avtomobilih. K sreči so jo vsi odnesli brez poškodb. Da bi se zgodila tragedija, pa ni veliko manjkalo niti v Mrz- Ostati 2 avtomobilom uklemn med in pod taksno gmoto fesa jo prava nočna mora, fja pomoč so takoj priskoeiti gasilci, ki so podrto drevje razžagatl in sprostiU promet K sreči nihče ni bil poškodovan. lem Polju. Pri Zalokarjevih je silovit veter prelomil mogočno 500-letno lipo pred hišo, pri čemer jo je del padel na cesto, druga polovica pa je nevarno visela nad hiSo. »Vse se je zgodilo zelo hitro, v minuli' aii dveh. Niti se nismo dobro zavedali, kaj se zunaj dogaja, ko je močno zaropotalo. Ko smo prišli iz l^e, smo bili vsi po vrsti šokirani, saj nismo mogli veneti, da je lipa res na tleh. Še bolj nas je pretreslo, ko smo spoznali» da se lahko del drevesa vsak čas podre na hišo. Bilo je grozno,« je dogajanje opis^ Tatjana Zalokar. Na pomoč so takoj priskoöli gasilci iz okoliških gasilskih V neurju, kakršnega v Mrzlem Polju ne pomn^o, ie Monflatudl mogočna lipa. Le spletu srečnih okoPisän in hitremu posredovanju gasikev se gre zahvaBti, da ni zgmiela na hišo, v kateri je b9a ^rane družina Zalokanewh. društev, W so nevarno lipo že ponoči odstranili. Prava drama se je odvijala tudi na območju med Rimskimi Toplicami in Zidanim Mostam, kjer je sllovll veter na cesto pravtako podrl nekaj dreves, v Zidanem Mostu je razkril hišo, v Radečah pa so na kabino tovornega vozila padle žice električne napeljave. Nepoškodovanega voznika so iz vozila rešili radeški gasilci. BOJANA AVGUSTINČIČ Foto: MARKO MAZEJ Neurje )e na območju Jur-kio^a povzročilo ogromno mat^alno škodo. »Na površini od 7 do 10 hektarjev je podrlo več kot 300 kubičnih metrov lesa, večinoma debelejša, stara drevesa na precej nedostopnem terenu. Spravilo lesa bo precej nevarno, zato se ga bo treba lotiti premišljeno in strokovno»« je prve ocene škode komentiral domačin Janez Lesi-čar, zaposlen v laiki enoti Zavoda za gozdove. Neurij bo še več Iz leta v leto je več neurij, ki jih spremlja močan veter. toča pa za seboj pusti grozno razdejanje. V Agenciji RS za okolje nam je dežurni prognostik Uroš Slrana povedal, da Je dandanes neurij več, ker je ozračje prenasičeno z energijo, le-ta pa se sprošča v obliki neviht. Ker so poletja za stopinjo ali dve toplejša kot nekoč, se je število neurij povečalo. Ozračje se hitreje in bolj intenzivno segreje zaradi globalnega segrevanja. Velika verjetnost je, da bo v bodoče še več neurij, več bo sušnih obdobji, ki jih bodo prekinila močna neurja - ta pa bodo po vsej verjetnosti Še mnogo hujša in povzročala bodo Še več Škode. Ob neurjih je najbolje, da se kar se da hitro zatečemo v zavetje, kajti v talim modnem veiru letijo različni predmeti, ki nas lahko poškodujejo. Če smo doma, se zavarujemo tako. da zapremo okna. dobro je vedeti, da je treba izključiti vse elektronske naprave, saj tako zmanjšamo magnetna polje, ki bi privlačilo strelo. Še posebej moramo biti previdni, da se ne izpostavijamo na vrhovih stavb ali v gorah. Uroš Strana še dodaja, da se ob napovedih neviht raje ne odpravljajte v hribe: »TYeba je biti bolj previden in dosledno spremljati informacije preko radijskih postaj. Če se vam zgodi, da vas nevihta ujame zunaj, ste pose^j ogroženi na vrhovih, grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob potokih, žlebovih, na vznožju skalnih sten in pod daljnovodi.« In kaj na vse to pravijo mimoidoči s celjskih ulic? Jih je strah neviht? Jožica Kovačič s Prekor- ja: »Neurij nas je vedno strah, ker so nepredvidljiva. "Ridi včasih je bilo podobno vreme, vendar so se neurja pojavljala podnevi in ne tako kol danes, ko se pojavljajo tudi ponoči. Tako še ponoči nisi več varen. Tako močnega vetra se iz otroštva ne spominjam. Temu, da je vreme čedalje bolj nepredvidljivo, zagotovo botruje prevelik poseg v naravo, ker sekamo gozdove. Dobesedno sami sebi režemo vejo, na kateri sedimo.« Marinka Stisovič iz Celja; »Ko zagledam strelo, me je vedno strah, hudih neurij pa se prav tako bojim. Včasih jih ni bilo toliko, o močnem vetru in močnih neurjih ni bilo kaj slišati, Da je neurij veliko, smo krivi mi, ker ne znamo gospodarno ravnati z Zemljo, ki nam vrača za vsako nepravilno ravnanje. Okolje je preveč onesnaženo in res ne more biti drugače, kol je.« Pavel Hrastelj iz Laške-p: »Neurij me ni suah. zato ker narava ima svojo moČ in moramo se ji prilagajati in jo obvladovati. Spominjam se iz otroštva, da je bilo kar nekaj neviht, tudi poplave so bile, ampak to se ni pojavljalo tako pogosto. Neurij je veliko zaradi klimatskih sprememb. kar so že napovedovali znanstveniki, vendar je problem, da se tega še ne zavedamo.« Marija Zupane s Svetine: »Neviht in neiulj me je zelo sU-ah, saj je vreme popolnoma podivjano. Poškodovalo nam je vino^ad, hišo je 'zit)a-Io<, bilo je grozno... občutka se preprosto ne da opisati z besedami. V preteklosti ni bilo toliko neviht, a se iz otroštva zelo dobro spomnim neviht, saj je pri naših takratnih sosedih suela kar dvakrat zanetila požar in od lakral me je neviht in neurij zelo strah. Danes se pojavljajo neurja zaradi onesnaževanja.« DANI ILIJEVEC. Foto: KATJUŠA GOSPODARSTVO Trgovci v nemilosti Urad za varstvo konkurence je pregledal elektronsko pošto vodilnih trgovcev - Aleksander Svetelšek ogorčen nad pristopom Uslužbenci urada za varstvo konkurence so v tem lednu v spremstvu policije nenapovedano prišli v uprave Mercatorja^ Spa-ra Slovenije in EngrotuŠa. Iskali so elektronsko pošto med trgovci in dobavitelji» ki naj bi se dogovarjali o končnih cenah. Uslužbenci so med drugim brskali po e-pošU vodilnih v omenjenih podjetjih, posneli podat-kezizbranih računalnikov, Engrotušu so celo zapečatili pet osebnih računalnikov. IVgovci niso bili le presenečeni, temveč prav Šokirani* saj so do zdaj z uradom korektno sodelovali. »Na naše veliko presenečenje so začeli preiskovati določeno dokumentacijo, peča-tili osebne računalnike in tudi z nekaterimi drugimi postopki onemogočati normalen potek delovanja in upravljanja poslovnih procesov,« je dogajanje dan zatem opisal predsednik uprave EngrotuŠa Aleksander Svetelšek, ki je najbolj ogorčen nad pristopom sodelavcev iz urada za varstvo konkurence, saj so z uradom od decembra, ko je ta začel preverjati domnevno kartelno dogovarjanje cen med velikimi trgovci, kooperativno sodelovali. »Od la-krai do danes smo uradu posredovali že več tisoč strani dokumentacije, ki jo je zahteval. Ravno ta dan smo se začeli pripravljati na predajo novega svežnja zahtevane korespondence z dobavitelji in cenikov,« pojasnjuje Sve- Aleksander Svetdlek V Mercatorju, v katerem so se uslužbenci urada mudili kar dva dni, so nad »akcijo« ne le šokirani, temveč že pripravljajo tožbe. »S konkurenco se nismo dogovarjali o kak^em koli usklajenem delovanju, kar bomo dokazali tudi v nadaljnjih pravnih postopkov. ih^pričani smo» da je v okviru preiskave prišlo tudi do nekaterih postopkovnih napak. Za zaščito ekonomskih in pravnih inte^sov družbe In ustavnih pravic njenih zaposlenih do zasebnosti bomo upCNrabils vsa razpoložljiva pravna sredstva. Tako smo na ustavno sodišče že vložili ustavno pritožbo za zaščito Človekovih pravic,« so zapisali v sporočilu za javnost. teJšek. »Zaradi popolne koo-perativnosti pri posredovanju dokumentacije ni bilo nobene potrebe po izrednih sredstvih, ki so se jih skupaj s policijo lotili uradniki. Z umetnim ustvarjanjem izrednih razmer so nam povzročili nepopravljivo materialno in moralno škodo. Njena sanacija bo dolgotrajna in zahtev- na, saj je naše delo sestavni del storitvene industrije, v kateri igrata odločilno vlogo pri nakupnih odločitvah tudi ugled in zaupanje v blagovno znamko.« Kot dodaja prvi mož EngrotuŠa» jim to> da so uradniki podoben vdor opravili pri vseh ireh velikih slovenskih trgovcih hkrati, prav nič ne zmanjšuje »katastrofalnih posledic za ohranjanje kre-dibilnosti in zaupanja v očeh potrošnikov, poslovnih partnerjev in celotne javnosti. Seveda zaradi teh okoliščin ne moremo spregledali tudi mednarodnih posledic, ki jih bo na naše poslovanje imel takšen način diskreditacije naše poslovne in organizacijske strukture ter dobrih poslovnih običajev in zakonitega poslovanja«. Trgovci dostavijo le tistOf kar^jim ustreza Kot je znano, je urad za varstvo konkurence decembra lani proti največjim trgovcem uvedel postopek presoje domnevnega usklajenega dogovarjanja o dvigu cen in domnevnega usklajenega odločanja o tem, kdaj smejo dobavitelji povišati svoje cene. Od takrat so trgovci uradu pridno pošiljali zahtevano dokumentadjo, a kot pravi direktor urada Jani Soršak, je možno, da trgovci uradu dostavijo le dokumentacijo» Id jim ustreza. »To je največji problem pri primerih kar-telnih dogovorov» zato smo se odloČili za obisk vseh treh podjetij hkrati, pri čemer smo zavarovali dokaze na komunikacijskih sredstvih,« je v izjavi za javnost pojasnil Soršak. »Sem optimist,« je Še dodal Soršak in pojasnil, da bodo zbrani material v uradu analizirali v kratkem. ROZMARl PETEK Poslednja bitka za toplice? V Obsotelju ter dirše odmeva novica, da so Slovenske železnice v ponedeljek ločeno prodale svoj 28-od-stotni delež v l^rmah 011-mia. Kupilo ga je podjetje Finander iz Murske Sobo-te> vendar naj bi bile v ozadju Terme Čatež. Po poročanju dnevnika Finance naj bi pravni posel z železničarji sklenih v prihodnjih dneh. Ce je podatek točen, potem nove skupne dražbe treh državnih lastnikov (SŽ, Kad in Sod)' za prodajo večinskega državnega, in sicer S3-odstoine- ga deleža v Podčetrtku ne bo. To je neprijetna novica za konzorcij, ki je zainteresiran za nakup uspešnih Term Olimia in ga sestavljajo Zvon Ena, vodilni delavci term iz Podčetrtka ter tamkajšnja občina. »Moram povedali, da uradne informacije o tem še nimam, izvedel sem iz medijev. Upam, da bodo izvedli prevzem podjetja od vseh delničarjev po ceni 48 evTOv oziroma kolikor so že ponudili. Gre za to, da smo v skupni ponudbi Zvona Ena, uprave in občine predvideli Podjetje Finander iz Murske Sobote je pred kratkim ponudilo Kadu in Sodu za delnico Term Olimia nič manj kot 65 evrov. vendar iz Finandra na zahtevo železničarjev bančne garancije niso predložili. Čudi to> da jim S2 zdaj prodajajo delež po »komaj« 48 evrov. Je bila izjemno visoka ponudba za delnico le navidezna ter njen cilj da izločijo druge ponudnike? ludi prevzem podjetja tako, da tega, ali so to v Slovenskih železnicah res naredili, ne morem komentirati, Glede na kupca dvomim, da bi Slo za prevzem, zalo ocenjujem, da |e malo verjetno. da se bo ta zadeva v tej obliki res zgodila,« je v sredo povedal Zdravko Poči-valšek. Kot smo poročali, je bila za 3. julij napovedana dražba za prodajo celotnega 53-odstotnega državnega deleža v Termah Olimia, vendar se je nadzorni svet Rada dan pred dražbo odločil za njen preklic. Objavljena izklicna cena delnice naj bi bila 45 evrov, vendar so nato iz Ka-da pojasnjevali, da so »razlog za preklic dražbe prejele ponudbe, ki so cenovno na višjih ravneh, kot je izhodiščna raven izklicne cene na dražbi«. Pred tem je Uradni kupec 28-odstot-nega deleža Slovenskih železnic v Termah Olimia je murskosoboško podjetje H-nander, ki je v lasti Mateja Sukiča. Po podatkih dnevnika Finance naj bi bil v Su-kičevem ozadju Matej Raš-Čan, ki je postal v tem tednu 993*odstotni lastnik podjetja Delo Revije, med drugim s pomočjo 27-od-stolnega Dnevnikovega deleža. Delež v Termah Olimia naj bi kupoval za Bojana Petana iz Term Čatež, vendar RašČan lo zanika. Zanimivo je, da pripadata Raščan in Petan različnim političnim opcijam. 2- julija nadzorni svet Term Čatež pooblastil upravo družbeza nakup delnic Term Olimia. BRANE JERANKO _O cetis iViirotelfS je želel v stečaj Vzačetku meseca jevste-čaj »odšlo« še eno nekdaj uspešno tekstilno podjetje, celjski Miroteks, ki bi sicer prihodnje leto praznoval 20-ietnico delovanja. Direktor Miroteksa Roman Gra-cer je predlog za začetek stečaja sprožil sam, saj »nisem Čudodelnik, da bi ob ceneni konkurenci iz Vzhoda lahko edini zdržal v tek-stllstvu«. Uradni razlogi za začetek stečaja so polletne zamude pri plačilih in «dovoljšen« znesek neporavnanih obveznosti, ki velja kot merilo za uvedbo stečaja. »Kupcev je bilo iz leta v leto manj, potem nas ;e s polic Izločil še Mer-cator,« razlaga Roman Gra-cer» »mi pa smo preveliki, da bi perilo izdelovali le za naše prodajalne. Zdaj bomo v novem podjetju Lanteks izdelovali le za enega nemškega kupca, pa še to ne več spodnje perilo, ki ga Kitajci v kontejnerjih vozijo našim trgovcem, temveč zaščitna oblačila. Vezanost na zgolj enega kupca sicer pomeni večji rizik. a dokler bo $Jo, bo šlo. Smo pa tveganje razložili tudi zaposlenim, da se bodo lahko sami odloČili, ali se nam bodo jeseni znova pridružili.« Kot dodaja Gracer, se delavcem, ki so dosedaj redno prejemali plačo, ne bo zgodilo nič groznega, kvečjemu se je s stečajem marsikomu ustregel. »Veste, veliko predvsem mlajših delavk se je, ko Roman Gracer Kot je pojasnil predstavnik celjske območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Forto IXirk, bo sindikat za vseh 25 zaposlenih vložil zahtevke za izplačilo regresa, nekaj jubilejnih nagrad ter nekaj potnih stroškov. »Pet zaposlenih je bilo v našem sindikatu, a tudi za ostale bomo vloge vložili, Če bodo le želeli.« Kol je dodal» so sicer zaposleni v Miroteksu redno prejemali plače, čeprav so bile minimalne. se je videlo, v kakšni situaciji je tekstilna industrija, medtem že prekvalificiralo.« Koliko delavcev bo dejansko dobilo službo jeseni, pa bo odvisno od pogodbe z nemškim partnerjem. ROZMARl PETEK VABIMO VAS V NAŠO OBNOVLJENO TRGOVINO na Semčevi uHcl 10 - nasproti uprave Tuša, kjer vam nudimo: - gipsplosceKNAUFpozebuQodniceni • stropove AMF in ARMSTRONG - orodje za montažo - letvice BOVELACCI - izolacijo URSA - električno orodje HITACHI • finaine stene DEKO - vrsto dnjgih artiklov. AKCIJA; • ORODJE ZA SUH0M0NTA2N0 GR/^NJO - 20 % popusta - POPUST ZA PLAČILO Z GOTOVINO Delovni čas trgovine: pon-pet: od7.00do 17,00 sot3: od 7.00 do 12.00 Dodatne informacije na 03/42-84-602 ali po e-mailu: celie@^c.si Z VAMI ŽE OD LETA 19901 HfTACHI tki imf URsa STANLEY 9töll partnerinajboljsimokusom AKTUALNO Bo doma umrla od lakote? Ob kapi: namesto z rešilcem na nevrologijo napotnica za psihiatrijo - Milan Djakovič z veliko težavo skrbi za prizadeto ženo . v urejeni hiški na Pečov-niku, oMani z morjem cvetja, se iz dneva v dan in iz ure v uro spopadata z živ-i jen jem 73'letni Milan in njegova od kapi prizadeta 69-letna žena Marija Djakovič. Milanu se je po 45 letih zakona zdelo prav, da prevzame skrb za nemočno ženo. a ga vedno bolj skrbi, da ne bo več dolgo zmogel. »Zdaj ko so se vsemu drugemu pridružile še težave s požiranjem> se bojim, da mi bo doma od lakote umrla>« potoži in v obupu išče krivca. »Pred petimi meseci, 10. februarja» jo je zadela prva kap. Padla je in ni vedela zase. Poklical sem rešUca. Ko je Čez po) ure prišel, se je zbudila. Zdravnik Miran Kolar jo je vprašaj, če gre v bolnišnico, a je odgovorik, da ne. Tako kot na vsa druga vpra-Unja. Zdravnü( je nato rekel» da nikogar ne sili v boiniSni-co, in se odpeljal z rešilcem. Pred tem ji je napisal napotnico za psihiatrijo v Vbjni-ku. Moje prošnje in jok, naj jo vendar odpeljejo v bolni-Šnico> niso pomagali. Žena je bila res zmedena, a v Voj-niku je bila doslej samo enkrat. pred 12. leti, in to samo tri dni. Ne razumem, zakaj so jo zaradi tega spet napotili v Vojnik,« opisuje Mi-Jan. Ker sam nima avtomobila, Je poklical na pomoč ženinega brata. Preden je prišel iz Žalca in so Marijo lahko odpeljali, sta minili še dve uri. »V tem času jo je še enkrat kap. V Vojniku jo je zdravnik vprašal, če jo kaj boli, a je spel rekla ne. Ko jo je vprašal. Če je bila kdaj operirana, je prav tako rekla ne. čeprav je bila trikrat. Na vprašanje. če je zdrava, je odgovorila pritrdilno in takoj nato padla s stola. Zdravnik v Vojniku je ne glede na njene odgovore takoj poklical re-šilca, da jo je odpeljal v celjsko bolnišnico, na nevrologijo.« Čas pa je tekel. Vsem. priporočilom za ravnanje ob kapi navkljub. Bolnika je namreč treba čim prej, po možnosti v treh urah, pripeljati v bolnišnico, ^j lahko le tako v večini primerov preprečijo najtežje posledice. »Če bi jo rešiiec. ki je prišel po pol Marija in Milan Ojakovie ure, peljal v bolnišnico, bi se lahko drugače končalo,« obupuje Milan. Zdaj pa domov! Marija je ležala na nevrologi j i 15 dni, potem Se prav toliko časa v zdravilišču v Laškem. »Svetovali so mi, naj jo dam v dom, saj je nepokret-na in ne vidi. A zavedala se je in me prosila, naj jo peljem domov: tudi če me tam ubiješ, jerekla. Odpeljal sem jo domov, a sem hitro videl, da ne bo šlo. Čeprav zjutraj in zvečer pridejo oskrboval-ke iz centra za pomoč na domu (iz Doma ob Savinji Celje)» sem ves preostali čas z njo sam. Preoblačim jo in hranim, kakor vem in znam. Nikogar nisem našel, ki bi vsaj hrano vozil na dom. A saj zad-nje čase skoraj ne je. Kakšno mehko kuhano jajce ah jo-gun, kaj trdega pa ne. Ne more požirati,« opisuje. Zaradi tega je bila žena konec juru-ja na pregledu, ki je pokazal, da gre za nevrološko povzročeno oteženo požiranje. »Tako ne gre. Prosil sem v bolnišnici, poslal prošnjo v tri domove za starejše, a ni nikjer prostora. Tudi za plačilo ne. Ne vem več. kaj naj Še naredim. Tako težko je.« Solze ga premagajo, a jih požre, ko ga Marija spet pokliče. Kliče ga ves čas. Trikrat v petih minutah. Vsakič se odzove, vsakič steče po stopnicah, vsakič jo vpraSa, kaj bi rada. A pogosto ne dobi niti odgovora. »Ne morem iz so- be niti za pet minut. Kar kh-če me, samo mene.« Vse je v njegovih rokah in tega ni navajen: »Delal sem v cinkarni, vtopilnici. Ceiih 42 let. Ženi sem dal ves denar. Ona je bila glavna. Tako kot je rekla, tako je bilo. Vse niti je držala v svojih rokah. Zdaj pa...« Očita si, da ni bolj vztrajal, da gre k zdravniku že prej, saj je imela močno povišan krvni pritisk. »Ni ho- tela, ker je imela slabo izkušnjo z Vojnikom. Tudi takrat, ko so jo tja poslali prvič, je imela samo povišan pritisk. Zdaj so jo poslali v Vojnik še drugič. Ne, tega jim ne bom odpustil.« A hujši kot jeza sta žalost in nemoč. Predvsem strah. Kako dolgo bo še zdržal? Če ne bo mogel več, kaj bo potem? Odgovora ni. MILENA B. POKUČ Milan Djakovie skrbi za vse. Tüdi za cve^e.ki obdaja njegov dom. Zanj skrbi psička »Kdo mi bo pomagal?<( so ob »oskrbovalki« psički Rivi spraŠuie Mirko. Težave 59-letnega Mirka Nikoliča so se začele konec maja. Takrat je bii vpleten v verižno trčenje na izvozu z avtoceste na Lopati. V avtu sta se poleg njega peljali še žena in hči z dojenčkom. Slednji na srečo ni bil poškodovan, kar pa ne velja za ostale tri potnike v avtomobilu. 5e najhuje jo je skupil Mirko, saj si je pri tem poškodoval kolk, hrbtenico, medenico, nos in rebra. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. »Kolk so mi le naravnali in me po štirih dneh želeli poslati domov. Ko so mi ponudili bergle, sem sumQ, da Še ni vse v redu, a so se mi posmehovali, da sem mehkužec in da nočem hoditi. Zato sem vseeno poskusil.« A imel je prav. Noge ga niso zdržale, padel je in potrebna je bila operacija kolka, na katero je čakal pet dni. Po operaciji se je zgodba znova ponovila, le da so mu tokrat ponudili berglo Šele po 14 dneh, In ga teden dni pozneje odpustili iz bolnice. In to kljub temu, da se je komaj premikal. Ko so ga postavili pred dejstvo, da to po 38 dneh zapustil bolnišnico, je Mirko - ker sta bili v nesreči poškodovani tudi žena in hči, ki sta po poškodbi živeli ph slednji, tako da ni imel nikogar, ki bi skrbel zanj - bil pripravljen plačati tudi tri tisoč evrov za podaljšano zdravljenje. Pa ne v bolnišnici ne v zdraviliščih ni bilo prostora zanj. »Pravijo, da morajo zame poskrbeti sorodniki, in celo ženo mojega bratranca so nagovarjali, naj me vzame ksebl.« Ker mu ni preostalo dn^ega, saj je za to, da zanj ni več prostora v bolnišnici, izvedel tik pred zdajci, je hitro angažiral sina, ki je doma v nekaj dneh uredil invalidsko kopalnico Ln stranišče. »Sem prvi v vasi, ki ima invalidsko kopalnico.« (n čeprav je biJ, kol sam pravi, nebogljen in nepokieten ter tako potreben vsaj nekajurne oskrt>e dnevno, pomoči ni dobil. Dvakrat je bila pri njem socialna delavka, razmišljal je tudi o pomoči na domu. a rešitve na koncu ni bilo. »3d let plačujem zdravstveno zavarovanje in prej nikoli nisem nič zahteval. zdaj pa takole,« potoži, »zdravniki so pa za to, da zmanjšujejo stroške, od zavarovalnice nagrajeni. Na mojem odpusmem listu celo piše, da sem ležal 14 dni predolgo v bolnišnici.« Zdaj je deset ur dnevno, ko je žena v službi ali na fiziote-rapiji, njegova »oskrbovalka» le psička Riva, občasno mu na pomoč priskoči dobra soseda. ANDREJ KRAJNC Foto: GrupA Ka je v bolnišnici izvedel, da ga bodo odpustili, je imel le nekaj dni Časa, da so mu doma uradill invalidska kopalnico s sti'aniscem. kar ga je stalo iost tisoč evrov. m INTERVJU Glasba v duši, rotarijstvo v srcu Mlademu glasbenemu pedagogu Gregorju Deleji so dnevi prekratki Glasba je njegova $trast in oačin življenja. Vedno urejen, vselej pozoren, nenehno v akciji. Ko se izteka eden od projektov, ki si ga je zamislil» že snuje naslednjega. In vedno hiti. Dan je. Četudi ne rabi veliko spanca, vedno prekratek za vse> kar se je namenil postoriti. Tak je 28-1 etni Celjan Gregor Dele ja. Nepogrešljiv glasbeni pedagog in organizator, prežet tudi s poslanstvom rotarijstva. »S študijem na mariborski pedagoški fakulteti sem uresničil otroSko željo, da bi bil učitelj. To željo sem združil s tistim, kar sem že kot otrok zelo rad počel. Postal sera glasbeni pedagog.« pove Deleja in doda, da je k odločitvi o študiju prispevalo tudi gimnazijsko prijateljevanje s Simonom Dvoršakom. Poznamo vas kot sijajnega organizatorja. Koliko služb imate? Uradno dve. Polovico delovnega časa preživljam kot učitelj glasbe in klavirja na Gimnaziji Celje - Center, drugo polovico pa v Turistični agenciji Orel. K temu moram prišteti še sodelovanje s I. gimnazijo v Celju, kjer sem zunanji strokovni sodelavec na področju glasbe. Ob tem pa pnde še delo pri številnih društvih in Škerjančevi fundaciji. Giasba je vaša prva ljubezen. Kaj najraje poslušate? Ne morem se opredeljevati 23 področja in sloge, ki bi mi bila bol) všeč. Pustim se navduševati različnim glasbenim impulzom, ki me ganejo, začudijo ali navdušijo. Dojemljiv sem za vse sioge, kot pianist in pevec bolj obvladam »svoji« glasbeni področji od tistih bolj fnodemih, a tudi tem rad prisluhnem. Ste pri glasbi izbirčni? Sem, kar zadeva kakovosti. Nisem pa eden tistih, ki bi skušal družbo prepričati, da nekaj ni dobro in naj prestavijo postajo aii zamenjajo ploščo, Izbirčen sem zlasti pri odločanju o tem, kar bom Šel sam poslušat ali si bom kupil. Kaj I^ko dajete mJadim kot pedagog in kaj takšno delo vrača? Pri pedagoškem delu mi je vŠeČ, da se srečam s številnimi mladimi osebnostmi, od katerih ima vsak svoj pogled na tisto, Gregorja Delejo trenutno zelo zaseda projekt Ulrik Celjski, ki ga bomo Celjani videli na Štiridnevni prireditvi v novembru. Projekt obsega izdajo povesti Teharski plemiči, uprizoritev istoimenske opere Benjamina Ipav-ca, razstavo portretov Celjskih, Id so jih izdelali v celjskih vrtcih in osnovnih ter srednjih Šolah, in slavnostno projekcijo prvega posnetega filma na Balkanu o Ulriku Celjskem in Ladislavu Hunjadiju, ki bo v Marijini cerkvi 8. novembra, na obletnico Ulriko-ve smrti. Organizatorji so si projekcijo zamislili ob klavirski spremljavi v živo. »Vmes je prišlo do sprememb. Med pisanjem glasbe vsiogu prvih projekcij nemih filmov se mi je nenadoma to zazdelo kot poskus reprodukcije nekega časa in zvočnega okolja, ki ga že veČ kot sto let ni. Film si zasluži bolj Izčrpno zvdčno obdelavo. FiJm bomo tako ozvočili z zvočno podobo, kakršna je danes. K sodelovanju sem pritegnil Gašperja Piana, izjemnega glasbenika, kitarista in komponista. Sam sem se kot komponist umaknil oziroma ostal v tej vlogi na ravni sodelovanja in skupnega dela,« pove Deleja. »Bogastvo je za rotarijstvo zelo pomembno. Toda ne toliko v materialnem smislu kot v duhovnem, nematerialnem dojemanju sveta in Širine osebnosti, ki jo od tebe terja udejstvovanje v rotarijstvu.« kar ustvarja. Delam z mladimi iz popularnih in iz klasičnih vod, ki se ukvarjajo z glasbo že skoraj polprofesionalno ali pa tudi povsem ljubiteljsko. Vsi ti impulzi, pogledi, ponavadi rodijo simpatične trenutke, v katerih uživamo vsi. To je največ, kar lahko kot mentor dam vsakemu posamezniku na začetku bolj resne življenjske poti. Neko splošno navdušenje nad glasbo, ne glede na to, kakšna je. Ustanovili ste kar nekaj zasedb - med bolj zanimivimi je Oktet 9 ... Ta je nastal iz želje dijakov, ki so ob maturi hoteli večglasno moško petje himne Gaudeamus igitur. Prvotno se nas je zgolj za ta dogodek ob takratni maturi zbralo osem, potem so k petju povabili še mene, ki sem bil deveti. Tako se je rodilo ime. Štiri leta je tega. Potem se je interes večal, Naredili smo Še nekaj skladb, gostovali na koncertu deklet... Nastala je simpatična fantovska vokalna zasedba z 12 do 14 člani, ki združuje tako sedanje kot bivše gimnazijce. Letos smo se predstavili tudi na žalskem festivalu Sredi zvezd, kjer smo dosegli 3. nagrado občinstva in posebno priznanje za najbolj obetavno skupino. To je botrovalo ideji, da bi Sli tudi na tuje in preizkusili svoje glasove v drugem kulturnem okolju. In zdaj gremo v Anglijo. Med večjimi projekti, ki ste jih uresničUi, je muzikaJ dijakov I. gimnazije Lepotica in zver ... Nastal je na pobudo dijakinje Tanje Ravljen, zatem smo se navdušili vsi. Gimnazija ima izjemne glasbenike in druge poustvarjalce, ampak mesto jim včasih ne zna ali ne more ponuditi priložnosti, da bi se ustalili v Celju. Veliko jih odide na Študij ali v službe v druge kraje. Ta projekt je dokazal, da je mladinska ustvarjalnost lahko na izjemni ravni. Vrhunskost izvedbe je presenetila tako strokovno kot ljubiteljsko javnost, pa tudi dijake same in vse, ki smo sodelovali. Že od začetka se nismo obremenjevali 2 roki. Pustili smo se voditi in skrivnostne sile so pripeljale do oblike, ki smo jo le še malo popilili. Ogromno svoje energije namenjate tudi delu v društvu ljubiteljev umetnosti. Takšno društvo lahko priskrbi logistično podporo pri pripravi dogodka, ki ga nek mlad, še neuveljavljen umetnik težko zmore sam, ali sploh pride do možnosti zanj. Od leta 2002» kar obstaja društvo, seje zvrstilo več kot sto prireditev vseh umetnostnih podro6j, vsaj 20 jih izstopa po širini zasnove in sodelovanju z I drugimi organi- \ zatorji. Iz društva je izšlo tudi kar nekaj mladih umetnikov. Imamo 286 članov iz vse Slovenije, nekaj je tudi tujcev Imam prav, če rečem, da imate glasbo v duši, v srcu pa rotarijstvo? Rotarijstvo je pomemben del mojega življenja in delovanja. Ne zgolj v okviru klubov, kjer sodelujem, ampak tudi po rota-rijski Ideji, da moramo s svojim delom na prvem mestu pomagati drugim. S tem bogatimo tudi sebe. In zagotavljamo boljše, prijateljske, sproščene odnose na svojem področju, znotraj svojega dela. Rotarijstvo zahteva veliko disciplino, a omogoča celostno in zaokroženo delovanje vsakemu človeku. Kako ste postali rotarijec? Ob začetku študija sem se pridružil ustanoviteljem rotaract kluba, v katerem so mladi od 18. do 30- leta, ki je bil ustanovljen v Mariboru leta 1999. Kasneje se je nekaj kolegov odločilo in ustanovilo klub tudi v Celju, to je bil tretji tovrstni klub v Sloveniji. Lani smo ustanovili drugi rotary klub Barbara Celjska in nekaj tistih, ki smo že blizu š Gregor Deleja se je rodil leta 1980 v Celju, otroštvo je preživel v Mozirju, kjer je tudi zaključil osnovno šolo. se leta 1994 vpisal na I. gimnazijo v Celju in štiri leta kasneje maturiral. Študij je nadaljeval na Pedagoški fakulteti v Mariboru na oddelku za glasbeno pedagogiko, kjer je tudi diplomiral. meje 30. let, nas je prestopilo v ta klub. Temu se je priključil Še interact. Celje je na področju rotarijstva tako v Sloveniji kol v distriktu, ki zajema še Avstrijo. HrvaŠko ter Bosno in Hercegovino, igralo pomembno vlogo. Zdaj imamo pokrito celo rotarijsko lestvico od začetkov srednje šole do groba. Moraš biti bogat, da si rotarijec? Absolutno. Bogastvo je za rotarijstvo zelo pomembno. Toda ne toliko v materialnem smislu kot v duhovnem, nematerialnem dojemanju sveta in širine osebnosti, ki jo od tebe terja udejsivovanje v rotarijstvu. Redko kdaj vas je videti brez suknjiča in kravate. Menda ste bili celo na rok festivalu v obleki s kravato ... Res je. To je bilo ob vračanju 2 neke konference. Mogoče bo tako še kdaj, ampak se znam obleči tudi bolj sproščeno. V obleki s kravato se počutim dobro. Vsa področja, na katerih delujem, zahtevajo urejeno podobo. Takšna mi je bila privzgojena in gojim jo še naprej. Ko sem brez kravate, so vsi začudeni. Čeprav - spim pa brez kravate ... Kaj je doslej vaš največji dosežek? Odgovoru se bom izognil, ker bi moral predolgo razmišljati. Ponosen sem na vse, kar mi je uspelo v poklicnem in zasebnem življenju, Vsak nov dosežek le dopolni mozaik zadovoljstva in prepričanost v to, da je delo, ki ga opravljam, koristno in vsaj na nek način dobro. BRANKO STAMEJČtČ Foto: Grup A Odprta vrata in oči Mladostna radoživost Ln energi|a sta med petjem ju-traoje himne v salezijan-skem centru Don Bosko v Celju kar prekipevali. LMekžet-ci oratorija Odpri oči so kljub zgodnji uri tudi navdušeno zaplesali ln nato odSli na ogled gledališke predstave. »Oratorij je sinonim za po-čitniSki program, namenjen otrokom, ki ga pripravljalno v približno 200 krajih po vsej Sloveniji. Namen je zbiranje mladih v počitruških dr^eh, ko so prepuščeni sami sebi in ne vedo, kaj bi počeli,« je poja-snU Gašper Otrin, programski vodja oralorija. Oratorlj mladim nudi varstvo, a ima hkrati vzgojni vidik, saj otroci s pomočjo različnih iger in delavnic spoznavajo vrednote. vseživljenjske drže, strpnost in ljubeznivost do soljudi, naučijo se tudi ravnanja s sovrstniki. »Za nami je dober teden in doslej smo imeli različne izlete, bili smo na celjskem bazenu in v Aqualuni. Vsak dan imamo različne us- tvarjalne delavnice, ^edaliS-ke igre, vsako jutro dvignemo zastavo, popoldne so ra vrsti športne igre in karaoke. Skratka, ni nam dolgčas,« je dejal Otrin. Manuela Kela\ič, vodja do-ločenih mladinskih programov, je povedala, da je odziv otrok zelo dober: »Velikokrat se zgodi, da otroci povabijo svoje sovrstnike. Straši nas nato pokličejo, če se njihovi otroci Se lahko pridružijo. In čeprav je že polovica tedna za nami, so r^ša vrata vedno odprta. Na začetku je težko prebiti led, a ponavadi zadolžimo kakšnega animatoija, da Še posebej poskrbi za novega udeleženca, in stvari vedno stečejo normalno naprej.« V obeh tednih je oratorij obiskalo približno 130 osnov-noŠoJskih otrok iz Celja in okolice, Program je pripravilo približno 50 animatorjev, ki so skrbeli za vodstvo in usmerjanje otrok. TINA VENGUST Foto: GrupA ANKETA Miha Melavc: »Na orato-riju mi je zelo všeč. Zjutraj smo gledali gledališko predstavo, imamo tudi krožke, ki so mi bili doslej najbolj všeč. V spominu mi bo ostalo vse.« Tim Kalamlza: »Na ora-toriju mi je lepo. Najbolj mi je bilo všeč kopanje v Aqualuni. V prihodnosti se bom udeležil še dramske dela vnice.« Udelfihnei oratorija med gladanjam gledališke igre. Nika Ivanuš: »Tukaj mi je zelo lepo, ker hodimo na bazene. Otroci so zelo prijazni in so mi všeč. Najbolj sem uživala, ko smo se šli kopat. Mene je zanimala kuharska delavnica» ki sem se je udeležila, in mi je bila všeč.« Juilja Majger: »Zapomnila si bom vse, najbolj disko, bazene, zabavo in igre. V prihodnjih dneh bom hodila na krožke, se zabavala, pogovarjala s prijateljicami in nakupovala.« POZOR. HUD PES Rafting na Savi Pantbera tigri s, družina felidae, razširjenost: Indija, Mandžurija, kitajska Indonezija. Tigri so največje živeče mačke. Največja in najmočnejša podvrsta je sibirska, samci dosežejo maso do 358 kilogramov. Kot pri vseh mačkah tudi pri tigru njegova zunanjost kaže niz prilagoditev za lov in ubijanje. Za ubijanje, ne pozabite! Zadnješape so daljše od sprednjih, kar je prilagoditev za skakanje, prednje, precej bolj miSičaste, imajo vpotegljive kremplje, z njimi tiger pograbi žrtev in si jo pritegne k obrazne-mu delu. Le-ta Je kratek, kar poveča moč čeljusti, ki vsebuje dolge in nekoliko s plošče ne čekane. Z njimi tiger zada bliskovit udarec, smrtonosen ugriz ali žrtev preprosto zaduši. Pri vsem tem je občudovanja vreden njegov videz, neverjetna eleganca pri ubijanju, prava meta^zična mirnost pri zadajanju smrtnega ugriza. ki je primerljiva $ kotempla-tivno zamaluijenostjo moli* tve Bo^ predanih pu5Čav-nikov. Ce ne bi del vzorca njegovega kožuha vseboval tudi belih dlak in bi bil ta del po ugrizu žrtve obarvan rdeče, bi njegov ples smrti lahko imeli za kakšno operetno izvedbo Bolšoj teatra. Za razliko od levov tigri ne živijo na odprtih planjavah. So samotarski lovci, ki lovijo v poraslem okolju. Če se postavimo v vlogo tigro-ve žrtve, si lahko predstavljamo svojo smrt. Prihaja iz ozadja, nenadoma, zanjo pravzaprav sploh ne vemo. Zato je naša edina možnost, da spoznamo (igrovo naravo, da se pravočasno zavarujemo pred usodnim skokom. Verjetno je zato skoraj izirebljen. Verjetno jeza-to tiger tako ČašČen v azijskih kulturah, verjetno zato obstaja toliko vraž v zvezi z zdravilnimi učinki, ki naj bi jih unell njegova spolovila, njegovi zobje in 5e kaj. Naša edina sreča je, da smo potomci mita o Prome-teju, da imamo ogenj, da nosimo ogenj. In spet, želimo ga ohranlri, tigra. Dobrih 20 kilometrov severne je od Kanchanaburija, ob reki Kwae, stoji »tigrovtempelj«, ki so ga ustanovili tamkajšnji budistični menihi. Skušajo vzgojiti, rešiti in ponovno vrniti naravi, v naravo, kar je njenega, tigra. Že večkrat sem obiskal ta tempelj, vzgajališče, kjer je turistom omogočeno tudi neposredno snidenje s tigri. Kakšnih pet jih običajno leži v opuSČenem kamnolomu ln vsakdo se lahko z njimi, ob asi stend tamkajšnj ih vzgo-jiteljev, menihov in prostovoljcev z vsega sveta, tudi fotografira. Čeprav sem biJ v templju že ničkolikokrat. ru-mam niti ene same fotogra-fqe s tlgrovo glavo v naročju. Vidä sem jih Že precej, nasmejane obraze ljudi, kj ponosno držijo, čeprav z nekoliko kislim nasmehom, v na- Piše: MOHOR HUDEJ mohorh^hotmail .co m ročju mogočno tigrovo glavo. Kaj ta vsebuje, sem omenil že ^oraj. Na Youtube lahko vpišete »tiger bite« in videli boste, Sam nimam niti enefli Dostikrat, ko opazujem tista fotografiranja, pomislim na to, da bi vsem tistim ljudem, ki stojijo in čakajo, da glavo položijo v tigrovo naročje, predlagal obisk ene najbolj skrivnostnih, zgovornih stavb, ki vsebuje univerzalno sporočilo, namenjeno prav vsem, od kralja do berača. Pojdite v Hrastovlje^ čudoviti niz ^k pojasnjuje vse in zdravi napuh. Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodisca v Ce)ju, zadeva St 92/2007 z dne 29. 5. 2008 nad stečajnim dolžnikom GLIN ŽAGARSTVO d.o.o. - V Stečaju L.esarBka 10. 3331 NAZ>^JE OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVrTEU ZBIRANJE PONUDB (II. narok) I. PREDMETPRODAJE 1.1 NEPREMICNINE-K.o. PRIHOVA.zk.vl.šl. 210,vskupnllzmeri 26.582.00 mS. Kar v naravi predstavlja TOVARNIŠKI KOMPLEKS na lokaciji Lesa^ka 10, 3310 NAZARJE. Ocenjena likvidacijska vrednost znaša 1.378.000,00 £UR; pare, št. Vrsta rabe nepremičnjne Površina • izmera v m2 535/4 Cesta 448 535/1 Cesta 606 Zelenica 579 Zelenica 1.445 541/13 Poäovna stavba 276 Dvorišče 260 541/36 Ponovna stavtja 2.14d Cesta 461 Dvofiš6e 180 S41/61 Dvorid6e4 68 641/37 Funkdonalm objeld 2.013 535/2 Poslovna stavba 2.122 635/6 Postavna stavtsa 285 536/6 Poslovna st3s4» 769 541/19 Funkcionalen objekt 166 Ovorito 2.094 541/63 Uvoridče 3.514 541/32 Poslovna stavba 6.778 541/64 Funkcionalen objeM 933 541/65 Dvorih 644 541/66 Dvoriš6e3d7 SKUPAJ 26.562 m 2 1.2 PREMIČNINE - OSNOVNA SREDSTVA; to soäroji in oprema za proizvodnjo stavbnega pohištva, pisarniška tn skladiščna oprema ter drobni inventar, vse do cenitvenem seznamu. Ocenjena likvidadlska vredncstznaša 138.913.00 EUR. 1.3 PREMIČNINE-ZAIOOE; to so zaloge izdelkov, polizdelkov, materiala, orodij in rezervnih delov, vse oo ODOlsnlh seznamih inventurne komisije. Knjigovodska vrednost zalog znaša 100.545,93 EUR. Premoženje pod iočko 1 se prodaja v kompleto kot celota, Izklicrta cena je zr^ižana za 30 % in znaša 1.132.221,25 EUR Varščina znaša najmani 10 % izklicne cene. Premoženje je ocenjeno kc^ celota s cenitvenim poroGiiom z dne 11.3. 2008 in bo prodano po načelu 'videno-kupfienc. Izkticne cene so v skladu s cenitvenimi poročili ZvonetaJezemfKa, univ. dipl. Ing., stalnega sodnega cenilca. I n jih je moino videti pri ogledu. II. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje se prodaja v kompletu kot celota po načelu -videno-kupljeno^. 2. Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral 8teöa)ni upravitelj pod nadzorom predsedniki stečajnega senata (154. čJ. ZPPSL), 3. Podptspogodblnp{ačiiokupnhe:zapremozen)emorakupecpodc^ ti pogodbo v roku 45 dni po prejemu pozivast^ajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa r^ačati v 15 dneh od^ Ce najugcxJnejSi ponudnik v roku. ki je določen v točki 3. ne sklene pogodPe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem toku, Ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. 8. Premoženje preide v lastništvo kupca šele takr^»ko je v celoti plača-r^a kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. cd^rftve In potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z ot^stoječo zakonodajo. 7. če kupec ne piaca v roku ceiotne kupnine ali kako^li dnjgače odstopi od nakupa, se mu vme le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokriQü vagine od dodatnih stroškov» nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodtK. III. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB 1. Pri prodaji premoženia z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varičfno v določeni višini izklicne cene. Sodelovali pa ne morejo tšste fizične osebe, ki so določene v 153. Členu I., II. in lil. odstavka ZPPSL. 2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki mor^ ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine potrjeno s strani banke, fteičneosebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pakopüosklepaoregistTaQip pravne oset^e ter pooblasbto za zastopanje pravne osebe. 3. Zakoniti predkupni upravičend po ZureP-1. ZON, ZKZ In SPZ lahko uveijavlj^o predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL. 4. Pri äblri rtsKjgcäneisega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, kj bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje. 5. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski rsčun stečajnega dolžnika, odprl pri Banki Celje 060&OOdd*262d-796 s pripisom namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb. 6. Ponudniku, ki iH Izbran za neugodnejšega ponudnika, se varščina Drez obresti vrr>e v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika, IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB 1. Rokzdzbtranjeponudbje i5dnlpoobjavi, 2. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o izbin najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire. 3. Prodajalec r>i dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponuc^ nikom< v kolikor ponudnik ne Izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakorkoli drugače ne sme alf ne more skleniti kupoprodajne pogodbe 4. Ponudtte pod izklicno ceno se ne upoštevajo. 5. Ponudbe brez položene va/šcine ^ štejejo kot neveljavne. 6. Ponudbe pošljite po posti na Okrožno sodišče v Celju, Prešemova22, 3000 Celje, s pripisom Stečajni postopek St 92/2007 - Ponudba za odkup-ne odpiraj. V DRUGO Vse inforniacije vzvezi a prodaj in og^om premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri steč^nem upravMeliu Tomažu Kosu, tel,: 03/ 427-44^0 in GSM 041 6S2-185. 10 CEUE [ NOVI TEDNIK Vrsta za stanovanja nič krajša Jeseni 71 novih stanovanj, na listi čakajočih bo ostalo 250 upravičencev 4,6 milijona evrov prihodkov in 317 tisoč evrov čistega dobička - tak je rezultat lanskega poslovanja celjske družbe Nepremičnine, ki je v stoodstotni občinski lasti. Poslovanje družbe so pohvalili tudi mestni svetniki, ki so ga obravnavali v vlogi skupščine družbe. Ob znižanju stroškov poslovanja in rasti dobička, ki je 18 odstotkov višji kol leto poprej, drugače tudi ni šlo. A svetniki so vseeno razmišljali tudi o socialni sliki Ce-Ija, kjer na dodelitev nepro-fitnih stanovanj še vedno čaka okoli 250 na razpisu izbranih družin in posameznikov. Zato so z odobravanjem sprejeli predlog, da družba oblikuje triletni načrt gradnje neprofilnih stanovanj in ob tem poskuša vse, da kot soinvestitorja za to pridobi tudi republiški stanovanjski sklad. V družbi pa ne pristajajo na pobude iz vrst DeSUS, da bi pri dodeljevanju stanovanj posebej obravnavali kategorijo starejših občanov, saj menijo, da je vse kategorije prebivalstva treba obravnavati enakopravno in pri tem upoštevati vse kriterije, začenši s socialnim položajem. Številom otrok in podobno. Župan Bojan Šrot se je v razpravi celo zavzel za to, da bi v Celju zgradili blok za mlade družine in s tem v mesto privabili »intelektualni kapital«, kot seje izrazil. V Tmovljah rastata stenovanjska bloka za prodajo na trgu. Vsoijiva bosta prihodnjo pomlad. V Nepremičninah imajo Še vedno veliko težav z dolžniki. 817 dolžnikov je ob koncu lanskega leta dolgovalo 6SS tisoč evTGV, povprečen dolg na posameznika je S43 evrov. V tožbah so dosegli 28 izvršb in izvršili 7 deložacij. Sicer pa Nepremičnine te dni zaključujejo gradnjo 71 novih stanovanj na Dolgem polju, v soinvestitorsrvu z Nepremičninskim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Stavba bo vse-Ijiva septembra. Daleč je tudi že gradnja dveh novih blokov v središču Trnovelj (na sliki), kjer so soinvestitorji Mesnine Ledas in kjer bo stanovanjem namenjenih 2.730 kvadratnih metrov, stanovanja, ki jih gradijo za tržno prodajo, pa bodo vseljiva spomladi prihodnje leto. V Nepremičninah se pohvalijo tudi z naioipom in prenovo starih stanovanj ter preno- vo podstrešij v raesmem jedru. Na ta način so lani obnovili 40 stanovanj. Lani so-upravi-čencem, ki jih je bilo na listi 326. dodelili 54 nepro&tnih stanovanj, po vselitvi bloka na Dolgem polju bo na iisti ostalo še 250 upravičencev V letošnjem poslovnem načrtu obljubljajo nadaljevanje dosedanje politike dodeljevanja neprofitnih stanovanj, dodatne obnove in prenove stanovanj, zlasti pa tudi nujne obnove fasad, predvsem ob Cankarjevi in Aškerčevi ulid BRST, foto: GrupA Pesmi so spomin za vse življenje v lepi hiši na Tebarjah ži-vi Ivanih Godec, ki zelo rada piše pesmi. Svoja dela redno objavlja v literarnih zbornikih, izdaia pa je tudi že tri zbirke: Pesmi za dušo, Narobe svet ter Smešni in grenki spomini. Pogosto sodeluje na literarnih tekmovanjih. Prejela je že mnogo priznanj in nagrad. »Pesmi pišem že 15 let,« mi zaupa Ivanka, ko jo obiš-čem v njenem domu na Te-harjah, kjer živi že od mladih let, »prvo pesem sem takrat napisala za svojega vnuka. Imenovala sem jo Narobe svet-« Kasneje je iz njene prve pesmi nastala tudi pesniška zbirka z istoimensIUm naslovom. Namenjena je otrokom vrtcev in osnovnih So), V knjigi so tudi ilustracije malčkov, ki so narisali, kako si predstavljajo narobe svet. Pesnica Ivanka ie|o rada bere. a §e raje svoje misli zapisuje na papir Nikoli ni verjela, da bo kdaj pisala pasmi. Ko pa jo ankrat poskusilo, se poezije, ki je vrela iz nje, nI veČ dalo ustaviti. V mladosti je imela Ivanka zelo bujno domišljijo. Zato ji je mama večkrat rekla, da bo nekoč postala pisateljica, vendar ji Ivanka ni verjela. »Do zdaj sem napisala in objavila približno tisoč prispevkov,« se nasmehne, »največ je pesmi, vendar pogosto pišem tudi kratke humorne zgodbe in ravno te so najbolj všeč poslušalcem na literarnih veče- rih.« Ivanka svojo poezijo in prozo prebira na nastopih po vsej Sloveniji v okviru literarnega društva. Pravi, da je najbolj srečna, kadar je na lite-rar^ srečanjih, in da se je od svojih kolegov, pisateljev, naučila že ogromno stvari. Njene pesmi so zelo raznolike. Ko začuti, da je dobila idejo, sede za mizo in pesmi stečejo na papir. Najbolj pono-snaje na pesmi Lokvanji, Obiskala me je mamica ter Slovo, ki jo je napisala ob smrti svojega moža. Nekatere njene pesmi je mož tudi uglasbil, ona pa mu je pri tem pomagala. In še nasvet pcsnice Ivanke za vse bodoče avtoije: »Kdor hoče ustvaijati pesmi, naj čim več bere in Čim več piSe. Upe-sni naj vse, kar ga teži, in vse, kar ga veseli. Nastale bodo pesmi» ki mu bodo v lep spomin za vse življenje.<< KŠ. foto: KATJUŠA Višja taksa za onesnaževanje voda Celje je že pred ieti z uvedbo občinske takse na onesnaževanje voda zagotovilo stalen dotok proračunskih sredstev, ki jih občinsko podjetje VO-KA zatem namenja gradnji vodovodnega in kanalizacijskega omrežja v občini. Prav ta vir denarja je ob zbrani republiški taksi najpomembnejši za širjenje omrežja, za katerega ima občina Ce-ije sprejel 10-leini načrt. Denarja iz te takse pa je vse manj, saj je vse več gospodinjstev priključenih na čistilno napravo. T^ plačujejo le 5 odstotkov takse in čiščenje odplak na čistilni r^pravi, ki odplake očisti 95-odstotno. [n, seveda, stroške čiščenja odplak. Še pred štirimi leti so iz te takse v občini zbrali dobrih 615 tisoč evrov, lani le še 158 tisoč. Denarja za izvedbo lO-letnega programa gradnje vodovoda in kanalizacije v občini je tako vse manj, saj je načrt ovrednoten na dobrih 12 mÜijonov evrov, za njegovo uresničitev pa manjkata dobra dva miüjona evrov. VO-KA je zato predlagal dvig takse na onesnaževanje voda, predlog pa je mestni svet na zadnji seji po daljši razpravi potrdil. Tiste, ki so priključeni na čistilno napravo, bo zvišana taksa letno v poprečju stala 2,5 evra več kot doslej, one, ki na čistilno napravo Se niso priključeni, pa 35 evrov več letno. BS Dansko trgovsko podjetje Jysk šifi svojo mrežo v Sloveniji. Po uspešnem odprtju trgovin v Brežicah in v Murski Soboti, Jysk v oktobm 2008 odpira svojo tretjo trgovino v Celju. Za novo trgovino z izdelki za dom v Celju iščemo: VODJO PRODAJALNE (M/Ž) Od vas pričakujemo (pogoji): • Delovne izkušnje z vodenjem maloprodajnih enot • V. stopnja izobrazbe oz. po^ovodni izpit • Znanje angleškega jezika • Pripravljenost na krajše usposabljanje v eni od obstoječih pro dajaln • Komunikativnost, fleksibilnost, prijaznost in odprtost • Usmerjenost k rezuttatom in izpolnjevanje prodajnih ciljev pri delu. Vale naloge bodo: • Skrb za prodajo in zaposlene • Uresničevanje ciljev podjetja • Aktivno sodetovanje v pn^daji kot član pn^ajnega tirna • Planiranje in izvajan/e promocijskih aktivnosti v trgovini • Vodenje, razvroj In motivacija zaposlenih • Administrativna in organizacijsl^ dela. Po uvajanju v eni od otDStojecih prodajaln v Sloveniji boste samostojno vodili pnsdajalno v Celju. Nudimo vam delo za nedoločen cas s trimesečnim poskusnim delom v enem vodilnih podjetij na področju izdelkov za dom, dalo v podjetju s prijetno organlzaci> skokuHuro s spoštovanjem posameznika» možnost napredovanja v mednarodnem okolju in stimulativen osebni dohodek. VEČ PRODAJALCEV (M/Ž) Od vas pričakujemo: • Znanje stovensl^a jezika • l^ulnje in poznavanje dela v trgovini • Komunikativnost, flel^ibilnost, odgovomost in prijaznost • Kolegialnost in smisel za delo v timu, Vaše naloge bodo: • Prodaja btaga v trgovini • Svetovanje kupcem pri nakupu blaga • Naročanje, prevzemanje in nameicanje blaga na police • Skrb za urejenost trgovine in priprava prodajnih akcij • Administrativna dela • Dodatna usposabljanja skupaj s sodelavci v trgovini. Jysk je mednarodno ^govsko podjetje z več kot 1.400 prodajalnami in 12.000 zaposlenimi v 32 državah. Več o podjetju si lahko ogledate na spletnih straneh: htto://wwvLr.ivsk.si Veselimo se vaše prijave In žh/ljenjepisa do 25.7.2008 v slovenskem jeziku za delovno mesto prodajalca ter v slovenskem in angieškem ieziku za delovno mesto vodje prodajalne na naslov: Veleposlaništvo Kraljevine Danske Eurocenter» Tivolska 48 1000 t^ubljana ali nae-mail: rftdiubliana@um.dk www.novitednik.com NOVI TEDNIK UUBNO 11 Kamen s srca zaradi pitne vode o vodovodu v Okonini v občini Ljubno ob Savinji je bilo prelitega že kar precej tudi računalniškega ^mila«, zdaj pa je nočna mora ljubenske županje Anke Rakun končno rešena. Tako v Okonini kot v Juvanju že pijejo zdravo pitno vodo, ki so }o v zaselka »pripeljali« iz zajetja Letošč. Po mnenju Rakunove gre za eno najpomembnejših pridobitev» kj odtehta marsikateri drugi projekt, saj je končno zagotovi) ena zdrava pitna voda tudi v dveh zaselkih na levem bregu Savinje. Vodo za Oko-ninceso iskali na različne načine, vendar se je izkazalo, da bo najboljša rešitev voda 12 Letošča. Tako je občina Ljubno ob pomoči županov drugih občin in tudi Evrope do- gradila 3 kilometre vodovodnega sistema in povezave z novim vodnim virom. Projekt oskrbe z vodo ocenjujejo na 250 tisoč evrov, v naslednjih treh letih pa bodo v občini ob pomoči evropskega denaija za naložbe in oskrbo z vodo v Radmirju in Melišu namenili Se 400 tisoč evrov. )>L^hko rečem, da se mi je odvalil kamen od srca>« je še enkrat ponazorila pomen pitne vode za občino Ljubno županja Raku-nova. Na Ljubnem in v vseh okoMkih krajih bo izjem-no živaimo konec julija in prvi vikend v avgustu» ko bodo pripravili tradicio-nalni Flosarsk! bal in proslavili občinski praznik. Sicer je v teh dneh Ljubno še precejšnje gradbišče, $aj zaključujejo z deli v obrtni coni Loke, kjer bodo konec meseca v podjetju KLS odprli nove poslovne in proizvodne prostore, novo sončno elektrarno pri Davidovem hramu ter številne druge izboljšave pri posameznih podjetnikih. Gre za precej prenovljeno podobo obrtne cone, tudi 2 novim do-vozom, občina pa je v sodelovanju z Evropo za ureditev cone prispevala milijon evrov. S tem del na Ljubnem še ni konec, saj zaključujejo gradnjo mostu v Rastkah, gra-dijo novo cesto proti Ribiškemu domu, na Janezovem polju, kjer sta na voljo še dve parceli, pa bodo začele rasti nove hiSe. US Dobitniki priznanj ingrbov KS Šempeter s predsednikom Sitvom Udrihom Šempetrani praznovali Osrednja prireditev ob prazniku Šempetra, ki ga praznujejo na god sv. Petra in Pavla kot župnijski in krajevni praznik, je bila slavnostna seja sveta KS s podelitvijo priznanj in z t>o-ga ti m kulturnim progra-mom. O pomenu praznovanja in delu od lanskega do letošnjega praznika je spregovoril predsednik KS Silvo Udrih. Med novimi pridobitvami je izpostavil javno raz- svetljavo v Sončni ulici, vna-črtu pa imajo več projektov, med njimi tudi ureditev ceste iz Šempetra v Podlog, za kar bo treba še več skupnih sestankov. Priznanja KS so prejeli Boris Bukšič, Odbojkarski klub SIP Šempeter in Ženski odbojkarski klub Aliansa. Grb KS sta prejela Prostovoljno gasilsko društvo Šempeter, ki praznuje 130 -letni CO, in K uit urno društvo Grifon Šempeter, ki je v pol stoletja pomembno vplivalo na kulturno življenje krajanov. Izredno priznanje je prejel Ju-jitsu klub Aljesan Šempeter. Priznanje delu in vodenju KS je izrekel tudi žalski župan Lojze Po sedel. Bogat kiiitumi program so pripravili najmlajši iz vrtca in osnovne Šole Šempeter, Molki pevski zbor Savinjski zvon, mešani pevski zbor upokojencev In Petrovi tam-buraši. TT Galerija v malem Likovna sekcija KUD Polzela je v tamkajšnji dvorani kulturnega doma odpr-la razstavo drugega ex-tem* pora. Uvodoma je zbrane pozdravil predsednik Kukumo-umetniškega društva Polzela Marko Slokar, o razstavi in udeležendii letošnjega druge- ga ex-tempora pa je govorila likovna pedagoginja Regina Mratinkovič. Poudarila je, da je navdušena nad odzivom, saj se je na letošnji razpis prijavilo kar 33 likovnikov amaterjev iz raznih krajev Slovenije, na ogled pa so postavili 54 likovnih del v olju, akri-lu, akvarelu in pastelu. Na razstavi se odpira pogled skozi delo umetnikov na krajine, v njih prepoznavamo Savinjo na Polzeli in v Celju, Zovneško jezero, nad žitnimi polji se vzpenja Gora Oljka, izza hmeljišča se kaže pogled na BraslovČe, mogočne so podobe starodavnih zgradb, cvetje v naravi, žen- ski akt. ne manjka niti malteški vitez na konju. Prodajno razstavo je odprl poizel-ski župan Ljubo Žnidar, odprta pa bo do 13. julija od 17- do 20. ure. V kulturnem programu je nastopil polzei-ski tamburaški orkester pod vodstvom Mije Novak. TT Udeleženci drugega ei'tempora Polzela 2008 Stane Ermenc. gostitelj srečanja umetnikov iz različnih slovenskih krajev, je dairiecin, ki se rad vrača v svojo rojstno vas. Utrinki slikovite vasice Meliše, manjša vas v bližini Ljubnega ob Savinji, je pred dnevi gostila likovne in kiparske ustvarjalce, ki jih je na srenje že četrto leto zapored povabil Stanko Ermenc, tudi sam likovni zanesenjak. V Štiridnevnem druženju so se slikarji in kiparji podali po slikoviti vasici in okoliških krajih, svoja vtise pa so v različ-ruh tehnikah prenesli na papir, platno in v les. Nastala so dela, na katerih so »zapisani« utrinki iz narave, veliko pa jih je opazilo tudi znane meliške kozolce. Ob zaključku druženja so ob Ermenčevem domovanju postavili na ogled tudi razstavo, vsa likovna in kiparska dela pa si bodo lahko obiskovalci ogledali tudi v času tradicionalnega turističnega Fiosarskega bala. Foto: JM novitednik www.novitediiik.com m ŠENTJUB I lAŠHO \ Pilot ali duhovnik? O novomašniku Klemnu Jagru iz Dramel| - Duhovnik, ki je športnik» glasbenik in ljubitelj letalstva v Dramljah in širSi okolici se bodo nedeljskega množičnega novomašnega slavca še dolgo spominjali. V priprave, ki so trajale od februarja, je bilo vključenih nad sto krajanov, na praznovanju po novomašnem obredu blizu 400 povabljenih» za katere je skrbelo 40 strežnikov. Kdoje2&-letninovoma§nik Klemen Jager iz Dramel j> ka-ko je dozorela njegova odločitev za duhovni Stvo, kaj je pri tem zanj največja odpoved? »Pred novo mašo sem bil nekoliko napel ter sem razmišljal» kako bom vse skupaj izpeljal. Ko sem vstopil v cerkev ter vodil slovesnost, so se me polotila čustva. Spominjal sem se preteklih trenutkov, ki so bili lepi in bridki ter obenem dota za sedanje življenje, ki je tudi zelo pestro, barvito. Bridki trenutki so za človeka preizkušnja. Öovek je vedno na poti iskanja sreče in v tem iskanju, ki se odvija znotraj medčloveSluh odnosov, pride do spoznanja, da je konkretnost življenja vse prej kot idealna. Pomembno je, da iz tistega kar živin^o, pa naj bo to ljubezen ali trpljenje, ustvarimo zgradbo svojega življenja,« ugotavlja razmišlju-joči in islaeni novomašnik. »Na poli k duhovniStvu se moraš marsičemu odpovedati. Ko se odločaš za duhov-niSivo, se ti zdijo odpovedi na začetku zelo samoumevne, brez večje teže. Ko na tej pod zoriš tudi v mo5k^» prihajajo na dan čisto človeška hrepenenja po uresničenosti ne samo po duhovni plati, ampak prav tako po človeš-ki. In vsak človek, tudi duhovnik, čuti potrebo oziroma ima težnjo po uresničitvi na vseh ravneh,« iskreno pove mladenič, ki opaža, da se nekateri z vpralanjem »samskega« poklica ali življenja v celibatu srečajo prej in drugi pozneje. Osebno je doživljal in doživlja težke trenutke v odpo- Klemen Jager, iskreni novomasnik a Dramelj vedi družinskemu življenju ter doživljanju topline ljubljene osebe: »V sebi čutim, kako veliko mi to pomeni in zato vem, da je to in bo zame velika odpoved. Seveda se zastavi vprašanje, aii bom to zmogel. Ne vem, ampak zaupam, da sevživljenju vsakega človeka vse dogaja z razlogom. Pomembno se mi zdi, da sem v tem iskren, da si ne zatiskam oči, ampak, da se v tem sprejemam in zato Bogu zahvaljujem.« Povezane Dramlje Predzadnjo novo mašo v Dramljah, pred U leti, ljudje dobro pomnijo, podobno bo gotovo z nedeljsko Klem-na Jagra. »Za vsako župnijo, za vsak kraj je to velika čast. saj dogodek ni ravno pogost. Ker je to velika slovesnost, so bili v pripravo vključeni mnogi sorodniki In krajani, običajno paje, daskupno de-lo, skupno veselje in pričakovanje ljudi med seboj zelo poveže. Ob vsem ponosu krajanov se mi zdi, da je najbolj pomemben ravno la vidik zbližanja in povezovanja domačinov,« se veseli novo-mašnik Jager. Na primiciji, to je praznovanju v Šotoru po novoma-šnem obredu, so povabljenci kosili in večerjali, plesali Čindaro na Čelu z novoma-Šnikom, se skupinsko fotografirali, opravili večemično pobožnost, sledil je zabavni program. Zdaj so dnevi za obujanje spominov, za inventuro dosedanjega življenja sina delavske družine s tremi otroki, ki se je nazadnje odločal med poklicema pilota in duhovnika. Redno ministriral ni nikoli, sodeloval je kot pevec v cerkvenem pevskem zboru ter kot organist, že od prvega letnika srednje šole. V kraju glasbenih navdušencev, kot so Dramlje, je imel ob koncu osnovne šole za seboj Šest let klavirja v šentjurski glasbeni šoli. »Moja odločitev za duhovništvo je dozorela v 4. letniku srednje Šole, po vzgledu rojaka patra Manesa, zaradi njegove predanosti temu poklicu ter predvsem zaradi neizklju-čujočega pristopa do vsakogar.« DomaČi so to odločitev, ki je niso pričakovali, sprefeli, nekateri prijatelji so bili zelo presenečeni. Od dijaka, ki je obiskoval celj- Kdo bo najmočnejši v Dobrini? Dobrinsko društvo Izvin to soboto pripravlja folklorno prireditev Ohranimo kui* turno dediščino naših babic in dedkov. V kulturnem programu bodo sodelovali FoUdoma skupina Ponikva pri Žalcu, Vaške pevke z Duliiiie, Šentviška SlavCka. mladi glasbeniki Jerne; Klakočar, Timotej in Izak Užmah ter Ansambel bratov Lesjak s prija- telji. Na tekmovanje v Vlečenju vrvi se bo pomerilo precejšnje Število ekip. zmagovalna pa bo dobila pečeno jagnje. Poleg Izvirov se boöo predstavile Se kmetice iz druš tva Mavrica, s šaleško enolončnico pa rudi pobrateno TD Velenje. Za konec organizatorji seveda obljubljajo veselico in kot pravijo, ne jedače ne pijače ne bo manjkalo. StO Z mnolicnsga nDvomašnega slavja v Dramljah. V priprave ja bilo vNljučenih več kot sto krajanov, na praznovanju po novomasnem obredu blizu 400 povabljenih, za katere je skrtelo 40 strežnikov. Sko srednjo zdravstveno šolo ter obenem orglarsko šolo v Mariboru, je niso pričakovali. Jagrovi spomini na srednjo Šolo so zelo lepi, podobno na študij na teološki fakulteti v Mariboru ter bogoslovje» kjer Je stanoval. Omejitve za bogoslovce? Ob pol devetih zvečer je zadnja skupna molitev, po tej uri brez posebnega razloga v mesto ni dovoljeno. Seveda lahko obiskujejo večerne gledališke in operne predstave cer koncerte ali si o^edajo tekme. V zadnjem šolskem letu je bilo v Mariboru 26 bogoslovcev. Klemnu Jagni. ki se je odloČil za duhovniško poslanstvo, konjičkov ne zmanjka. Na športnem področju ima najrajši nogomet in na zadnjem prvenstvu je navijal za Italijane, saj mu je po letu življenja na Škornju poslala ta dežela ljuba. Rad ima tudi plavanje, namizni tenis in smučanje, na glasbenem pa zelo rad poje ler igra klavir. V glasbeni šoli se tako le izobražuje na področju solo-petja. Se vedno ga veseli letalstvo ter si želi nekoč opraviti izpit za vožnjo z lahkomotornim letalom. med njimi dobra tretjina iz celjske škofije. Pred novomašnikom je nova prelomnica. Prvo Jagro-vo delovno, kaplansko mesto bo v Šoštanju, od začetka avgusta. Čaka ga še ponovitev njegove nove maše v Šentjurju, kjer ga že dobro poznajo. Tam je, kot diakon župniku pomagal pri kršče-vanju, poročanju in opravljanju pogrebnih obredov. BRANE JERANKO Foto: TAMINO PETEUNSEK (Družina) Mladi godbeniici tudi icoraicajo Čas poletnih počitnic mladi preživljajo na različne načine. Nekateri jih izkoristijo tudi za dodatna izobraževanja, kot je to storila skupina 50 mladih godbenikov iz vse Slovenije, ki so se od nedelje do včeraj na taboru godbenikov v Laškem učili veščin t. i. maršing šov programa. Na labor, ki ga vsako leto organizira JSKD, so že drugo leio zapored povabili tri nizozemske strokovnjake, ki so mlade godbenike učili izvajanja Sov programa, to je korakanja in uprizarjanja raznih koreografij med igranjem na instrumente. Na nizozemskem so Šov parade godbenikov zelo popularne, pri čemer želijo zanimanje zanje vzbuditi tudi pri slovenskih godbah. Glede na precejšnje zanimanje mladih za sodelovanje na taboru in njihovo neizmerno željo po spoznavanju novih pristopov in programskili usmeritev to zagotovo ne bo težko. Kaj so se mladi na petdnevnem taboru naučili, so prikazali na včerajšnjem nastopu na Pivu in cvet-Ju. BA, foto: MM NOVI TEDNIK HOGAŠKAS.I ŠMARJE P. J.| BOGATEČ | KOZJE | Želijo si novih stanovanj V Rogaški Slatini so $i že pred časom zadali nalogo» da zagotovijo dodat' na neprof itna stanovanja. Ta zdaj želijo zgraditi v sodelovanju s Stanovanjskim slüadom RS. Tri večja stanovanja pa bodo pridobili s preureditvijo nek-danjih prostorov policije na Izletniški ulici. Nov stanovanjski blok, v katerem je lahko 60 stano-vanj, bi gradili v Žlberni-ku, kjer ima občina 36 arov veliko zemljišče. Predviden objekt bi imel poleg pritličja še štiri nadstropja z ravno streho, zaradi terena pa bo lociran nižje od obstoječih. Občina bo z javnim razpisom poiskala investitorja, ki bo približno 50 stanovanj zgradil za trg, ostala v neto površini 450 m^ bo občina namenila prosilcem za neprofitna stanovanja. Najugodnejši ponudnik bo moral urediti lud i otroško igrišče, ki Npva bloka bodo dobili tudi v Smaiju pri Jelšah. Branko Psžon iz podjetja Panles trade nam je potrdil, da bodo z gradnjo na Celjski cesti začeli prihodnji mesec, v vsakem od blokov pa bo 22 stanovanj. bo namenjeno celi soseski. V občinskih strokovnih službah pričakujejo, da bodo z izgradnjo novih stano- vanj vplivali na znižanje cen stanovanj v kraju, še v lem mesecu pa bodo o predvideni gradnji in zagotovi- tvi novih dodatnih parkirnih mest seznanili tamkajšnje prebivalce. ANDREJ KRAJNC Z dolenjskimi lopatami v Rogatcu se občina pripravlja na gradnjo Športne dvorane v občinskem središču, kar je po ustanovitvi občine njena največja naložba. Za izvajalca del so kot najugodnejšega ponudnika izbrali Trimo TVebnje, s katerim bo pogodba podpisana predvidoma danes. Gradbena dela bodo stala 2,1 milijona evrov> kar bodo financirali s pomočjo 750 tisoč evrov iz državnega proračuna, ostalo pa bo prispevala občina (ki bo za letos tudi najela kredit 400 tisoč evrov). Začetek gradbenih del bo 1. septembra, zaključek je predviden konec marca. Za nakup opreme športne dvorane so se prijavili na razpis ministrstva za šolstvo in šport, izvajalca pa nameravajo izbrati januarja. V dvorani bodo mogoča Športna tekmovanja m državni ravni, vse od košarke in rokometa do odbojke ter malega nogometa. V stavbi bo tudi t.i. plesna dvorana, kjer bodo prav tako mogoče prireditve. BJ Vrežetovo bo županovo Jože Čakš in vinogradnik Jani Vreže sta nazdravila z novim županovim vinom. L^Ški rizling Jani ja Vrežeta bo letošnje županovo vino v Šmarju pri Jelšah. Komisija, ki so jo sestavlja-li sodelavci občinske uprave, svet-niki in novinarji, ga je izbrala izmed 13 vzorcev, sicer najvišje ocenjenih vin na občinskem ocenjevanju. Zupanovo vino v Šmarju pri Jelšah izbirajo od leta 2001, izbor pa or^-nizira tamkajšnje Društvo vinogradnikov in kletarjev Trta, katerega predsednik je prav Jani Vreže. A kot zagotavljajo odgovorni, pri izboru zaradi tega ni imel protekcije, slišati pa je, da bo kakovost omenjenega vina preizkusil še na drugih tekmovanjih izven občine. Sicer laiiko v veliki finale za izbor županovega vina pridejo le tista vina. ki so osvojila zlato medaljo na domačem tekmovanju, pridelali jih mora vinogradnik iz Smarske občine, v kleti pa ga mora biti vsaj 300 litrov» Vino bo do prihodnjega občinskega praznika župan uporabljal kot protokolarno darilo. ANDREJ KRAJNC Foto: DAMJAN REGORŠEK 13 Tretjič o ravnateljevih evrih Ravnatelj Osnovne šole Rogatec Viljem Prevolšek bo moral na dodelitev dela plače za delovno uspešnost očit* no še počakati. Občinski svet je na zadnji seji privolil v dodelitev deia plače za delovno uspešnost direktorici knjižnice Metki Ko-driČ ter ravnateljici Šole za učence s posebnimi potrebami Ani Antlej. Podobno kot na eni prejšnji sej, ko se je odločal o takšni nagradi ravnateljici glasbene šole, so $e svetniki z njunima nagradama strinjali brez razprave. Nagrada na primer za direktorico knjižnice znaša 2.333 evrov. Razprava o delu plače za delovno uspešnos.t ravnatelja OŠ Rogatec je bila na dnevnem redu občinskega sveta že tretjič, a se svetniki znova niso uspeli dogovoriti. Svetniki so se namreč odločili (s šestimi pasovi za in štirimi proti), da gradivo za izdajo soglasja vrnejo svetu zavoda v ponovno oceno, pri čemer so se sklicevali na »različna tolmačenja« načina določitve posameznih meril za oceno uspešnosti. Med razpravo so cisti svetniki, ki pravijo« da si ravnatelj PrevolSek nagrado zasluži, trdili, da s tem ko občina ne izda soglasja, resno krši zakonodajo, čemur so drugi oporekali. Prav tako so dejali, da je rok za dodelitev (oziroma nedode-litev) nagrade ravnatelju vse do konca leta. Kot smo že večkrat poročali, so med občino in ravnateljem OS Rogatec večletna nesoglasja. BRANE JERANKO V Koqe delovna brigada študentska organizacija Univerze v Mariboru bo poslala julija na Kozjansko študentsko delovno brigado, ki bo pomagala na različne načine. Brigada bo tam od IS. do 27. julija. V sodelovanju z občino in krajevno skupnostjo Kozje bodo sodelovali pri obnovi turističnih in zgodovinskih objektov ter urejanju poti> v popoldanskem času pa bodo za udeležence na voljo različne dejavnosti, od kopanja do zabavnih večerov. Gre za jubilejno, deseto delovno brigado, ki jo pripravljajo v sodelovanju s študentskima orga* nizacijama univerz v Ljubljani ler na Primorskem, prijave pa zbirajo do 11. julija. Študentsko delovno brigado so ustanoviH po potresu v Posočju, vsako leto pa pomaga v različnih delih Slovenije. BJ STEČAJI, PRISILNE PORAVNAVE IN LIKVIDACIJE (obdobje od 1.6.08 - 30.6.08) 1. STEČAJNI POSTOPEKSEZAČNE a)G TFWDE. TRGOVlhiA IN ZASTOP/V^JJE. d.o-o., Celje, opr.št. St 30/08 (datum: 6. 6. 08) b)ARKA, IMPORT, EXPORT, d.o.o.. Žalec, opr.il. St 67/07 (datum: 9. 6. 06) C) ZMAGA JE VAŠA, TRGOVSKO PODJETJE, d.o.o., Šentjur, opr.št. St 24/08 (datum: 12. 6. 08) č) GRADNJE VRTAGIČ RAMIZ, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, d.o.o.. Loče. opr.št. St 29/08 (datum: 26. 6. 08) d)TPT, TOVARNA POHIŠTVA, d.o.o., Celje, opr.št. St 16/ 08 (d^um: 24. 6. 08) e)7EK0PtAST, TRGOVINA, PROIZVODNJA. M^KET ING, d.o.o., Podplat, opr.it. St 37/08 (datum: 27. 6. 08) f) DORY TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE, d.o.o,. Polzela, opr.št. St 38/08 (datum: 30. 6. 08) 2. STEČAJNI POSTOPEK SE ZAKUUČI ajZIDARSTVO FASADERSTVO TADIJA VASfUEVIČ, s.p., Celje, opr.št. St 32/08 {cl. 169ZPPSL, datumr 5. 6. 08, pravnomočen sklep: 17. 6. 08) b)Ai^S. STORITVENO. GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE, d.o.o., Radeče, opr.št- St 84/07 (čl. 169 ZPPSL, datum: 3. 6. 08, prawiomocen sklep: 18. 6. 08) c)AUTOCAR, ZMAGO GLOBOVNIK. s.p., Slovenske Konjice, opr.št. St 77/07 {čl 169 ZPPSL, datum: 12. 6. 08, pravnomočen sk^ep: 24. 6.08) č) INTERMODA, PODJETJE ZA NOTTIANJO IN ZUNANJO TRGOVINO, PROIZVODNJO IN EKONOMSKE STORITVE, d.o.o., Šmarje pri Jelšah, opr.lt. St 8/06 (čl. 169 ZPPSL, datum: 13. 6. 08, pravnomočen sklep: 24. 6.08) d)TERMOGLAS - GRADBENE iZOLACUE IN STEKLARSTVO, VJKTOR SEME, s.p., Laško, opr.št. St 57/05 (čl, 169 ZPPSL, datum: 16. 6. 08, pravnomočen sklep: 26- 6. 08) 3. PRISILNA PORAVNAVA SE ZAČNE a)FlNEX. TRGOVINA. STORITVE, INŽENIRiNG, d.o.o., Teharje, opr.št. St 41 /08 (datum: 23. 6. 08) 4. PRISILNA PORAVNAVA SE POTRDI a) ROGAŠKA LES. LESNA INDUSTRUA, d.o.o., PodpJat, opr.št. St 85/07 (datum: 4. 6. 08. pravnomočen sklep: 16- 6. 08) VOJWIK I SL. KONJICEj ZREŽE Za praznik osem asfaltnih previeic Zadnje dni so s« v KS Nova Cerkev slovesnosti ob odprtjih novih asfaltiranih od* sekov cest kar vrstiJa. Pripravili so jih že sedem, zadnjo bodo to soboto. Preplastitve cest v skupni vrednosti 110 tisoč evrov so bile že v lanskem proračunu občine, vendar so biJe zaradi poplav pomaknjene za leto naprej. »V veČini primerov gre za odseke, ki so po. več letih asfaltiranja po koščkih sedaj v celoti prevlečeni s črno prevleko,« je pojasnil predsednik KS Nova Cerkev Slavko Jezernik. »V dolžini od 70 do največ 376 metrov smo asfajtirali javno pot v Lembergu, dve cesti v Hrenovi» dve v Socki, po en odsek pa v Novakah in na Straži. Zadnji odsek v Zlacečah bomo odprli to soboto, skupno vsem otvoritvam pa je, da so vsa pripravljalna dela pred Najbolj so se cms prevleke, ki bo onemogočila raznalanje peska ob naliwh, razveselili krajani Straže, äani MoPZ Nova Cerkev in pihalne godbe pa so že kar malo utnijeni sledili itevifnim otvoritvam. preplastitvijo z asfaltom opravili krajani sami,« je Še hvaležno dodal Jezemik. V okviru praznovanja ob krajevnem prazniku so v Novi Cerkvi predali namenu še dolgo pričakovan vodovod Novake-Razdelj- RP Raznolikost je bogastvo družbe Od nedel|e ;e v Gorenju oad ZreČami poletna Šola na temo Raznolikost je bogastvo družbe, ki jo je pripravil zavod Racio Social iz Celja. Sodeluje še pet slovenskih nevladnih o^nizadj, poletna šola pa je del projekta, ki ga sofinancira EU v okviru programa Progress. Na njej poleg predavateljev sodeluje 10 mladih, starih od 18 do 25 let, iz različnih krajev Slovenije. Kot poudarja koordinatorica poletne Šole (n mentorica Mihaela ŽvegliČ, je osnovna tema predavanj in delavnic spreje-manje raznolikosti in iskanje odgovora na vprašanje, zakaj je to ključnega pomena pri reševanju problema enakih možnosti in odpravljanju neravnovesij v družbi. Poletno šolo bodo zaključili danes. MBP Zlati Štajerski rogisti Štajerski rogisti iz Nove Cerkve, ki $0 pred tremi meseci praznovali 15-letnico delovanja, lahko med svoje številne dosežke vpišejo še enega - novo najvišje priznanje za njihovo Izvedbo lovske glasbe -zlati rog. Devet rogistov KUD Štajerski rogisli se je pred nekaj dnevi iz kraja St. Florjan v sosednji Avstriji vrnilo z zmagoslavjem. Na mednarodnem tekmovanju je sodelovalo prek 50 skupin rogistov, od tega jih je kar 45 tekmovalo v izvedbi ES (z velikimi lovskimi rogovi). Prav Štajerski ro^sti so tisti, ki so v Slovenijo uvedli to zvrst, zdaj pa tako igrajo pri nas že 4 skupine. Priznanja so še posebej veseli, saj se je 6kupina rogistov iz Nove Cerkve, ki je nepogrešljiva na raznih lovskih in drugih prireditvah in slovesnostih doma in v tujini, v zadnjih letih precej >pomladila<. Kar nekaj mladih fantov pridno obiskuje vaje, ob izkušenih rogistih pa so očitno zmagovalna kombinacija tudi na mednarodnih tekmovanjih. BAM Aictivno poletje za mlade čas počitnic ol Čas lenarjenja> temveč čas, da se kaj novega naučimo, spoznamo nove kraje in ljudi, da ustvarjamo in se zabavamo. Takšno je vodilo Mladinskega centra Dravinjske doline v Slovenskih Konjicah, ki je za mlade med počitnicami pripravil Številne aktivnosti. Od ponedeljka do petka bodo v popoldanskem Času vsak dan oiganizirali bre^lačne tečaje tujih jezikov, ki jih izvajajo evropski prostovoljci: ob ponedeljkih tečaje arabskega, hebrejskega in francoskega jezika, ob torkih španskega, ob sredah ruskega, ob četrtkih začetni tečaj francoskega jezika in ob petkih tečaj italijanskega jezika. V juUju bodo v sklopu projekta MC na obisku v popoldanskem času obiskovali mlade v krajevnih skupnostih konjiške občine in jim v sklopu uhčnih delavnic predstavih in približali dejavnosti mladinskega centra, možnosti vključevanja v mednarodne projekte mladinskih izmenjav in jih povabili k sodelovanju v tniadinskem demokratičnem projektu It's up to you, ki ga MC začenja uresničevati v sodelovanju s konjiško in prijateljsko švedsko občino Soieftea in njihovo mladinsko organizacijo. Prvi teden avgusta bodo v MG gostili mlade iz Soieftea, ki bodo skupaj s konjiško mladino spoznavali možnosti aktivnega preživljanja prostega Časa in turistične ter kulturne znamenitosti konjiške občine. Mlade» ki želijo med počitnicami potovati po Evropi» vabijo na mladinske izmenjave: na Poljsko med 2. in 11. avgustom, v Romunijo med 6. in 14. avgustom, v llirčijo med IS. in 26. avgustom in na Portugalsko med 1. in 9. septembrom. V sklopu projekta Past Art kiosque bodo za mlade v juliju in avgustu na ploščadi pred razstaviščem Fast Art za avtobusno postajo organizirali brezplačne ustvarjalne in slikarske delavnice. Ob petkih in sobotah bodo na terasi MG Patriot glasbeno-kulinarični večeri: v juliju in avgustu se bodo zvrstili: balkanski, španski, grški, mediteranski, italijanski, havajski in francoski večer. Avgustu bodo v sodelovanju z društvom HIP HOP Konjice in mladimi glasbenimi skupinami ob vznožju konjiškega gradu organizirali dvodnevno Grajsko finačo in pomagali pri o^anizaciji prvega open-air festivala HIP HOP finača. AB Dolgo pričakovana obnova Konjiški župan Miran Gorinšek in prvi mož podjetja CM Celje Marjan Vengust sta podpisala pogodbi, ki pomenita začetek rekonstrukcije lokalnih cest Zbelovo-Jemej in ŽiČka kartuzija-Sojek. Vzporedno je bil sklenjen tudi okvirni sporazum za pre-plastitve in rekonstrukcije javnih poti ca območju krajevnih skupnosti Loče, Spodnje GruŠovje, Draža vas in Dobra-va-Gabrovlje. Predvidena vrednost pogodbenih del je več kot 850 tisoč evrov. Občina je dei sredstev za izvedbo cestnih del uspešno pridobila od Službe vlade za lokalno upravo in regionalno politiko, del sredstev pa bodo zagotovili iz občinskega proračuna. Ker gre za velik finančni zalogaj ter za obsežna dela, bodo pogodbi uresničili v dveh do treh letih. MBP Kidričeva ulica 24/t. Celje Zar^tii povečanega obsega del» objavljamo prosta dela in naloge: SLIKOPLBSKAR: - poklicna izobrazba • 2 leti delovnih izkušenj -vozniški izpit 6 kategonje MONTER - suho montažnih elementov: • poklicna fzobrazba • 2 lett delovnih izkušenj - vozniški izpK B kategorije Pnjave z zMjenjepisom pošljite na naslov: Gradbeni inženiring KAC d.o.o., Kidričeva ul. 24/b, Celje it. M-11. Julij 2008 NOVI TEDNIK KULTURA 15 Koncert v celjskem Narodnem domu je privabil kar precej harnionikarskih navdušencev. Harmonike^z vsega sveta v Žalcu V Žalcu so minuli leden pripravili prvo mednarod-1 no poJetno hannonikarsko šolo. ki je postavila Slovenijo na mednarodni zemljevid kot novo središče znanja in ustvarjanja na harmoniki. Udeleženci, gre za mlade in nadarjene glasbenike iz Slovenije in tujine, so se pod okriljem priznanih svetovnih ^asbenikov učili in ustvarjali dobro glasbo na indivi-dualnih urah, oblikovali pa so tudi skupen orkester. Po- letna harmonikarska šola v Žalcu pomeni prvo tovrstno izobraževanje za harmoniko v Sloveniji in Evropi. Znanje so udeleženci pridobivali od vrhunskih glasbenikov in profesorjev, ki so vsi dobitniki najvišjih priznanj v svetovnem merilu. Slovenija je tako gostila legendarnega vlr-tuoza na harmoniki Aleksandra Dmitrijeva iz Rusije, profesorja Zorana Rakiča iz Srbije ter odličnega slovenskega harmonikarja in profesorja Boruta Zagoranskega, ki so ves teden poučevali solo igro. Velikemu har monikarskemu orkestru so dirigicali Gary Daveme iz Nove Zelandije, Slavko Magdič ter Andreja TurnSek, organizatorka poletne šole ter dobitnica mnogih najvišjih nagrad s svetovnih tekmovanj na harmoni-ki- Na svoj račun so prišli vsi ljubitelji harmonike, ki so lahko ta inštrument občudovali ves teden na predstavitvah in večernih koncertih. Enega od vrhuncev poletne šo]e so harmonikarji ustvarili na sobotnem velikem zaključnem koncertu v Narodnem domu v Celju. Predstavili so se najboljši solisti, komorna zased-ba ter veliki harmonikarski orkester pod taktirko vseh treh dirigentov. Slavnostni koncert so zaključili z znano temo iz plesnega spektakla The Lord of the Dance. Orkestru so se pridružili gosti s flavto, na pianu, toUpremium< izraz fotografije in dobro komunicira podobo blagovne znamke BMW,« je zapisano v utemeljitvi nagrade. Gašper Domian si je kot fotoreporter prve izkušnje nabiral v naši medijski hiši, zadnjih nekaj let pa redno sodeluje z Galerijo so- Gafper Domjan, v ozadju njegova zmagovalna fotografija (foto: KATJUŠA) dobne umetnosti Celje, Muzejem novejše zgodovine Celje, Celjskim mladinskim centrom, raznimi modnimi kreatorji in pod-jetji. Razstava bo vavlohiSi Sel-mar v Celju na ogled do 23. julija, nato bo potovala po ostalih salonih pooblaščenih trgovcev BMW vozil po Sloveniji. BA Celje v fokusu v četrtek se začenja še en festival v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu. Klub Študentov občine Celje pripravlja tridnevni festival Z glasbo do vrelišča, ki ga bo spremljala tudi fotografska delavnica Celje Fokus. Gre za sklop delavnic, predavanj in terenskega dela. Udeleženci bodo pod mentorstvom fotografov Edija Einspie-lerja, Gašperja Domjana, Matevža Paternoslra, Nlka Jarba ter Petra Koštruna ustvarjali zgodbe Celja, ki bodo zajemale reportažo, arhitekturo, portret in konceptno fotografijo. Gre za prvi tovrstni projekt pri nas, saj zdnižuje učenje fotografije ter javno predstavitev fotografskih reportaž in zgodb. Te bodo predstavljene v realnem času na spletnem dnevniku celjefokus.si ter na spremljevalnih projekcijah po mestu in na glasbenem festivalu Z glasbo do vrelišča. Vsi, ki jih zanimata fotografija in delo na tej delavnici, se še vedno lahko prijavite nanjo. BS Delavnice za mlade Galerija sodobnih umetnosti Celje je tudi to poletje pripravila sklop likovnih delavnic za mlade. Prva, Mavčni odlitki, se bo začela v torek, 15. junija, in bo trajala do petka. Otroci se bodo pod vodstvom kiparja Simona Macuha naučili kiparske tehnike ulivanja oblik v mavec in drugačnega pogleda in dela z glino in mavcem. Druga delavnica, Iz razstave naredimo pravljico, se bo pod vodstvom Manje Vadla začela v ponedeljek, 28. julija. Med njo si bodo sodelujoči ogledali razstavo in na podlagi izbranega umetniškega dela poskušali zasnovati pravljico. Pravljice bodo pripovedovali po značilnostih ljudskega ustnega izročila. Nato bodo pravljico risali ali slikali ter izdelke oblikovali v knjigo pravljic. BS Z ene od lanskih ustvarjalnih delavnic Kitara s liarmoniko Vreme kroji podobo Poletja v Celju, knežjem mestu, zato je bil koncert mladih španskih glasbenikov Joseja Pabla Pola in Celie Adrian v Celjskem domu namesto na prijaznem prizorišču pred Vodnim stolpom. Španska glasbenika stav Celju odigrala svoj koncert kol gosta Glasbene mladine Slovenije in z obvladovanjem svojih ^bil navdušila približno 50 gledalcev. Poset)ej sta zablestela v Letnih časih ai^entinskega skladatelja Astorja Piazzole. BS Savinov dan v Žalcu bodo danes obudili spomin na Friderika Sirco, skladatelja Rista Savina, ki se je rodil 11. julija 1859. E^aznično odeta Savinova hiša v Žalcu bo za obiskovalce odprta med 9. in 19. uro, ob 10. in 17. uri bo po njej obiskovalce vodil Uroš Govek, strokovni sodelavec Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, ft^vajali bodo tudi kratek dokumentarni film o življenju skladatelja» ki ga )e posnel Robert Gaber. V spominskem večeru, ki se bo začel ob 21. uri, bo zazvenela Savinova gJasba in bodo zaživeli spomini ru življenje z gospodom generalom in gospo »generalico«, kakor se ju spominjajo nekateri Žalčani. Glasbeni program bodo oblikovali pianisti Tomaž Petrač, Irena Kralj, Vesna Verbnjak, violinist Franci Rizmal in soprarüstka Nataša Kranjc. TT 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Za vožnjo do dlja niso izbirali cest VoalI so se tako po stranskih kot glavnih, nekaj časa celo po avtocesti. Pogrešal sem govejo juho! Kolesarji iz Mestinfa prevozili 1.600 kilometrov od poljskega Gdanska do Rogaške Slatine Pred dvema letoma je padla ideja prevoziti Evropo v šdrih smereh neba. Štirje prijatelji» ljubitelji kolesarjenja, so sprejeli izziv in tako $0 se Janez ColneriČ» Marjan Kužnar» Vojko Božič in Miran Fajs podali na prvo pot - proti Dubrovniku. In uspeli. Lani so pot nadaljevali iz Rogaške Slatine v Bruselj, letošnji kolesarski izziv pa našli na poti med Poljsko in Slovenijo. Kolesarje je pot vodila po Polj- čeprav so Marjan, Miran ia Janez ski, S lova Ski, Madžarski in Sloveniji, vmes 80 jih sprejeli na konzulatu v Torunu, na veieposlaniš-ivu v Varšavi in v s Ptujem pobratenem mestu Banski Stiavnici. Večjih težav na poti niso imeli, vsak po enkrat predrli zračnico. Janezu, ki je vodja projekta, se je vanjo proti koncu poli zaril velik žebelj. Na srečo pa je vse minilo brez zapietov. Če k temu ne štejemo, da bi se kdaj izgubili. »Ko smo ljudi spraševali za pol, so nam rekli »ja, samo v to smer<, pa Čeprav ni bila ravno prava pot, zato smo morali vprašati večkrat, da smo prišli do cilja,« v smehu pove Marjan. Kolesarji so vsak dan prevozili okoli 200 kilometrov, tako po glavnih kot stranskih poteh- In celo po avtocestah. Devetdnevno kolesarjenje z enodnevnim vmesnim počitkom je vsem ostalo v lepem spominu. Zlasti zanimivo je bilo spremljanje nogomet- nega prvenstva rta trgu v Krako-vu. Tja so prišli ravno med tekmo HrvaŠke s Poljsko. »Ker smo navijali za Poljsko, so nas domačini prijazno sprejeli, saj so vedeli, da sicer prihajamo iz Slovenije,« obuja spomine Janez. Na to, da bi si na poti kdaj rekli »zdaj pa dovolj, gremo domov«, niso niti pomislili. 1\idi zato, ker so priprave trajale pol leta. Vsak od kolesarjev je moral prevoziti preko 3.000 kilometrov. Kolesarski maraton sicer ni bi) tekmovalnega značaja. Njegov namen je spoznavati pokrajine, di in se prepustiti lepotam narave. »Najbolj mi je ostala v spominu ravnina. Večina naše poti je potekala po ravnini. In če je bil kje hribček, se je zdelo, kot da se cesta prelomi,« opiše svoje doživljanje poti Marjan in doda, da z vremenom večinoma niso i meh težav. Pot so sicer začeli v nekajurnem deževju, zadnja dva dni pa jih je preganjala vročina. Eno od etap so moraii tako na sredini prekiniti in nadaljevati šele v večernih urah, ko sonce ni več imelo takšne moči. Po dolgem kole- sarjenju in ko termometer pokaže preko 50 stopinj, se prileže osvežitev. To so iskali v Blatnem jezeru. »Mislili smo, da se bomo osvežili, ampak je bilo jezero toplo in res poino blata, pa zelo da-ieč moraš iti, da ti voda seže preko kolen,« je ugotavljal Vojko. A da ne boste mislili, da kolesarji na poti niso pogrešali Slovenije. Marjan je bil tu najglasnejši. »Najbolj sem pogrešal domačo hrano, govejo juho. Dobivali smo le piščančje in pikantne, kar nam ni najbolj odgovarjalo.« Nekateri so skušali po poti osvojiti jezike dežel, po katerih so potovali, a Janez takoj prizna, da se ni naučil Čisto nič. Sporazumevanje na poti pa razloži Miran. »Poljščina je za nas delno razumljiva, na Slovaškem lahko razumeš vsakega, z madžarščino so pa res težave, tudi Če pozorno poslušaš, ne razumeš nič. A v naši spremljevalni ekipi so vsi znali po tri jezike, zato ni bilo težav.« Kam pa prihodnje leto? Na zahod, pravi Janez, a dodaja, da trase ^ niso zarisali. ANDREJ KRAJNC Brazpreluknjanih zr&cnie ni slo. »Naša povprečja so tri zračnice na maraton. In to smo dosegli tudi tokrat,« sa nasnieii Janez. Na poti SD jim postregli s tradicionalno lokalno hrano. A so fantje naibolj od vsega govejo juho. i domsčo Ne velfliem platnu so v Krakovu spremljali nogometno tekmo med Poljsko m HrvaŠ^^ $0 domačini z veseljem nazdravljali z njimi. v Strbunknite v noic^oletje z Novim tednikom in Radiem Celje! NOVI TEDNIK REPORTAŽA 17 Mlado in staro je do zadnjega kotičita napolnilo Graščinsko dvoriš« rn nazdravilo starim znancem in prijateljem. »Nova ordnungafc Laščanov Dan Laščanovso popestrile tudi takšne cvetke S starimi prijatelji, znanci, krajaiii, z nekdanjimi sošolci se je vedno lepo sreča-ti ter ob prešernem druženju, obujanju spominov in smehu zvrniti vrček piva ali dva, 50 v sredo zvečer ugotavljali zbrani na Dnevu l^ŠČa-novr tradicionalni prireditvi, ki jo l^ŠČani prvi dan Piva in cvetja pripravijo za vse Ladčane. Graščinsko dvorišče so sedanji in nekdaiiji LaščanJ ter vsi, ki se imajo iz tega ali onega razloga za Laščane. napolnili do zadnjega kotička. Prireditev je za mnoge obiskovalce v osmih leiih postala nekakšen obred vraČ^ja v svoje rodno mesto. "Hidi tokrat so prišli iz vseh koncev Slovenije, še sam Primož Trubar, ki je nekaj let služboval v Laškem, je zbrane počastil s svojo prisotnostjo. »Kdor ceni korenine svoje in jih želi pred celim svetom v knjigo zapl- Takega šopka se obiskovalci Piva In cvetja najbolj razveselijo Nič kislih obrazov, le dobra volja in rajanje. sati, bo znai po pravi poti do Knjige Laščanovtudi letos priti. Vsak Laščan naj pri tem tudi svojo mošnjo razveže in v pu Š-Čico nekaj cekinov za otroške malice vrže,« je Trubar zbra- ne vabil k dobrodelnosti in vpisu v omenjeno Knjigo LaŠ-č^ov, do katere se je ves večer vila dolga vrsta. Vsak, ki je v njej pustil svoj »pečal«, je bil tudi nagrajen - s čim dnj- Briike mladenke so takole vabile v svet dobrega poeutja, največje laške pridobitve minulega lata. gim kot s pivom, ki so ga v laški pivovarni zvarili posebej za to priložnost. Da bi se zbrani lažje sporo-nili, kaj pomembnega in zanimivega se je v Laškem dogajalo v minulem letu in s katerimi pridobitvami se L-aŠ-čani v zadnjem letu lahko pohvalijo, so na oder občinskega dvorišča postavili »novo ordnungo«. V njej so razkrili skrivnosti laškega weU-nessa, Trdinove terapije, rahlo rosen strokovnjak za steklovino pa je proučil in razkril razliko med rjavo in zeleno laško «flaško«... Prešerne volje so vsi zbrani priznavali, kako veseli in počaščeni so, da imajo svoj dan. svoj praznik, ki se je za prave Laš-Čane tudi končal z dnevom. Vrhunec 44. Piva In cvetja bo jutri, v soboto, ko bodo obiskovalci, organizator jih pričakuje približno 60 tisoč, na najbolj noro noč lahko uživali ob vodni simfoniji z brežin Savinje in ob veličastnem ognjemetu ob glasbeni spremljavi zgraduTabar. Nedelja bo obar- vana bolj etnografsko. Dopoldne bo v znamenju »ohceti« po stari Šegi, popoldne pa bodo z veliko parado piva, cvetja in etnografije ters koncertom pihalnih godb iz Laškega, Seža- ne, Domžal in s Hrvaške skle-ruli letošnjo prireditev, po kateri je Laško dobro znano tudi onstran naših meja. BOJANA^AVGUŠTINČiČ Foto: SHERPA \ Zgodaj se je treba zavedati svojih laikih korenin in biti ponosen nanje... 18 IliPORT HOVI TEDNIK Odhod najavil že pred dvema mesecema Dobovec zapuščajo najboljši: Močnik, Adamič, Kosernik, Poredski Skupääiu Kluba nulega nogometa Dobovec je postregla z odstopom predsednika kJu-ba Vlada Močnika in še ne-kaj članov upravnega odbora, kar se je sicer pričakovalo že kar nekaj časa> a vendar so mnogi po velikih uspehih kJuba» ki jih bo težko ponoviti. pričal^ali. da si bo Močnik premislil. Zakaj pravzaprav odstop, je bilo prvo vprašanje za zdaj že bivšega in usp^nega predsednika. »Moj odstop in odstop Še štirih Članov upravnega odbora je bil najavljen že mesec dni pred koncem sezone. Sam sem namreč kljub opozorilom, da kluba ne moremo voditi dva oziroma trije ljudje, da se tako v prvi ligi ne dela> ostal dokaj osamljen v teh razmišljanjih, zato sem se odločil, da se bom poslovil. Na skupščini je že bilo izbrano novo vodstvo kluba, predsednika sicer še nimajo, a bo vršilec dolžnosti predsednika do nadaljnjega Jože Mordej, pri čemer sem prepričan. da bo novo vodstvo nadaljevalo uspešno pot, kakršna |e bila lanska,« pravi Vlado Močnik. Ne samo uspešna, lanska sezona je bila vrhunska! To ste rekli vi, a se strinjam z vami- V tekn^ovanjih kategorij Ü-17 in U-21 smo državni pod-prvaki, pri članih smo prišli prvič do zaključnega tumirja pokala in v prvenstvu v polfinale končnice ter do končnega četrtega mesta. To so rezultati» na katere smo zares lahko ponosni. So plod predvsem dobrega dela tienecjev Draga Adamiča in Marka Gotlina ter seveda igralcev. Iz uprave smo samo skužaU ustvariti čim boljše pogoje in menim, da smo bili pri tem uspešni. T^jdi finančno? TUdi po tej plati, saj smo sezono končali s pozitivo v blagajni kluba. To pri približno 30 tisoč evrih, kolikor smo porabili, ni bila lahka naloga. Vtem delu je bil upravni odbor vsekakor uspešen. Kot se sMi, v klubu nekateri niso bili zadovoljni z delom trenerja Draga Adamiča... Ib me žalosti, saj je delal odlično. Uspel je dvigniti tako raven treningov kol prisotnost na njih, kar je nenazadnje pripeljalo do odmevnega rezultata. Del uprave z njim ni bil zadovoljen, kar me čudi, pri čemer novo vodstvo z njim ni podaljšalo pogodbe. Mislim, da je to napaka, a vendar imajo zdaj odgovorni v klubu vse stvari glede odločanja in odgovornosti v svojih rokah. Transr Drago Adamič jd v moštvu ustvaril izjemno vzdušje, l potem ko jo je RZS opustila, prevzela Športna šola Celje pod vods* t vom Toneta Goršiča. Od leta 1979 se je v različnih krajih ob slovenskem morju šole udeležilo več kot 5.000 mladih igralcev in igralk, samo v zadnjih desetih letih 2.6D0. Skoraj ni slovenskega rokometaša ali rokometašice, ki se je ne bi vsaj enkrat udeležil. Med njimi so bili seveda tudi Številni Celjani. Letos je bila v dveh skupinah s po 510 udeleženci, starimi od 9 do 14 let (med njimi je bilo več kot 50 Celjanov), in s trenerji Iz Celjske športne šole, Celja Pivovarne Laško, Celja Celjskih mesnin, Vojni-ka, Braslovč, Novega raesia» Naklega, Škofljice, Kranja, Slovana, Izole, Nabrežine (Italija) in Schwaza (Avstrija). Šolo je vodil Tone Goršič ob sodelovanju trenerjev Mihe Bo joviča, Boštjana Straška, Danila Kovačic^ in Milana Cepina ter sodelavcev Janeza Cor-šiča, Ive Jug in Tamare Bregar. Osnovna vsebina šole sta bili predstavitev DVD-ja Nov model tehnike napadalcev in fJejmlajši Deljeni sTorKtomGorsičemIdesno) inMiletomČepInom vadba njegove vsebine. Avtor Tone Coršič je predstavil novosti, ki v rokomet vnašajo več raznovrstnega, hitrejšega in nevarnejšega napadanja. V igri naj bi bilo stalno, v vsakem trenutku, nevarnih vseh šest napadalcev. Igrali naj bi s tekalnimi koraki, brez počasnih gibanj s poskoki ter brez metanja žoge ob tla in prekinitev s prekrški branil- cev. Žogo naj bi sprejemali v šprintu in ne na mestu ter podajali tudi na krila v skoku. Pogoj za tako igro so predvsem tehnično dovršene, natančne, lahko ulovljive podaje In stalen pregled nad igro. Trenerjem in mladim igralcem so bile te veščine prikazane, enako tudi najbolj pogoste napake. Čeprav je bil že po nekaj treningih dose- žen napredek, je seveda od dela v klubih odvisna uresničitev zamisli, za katere je Gor-ŠiČ prepričan, da pomenijo prekretnico napadanja v rokometu. Odigrane so bile tudi številne prijateljske tekme, tudi na pesku Simonovega zaliva, in druge zabavne aktivnosti v ok-viru gostoljubnega mladinskega hotela Riviera v Izob. Vlado Močnik na tribunah, jeseni še v Rogaški Slatiru, medtem ko za spomladi upam, da morda že v Rogatcu. Takšne so vsaj na- povedi glede nove športnedvo rane v Rogatcu. JANEZ TERBOVC Jože Mordej pravi, da bo vei znano jutri po sestanku vo dilnih mož kluba. Obenem na Črtuje nadaljnje sodelovanje t trenerjem Adamičem. Slednje ga smo zmotili med dopuston na Komatih. Sporočil je, da j< upravi kluba postavil določci ne pogoje. Če jih bo prejela bo ostal na klopi, sicer pa ne Pri Dobovcu se zanimajo 21 usluge Mija Adrinjka. V pre tekli sezoni najboljši igrale« celjskega Zivexa se je odločil da v pr\i polovici sezone splol ne bo IgraL (DŠ) Möns Claudius v tretjo ligo Odličen dni^ del sezone v Štajerski nogometni ligi, v katerem je moštvo Möns Claudiusa iz Rogatca kar enajstkrat zmagalo v 12 tekmah in se prebilo na drugo mesto ob koncu sezone» je prinesel Še dodatno nagrado marljivim nogometnim delavcem tega kraja oa meji s Hrvaško. Zaradi tega, ker iz 2. SNL ni izpadla nobena ekipa, se je v 3. SNL - vzhod izpraznilo eno mesto. KvaMkadje naj bi odigrala Möns Claudius in Rakičan, dnogouvrščena ekipa Pomurske lige. Slednji se ni prijavil in Möns Claudius se po Šestih tedh vrača v tretjo ligo. Klub je obiskala komisija NÄ in mu podelila licenco za igranje na višji ravni tekmovanja, a bo motal domača srečanja igrati na štat^onu v Rogaški Slatiiv. V Rogatcu ob igrišču namreč ni tribun, pa tudi ne slačilnic, ki bodo v sklopu nove športne dvorane. V Rogaški Slatini so naleteli na polno mero razumevanja, glede na bližino (7 km) pa pričakujejo pobo podporo svojih navijačev ter seveda tudi tamkajšnjih nogometnih navdušencev, ki bodo spremijali predvsem ekipo GIC gradnje Rogaška v Štajerski ligi. JT ■SI Miroteks včeraj in nilcoli več Celje: Celjske kegljavke so šestkrat zma^e na svetovnem pokah), dvakrat so bile naj boljše v evropski ligi, kar 23-krat pa so büe državne prvakinje. Večino izjemnih uspehov so dosege pod imenom pokrovitelja, celjskega podjetja Miroteks. Slednji je v stečaju, zato bo keg-Ijaški klub spremenil ime. Pogovori trajajo, Lado Gobec pa od vodilnih mož kluba km^u pričakuje odgovor. I^avočasno mora namreč mednarodiü keg-IjaSki zvezi sporočiti novo ime kluba. Sicer pa klub ne bo utrpel finančnega primanjkljaja. Celjske kegl)a\4 enaka ugotovitev pa velja tudi po minuli sezoni, saj se zreška ekipa seli nazaj v B ligo. Pojasnila smo skušali dobiti pri trenerju Slobodanu Beni-ču. K|e so vzroki za hiter izpad? Treba je vedeti, da smo imeli vso sezono izredno velika smolo. Že na prvi tekmi seje poškodoval Jure Bro-lih, na tretji Boštjan Sivka, ca ko da smo bili ves prvi del sezone prisiljeni menjavati ekipo, jo dopolnjevati s prostimi igralci. Ti so imeli takšne pogodbe, da nas lahko ob dobri ponudbi zapustijo, kar se je potem zgodilo« tako da praktično vso sezono nismo uspeli sestaviti tiste najboljše ekipe» seveda po naših željah. Ob tem je treba dodati, da smo v A ligo krenili z enakim proračunom, kot smo ga imeli v B ligi, ob prepotrebnih nakupih novih igr^cev pa se )e naša blagajna izpraznila in smo imeli tudi finančne težave, kar se je nedvomno poznalo pri igri posameznikov v našem klubu. Kolesarski maraton za vse generacije Kolesarski klub Rogla iz Slovenskih Konjic organizira v nedeljo 5. Celjski maraton, ki bo na petih različno dolgih trasah. Namenjen je vsem starostnim kategorijam, tako rekreativcem kot profesionalnim kolesarjem. Pri Vrtnarstvu Celje bo ob 8. uri štart gorekega maratona, kjer bodo udeleženci prekolesarili traso, dolgo 48 km. Čez Uboje se bodo povzpeli pod Malič, nato pod Mrzlico do Goziuka, čez Drešinjo vas pa se bodo vrnili v Celje. Najkrajši bo dnižinski maraton s štartom ob 9.30 (Lopata, Šmartno v Rožni dolini, Dobrava). Mali maraton bo dolg 63 km in bo del 90 km dolgega maratona, saj se bodo kolesarji malega maratona, ki bodo štartali ob 9.30, iz Celja odpravili do Rečice ob Paki, nato se bodo v Letušu priključili delu 90 km dolge trase Al, ki se bo ob 9. uri začela v Celju, nadaljevala čez Veliko Pirešico. Šempet«, Rečico ob Paki, Mozirje, Nazarje, Letuž, Gomilsko in Sveti Lovrenc, nato se bodo čez Petrovče vrnili na mesto štarta. Najdaljša trasa bo dolga 113 km in bo podaljšana trasa Al do Gornjega Grada, Bočne in Šmartnega ob Dreti« tiasl Al pa se bo priključila v Nazarjah. Oi^anizatorji pričakujejo udeležbo vsaj 400 kolesarjev iz vse Slovenije. MOJCA KNEZ Ste vi storili vse, da bi os-tali v ligi? Ob vsem naštetem in ob velikem pomanjkanju sreče mislim, da smo skušali narediti vsi v klubu vse, da ostanemo v A ligi, a nam to ni uspelo. Zato sezono ocenjujemo kot neuspešno» vendar se bomo skušali znova hitro vrniti med najboljše. Rogla tja po mojem tudi spada. Med sezono ste omenili »avtobusno postajo« ... Imeli smo neverjetno visoko število poškodb, dolgotrajnih. Žalostno je, da veČina teh poškodb sploh ni bila tipično košarkiuskih. Zaradi te-ga smo bili enostavno prisiljeni menjavati igralce in res je: na trenutke so prihajali in odhajali kot na avtobusni po* staji. A če nimaš dveh ključnih igralcev tri oziroma Štiri mesece, če se ob njih poškoduje vsak teden še kakšen ko-šarkar> potem je jasno, da nam enostavno drugega kot kupovati ni preostalo. IGjub temu ste ob koncu še imeli možnosti rešitve! Če se celo sezono dogajajo nesrečne stvari. Če se izgublja, potem (e težko vrniti igro Slobodan Benič in vzdušje v ekipo. Skušal sem sicer narediti vse, a po odhodu Miloša Šporarja se je dokončno vse sesulo. Psihološko ekipe nisem uspel več dvigniti, svoje so naredile še flnance oziroma zaostanki pri izplačilih in prišlo je do Črnega scenarija. Nekaj časa je kazalo, da košarka v Zrečah povsem razpada, v zadnjih dneh pa so na vrsti znova optimistič- ne napovedi. Kaj se dogaja? Po izpadu je bilo veliko ljudi razočaranih, gonilna moč kluba Roman Matavž, ki je praktično sam vlekel voz, je dvignil roke in zapustil klub. Ta poteza je nekako zdramila ljudi v Zrečah. Imamo nov upravni odbor kluba in novega predsednika. Vodilni ljudje, med katere se je po premisleku vrnil tudi Matavž, so krepko zavihali rokave. Uspeli smo se nekako reorganizirati in smo na pravi poti, da obdržimo klub takšen, kot je bil doslej. Kako je z igralskim kadrom? Horvat se je vrnil v Maribor, Petrovič je odšel v Rogaško, zapustili so nas seveda tujci, ^ v B ligi ne smejo igrati. Z ostalimi smo se začeli v teh dneh pogovarjati in upam, da bo večina ostala v klubu. Imamo nekaj mladih domaČih igralcev, ki bodo zapolnili ekipo. Priprave se bodo začele 15. avgusta, do takrat pa upam, da bomo sestavili koi^curenčno ekipo za B Dgo, ki bo v naslednji se-zoni zelo močna. Ostajate trener Rogle? Novi upravni odbor kluba se je odločil, da mi zaupa vodenje ekipe tudi v naslednjem obdobju. Tudi sam imam veliko željo, da popravimo stvari iz pretekle sezone. Če nam uspe sestaviti solidno ekipo in Če nas nesreča zapusti, potem menim, da lahko ponovimo predzadnjo sezono in se hitro vrnemo med slovensko košarkarsko elito. JANEZ TERBOVC ARENA PETROL ArtKO/zmAßOtndcett \\ I 'lafcdliiliilii r i iiS'ifl'' PORTRET TEDNA ŽIGA ČAKŠ Zdcetki Z nogometom »m it sr$£ril žc kot otrok v domačem kraju Smsne pn J^isdh, kjer sem prvi^ brcnil ^o pod vodstvom domačih trenerjev. V NK ^arje $eFn preziv«^ 17 let kot iqralec. 2ddnji öve leti pa tudi kot trener ek(pe U 14. P/«iian)ko iezono meje ^t irenena ptipeljeLa v ČHje, kj«r preživljam popddneve na igriiüh z otroki v starosti od7dt 10 lei. Klubi do »daj NKŠmč^ricprUeiiah In NK MIK CM Celje Kaj v«s«lje Vpi$ na Fakudeto zd ipo^ je v ntojem življenju pustil olobok pe^ai m ob^tek. da v življenju lahko s trdim I Hon] dosele^ kar si zastavH. Seveda p^ fi spoznavanje razmer in pogojev naiih vihovnkh rzobrazevdinih ustanov hrtro pobralo začetni er)tu2iazem. Na) žalost (Uzo^an)? me previema vedno znova, ko spoznavam, da v ipomi ogromno ljudi ^iöi samo m osebno afirmacijo in prif^ovanje »slug za delo» ki li niso pravili. Tak^i i|ud;e kažejo nerazumevanje bistva športnega peda^bike^a udejsivovanja. ki je nuditi Urokom aiternativo ulici in jih spoznavati s Iportnim, z drtJžabnim m s kv&titetnim prtžMjanjem prostega ^sa, ki postane nlihov na6n ži^ ienia. U&pehi Privabljanje, spomavatvje m navduSevanje mlsdih nad športom, pd na) bo to smučanje, plavanje, hokej, Voiarka aH pa nogomet. B si, da bi vsi otroci skoh igro in iporl spoznafi bistvo M fair ptaya. torej pravičnosti, razvili delovne navade, od9Qvofnosiflo IjuDi in dejavrtosti. ki jo opravljajo, in se fm pn lem kar se da doöro zabavali. Morda prva osebna ^ lelja pa je hitrejSi zaključek univerzitetnega ^ izobraževanja na Fakulteti za ^oft v Ljut^^ni. K : Vedno U bodo plosttali, ^sebo^ boril do zadnjih atomov ^ morosei ias ^ Izkoristim ga v družbi Oeklet? m za vse m090^e športne ^ dejavnosti. Poleti so najpogosteje na sporedu ! kolesarjenit, nogomet In koiarka. poami pa hokej na i ledu In smučanje. Vse to pnde na vrsto, ko so vsa defa v jj družinskem vinogradupod streho. C* Omitna enkrat je z dekletom se ne načrtujeva. . ^ f Stari rok. lAfoodstock! Seveda pa ludl aktualna gfdsba, y kjer prevladujejo UI2, Sank rock, LI2 ... Prt filmu pa I Tarantinov Lov na Rdeti oktob«, Pelikanovo porodilo, Teorija zarote ...Tor^ Filmi z nepričakovanimi zapleti in razpleti. ^ Afmt tmtf$im(e] 20 w KRONIKA NOVI TEDNIK Droge: uspešno tudi nad »male ribetf Na Celjskem letos najmanj kaznivih dejanj odvisnikov v primerjavi z obdobjem zadnjih nekaj let Na celjski policiji končujejo polletno poročilo o delu, kar pomeni, da bodo v naslednjih dneh znane tudi Številke, vezane na kazniva dejanja iji prekrške na našem območju. Medtem ko bo po vsej verjetnosti največ zanimanja za prometno statistiko, glede na to, da velja strožji prometni zakon, pa prihaja vzpodbudna novica predvsem o vlomih in tatvinah, ^ano je, da za temi največkrat stojijo odvisniki, ki potrebujejo denar za nakup mamil. Do zdaj zbrani podatki za prvo polletje letos namreč jasno kažejo» da je na Celjskem teh kaznivih dejanj najmanj v primerjavi z obdobjem zadnjih nekaj let. Takšen podatek kaže na uspešnost celjske policije, ki je zdaj končno usmerjena tudi na »male ribe« na ulicah, ki se pri prekupčevanju droge niti ne skrivajo več. Hlcrati te številke nakazujejo vedno večjo pripravljenost javnosti za sodelovanje s polidjo v smislu obveščanja o sumljivih osebah v svoji okolici - bodisi da gre za potencialne tatove in vlomilce ali za prekupčevalce z dio-go. Na ministrstvu za notranje zadeve se vedno znova otepajo očitkov o kritičnem pomanjkanju policistov, toda že vsak laik ve, da policistov enostavno ni dovolj. Kljub temu so v zadnjih letih, od^r se je na celjski policiji zamenjalo vodstvo. policiste usmerili še bolj na teren, v delo z ljudmi. Pred časom smo pisali o nekaterih točkah, kjer se pojavlja predvsem ulična preprodaja drog, na kar so se odzvali tudi policisti in prekupčevalce ponekod pregnali. »Naivno bi bilo pričakovati. da bodo dilerji in odvisniki popolnoma izginili z naŠlh ulic. Splošno gledano se namreč viša število uživalcev drog ne samo v Sloveniji, temveč v vsej EU,« pravi vodja celjskih kriminalistov Janko Gor-šek. »Tem podatkom navkljub ugotavljamo, da se je trenutno na Celjskem pokazal padec števila kaznivih dejanj, ki jih storijo odvisniki, »Ni res, da se policisti obrnejo stran! Zaupam v njihovo delo. Vem, da delajo dobro.» za 20 do 30 odstotkov. Največkrat gre za tatvine in vlomne tatvine. Pri ropih Število ne odstopa bistveno od lanske statistike. Kazniva dejanja, ki jih storijo odvisniki, v strokovnih krogih poimenujemo >sekun-dama kriminaliteta<.« Kolikšna je na Celjskem prei-skanost tovrstnih kaznivih dejanj? Več kot 70-odslotna v primeru ropov. Veseli smo, saj je to zelo nad povprečjem celotne Slovenije in daleč najboljši uspeh v zadnjih nekaj letih na območju naše policijske uprave. So policisti policijske postaje in policijske uprave za odkrivanje/ preprečevanje prekupčevanja drog dovolj usposobljeni? Verjemite mi, da imamo v Celju usposobljene in zelo dobre policiste in kriminaliste, ki delajo na tem področju, In dodatna izobraŽevanja imamo vsako leto. Mar ti podatlu kažejo tudi, da ni res, da se policisti raje obrnejo stran in ne odreagirajo? Glede na nezadovoljstvo, ki ga izražajo nekateri policisti, je bilo o tem veliko slišati. To nikakor ne drži. Daleč od tega. Sploh to, da bi se policisti obrnili stran, če bi videli prekupčevanje zaradi tega, ker se bojijo diier-jevl Ne vem, kdo to govori- Ni res. V našo ekipo zaupam in vem. da ni tako. Zakaj je teh kaznivih dejanj manj» če število odvisnikov raste? Nt ponavadi ravno obratno? Pri teh podatkih sem realist. Ne pričakujem, da bo stanje na Celjskem ostalo takšno, kot je zdaj. Mi* sUm, da gre za posledice našega dela v minulem letu in tudi v začetku letošnjega. Nekaj oseb, ki so osumljene takšnih kaznivih dejanj, je namreč še vedno v priporu in lo se na »trgu« pozna. Značilno je še, da prihaja v posameznih obdobjih tudi do nekakšnih nihanj pri porastu ali padcu števila teh kaznivih dejanj. Vedno se pokaže povezava s storilci, ki pridejo iz pripora ali zapora na prostost. Problem je tudi naslednje: policija opravi svoje delo, jih pridrži, a največ do 48 ur. Ker preiskovalni sodnik odloČi, da morda nI pripornih razlogov, gre takšna oseba na prostost... ... in spet naprej krade? Da. Ravno tega se je treba zavedati. Večina specialnih povratnikov je najkasneje v 24 urah spet na ulici. In tudi storilci se tega zavedajo, že preden jih izpustijo na prostost. Policisti in kriminalisti se srečujemo stem začaranim krogom že vsakodnevno. Slovenska policija, velik del ste opravili ravno celjski kriminalisti, je pred dnevi zasegla največ* jo količino anhidrid ocetne kisline na svetu. Ta je ena glavnih sestavin pri pridelavi heroina. Zaradi tragedije na Savi je bila ta novica nekoliko v ozadju, čeprav gre za zgodovinski zaseg. Kaj ta razbitja velikih kriminalnih združb pomenijo za pregon »malih rib« z ulic? Nenazadnje droga konča prav tam. Glavna naloga vseh kriminalističnih služb je omejiti ponudbo prepovedane droge, ibrej da na trg pride čim manj droge. Ta kislina je res ena glavnih sestavin za proizvodnjo heroina. Zasegli smo je skoraj sto ton. Po vsej verjetnosti je biia namenjena vTUrčijo in Afganistan, kjer so glavni laboratoriji za pridelavo heroina. Predvidevam, da bo prišlo do nekakšnega zastoja pri proizvodnji. Toda niti tu si ne zatiskam oči. Glede na vse možnosti in zaloge, kijih imajo ljudje, ki se s tem ukvarjajo in ki bodo spet našli vir za to sestavino, težko govorim, kaj bo to za količino droge oa trgu točno pomenilo. A je za proizvajalce to vseeno hud udarec. In če bo zaradi pomanjkanja droge na trgu vsaj ena oseba droge opustila, smo naredili veliko. Novica je sicer vzpodbudna, toda videti je, da so prekupčevalci vedno korak pred policijo. Predvsem boj proti uličnim prodajalcem droge je boj vsake policije na svetu in nobeni ni dolgoročno uspelo postati popoln zmagovalec. Lahko pa v določenem obdobju ali na območju vplivamo, da se prekupčevalci uma^ejo iz urbanega središča. Naš glavni cilj je zmanjšati preprodajo predvsem v bližini šol, vrtcev Kljub temu nas v uredništvo pokličejo občani, ki z delom policije, kadar preganja prekupčevalce na ulici» niso zadovoljni... Trdim, da je vsaka informacija o tem za nas ključno pomembna. Naše delo je zelo odvisno od ljudi. Vem, da so nekateri slabe volje, ko pokličejo, češ da se nekje preprodaja droga, policije pa ni na kraju deset, 20 minut- Želel bi, da se ljudje res zavedajo, da imamo omejeno Število policistov, pri čemer se velikokrat zgodi, da morajo ravno v tistem trenutku nekje posredovati zaradi nesreče. V teh primerih moramo k zadevam pristopati selektivno. Policija sama vsega ne bo zmogla. Res je. Tolikokrat je slišati, da smo represiven organ. To pomeni, da se srečujemo že s posledicami. Boj proii preprodajalcem drog morajo v resnici izvajati vse institucije, ki so v tej državi za to zadolžene. Ne le ministrstvo za notranje zadeve, ampak tudi ministrstvi za šolstvo In zdravje... Lahko rečem, da zelo dobro sodelujemo z nevladnimi ustanovami, ki delujejo preventivno. In predvsem v preventivo bomo Se veliko vlagali. Takšni intervjuji se vedno končajo z ugotovitvijo, da. so droge in kriminal vedno začaran krog. Droga na ulici In med ljudmi ni problem od danes ali včeraj. To je problem, s katerim se srečujemo že kar nekaj časa, in problem vseh mest. Sploh ne gre le za mestna središča, ampak se droga pojavlja na podeželju in v manjših krajih. Tam, kjer je še pred leti ni bilo. Ne glede na vse je eden naših glavnih ciljev poleg preprečevanja nasilja v družLTu ravno preprečevanje ulične prodaje droge. In verjemite, da bo tako ostalo tudi v prihodnjih letih. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHEPRA Umrl v trku avtobusom V ponedeljek nekaj minut pred 23. uro se je v Latkovi vasi, na cesti Šempeter-Prebold, zgodila tragična prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena osebno vozilo in avtobus. 38-letni voznik avtomobila je nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v avtobus» ki je pripeljal nasproti. Zaradi zvite pločevine so pri reševanju morali posredovati tudi celjski poklicni gasilci, a so bile poškodbe za voznika avtomobila tako hude» da je umrl na kraju nesreče. V avtobusu so se poškodovali trije potniki. Po minulem koncu tedna, ko so se na celjskih cesiah ubili trije vozniki, je 10 že 17. smrtna žrtev letos na celjskih cestah. SSoI, foto: SHERPA Sillijtvo prizorišče tragične MsreSe NOVI TEDNIK ^KRONIKA 21 Novi trg 7. Če bi počilo izza vrat394etnika, bi zaradi plinske in električne napeljave to ogrozilo skoraj SO stanovanj. Grozil^ da bo blok »vrgel v luftff! Če bi 39-letnik grožnjo uresničil, bi se v Novem trgu v Celju skoraj zagotovo zgodila tragedija v ča^ največjega neurja v ponedeljek zvečer so morali stanovalci bloka 7 v Novem trgu v Celju zapustiti svoja stanovanja. 59-leim S. P. je namreč groziJ z eksplozijo plina. Zaradi resne nevarnosti, da bi do eksplozije v 3. nadstropju bloka resnično prišlo, so bili stanovalci skoraj 50 stanovanj na prostem več kot dve uri. Na srečo se je uro pred polnočjo 39-letnik sam predal policiji. Ta ga je veČ ur prepričevala, naj ne stori usodne poteze. Sicer pa je bilo videti, kot bi se ponedeljkov večer dogajal v kakšni krimlnalki. Stanovalci so iz domov morali okoli 21. ure, čeprav se je dogajanje začelo že veliko prej. Že okoli 19.30 naj bi policijo obvestili o nameri moškega, ki naj bi govoril o eksploziji plina in nato začel 5e resno groziti. Po neuradnih podatldh, kolikor smo izvedeli od stanovalcev, naj bi na policijo zaradi njega tistega dne že večkrat klicali, tudi drugače naj bi policisti menda zaradi družinskega nasilja v njegovem stanovanju že posredovali. Kot v filmu! Ob obvestilu, kaj moški namerava, se je z njim najprej po telefonu povezal vodja celjskiJi kriminalistov Janko Goršek, id ga je več kol uro prepričeval, naj ne stori najhujšega, vmes so v Novi trg prispeli tudi gasilci, policisti vodniki službenih psov in ekipe specialne policijske enote- Te so bile v pripravljenosti, da bi vdrle v stanovanje in moSkemu preprečile sprožitev eksplozije. Goršek je nato s strokovnim pogajalcem za tovrstne primere Takšni primeri so zelo zahtevni tudi z oi^ntzacijskega vidika, saj se mora v kratkem času na kraju zbrati vsa ekipa. Najbolj pomemben je pogajalec. Je človek, ki mora osebo, ki grozi in je v zelo slabem psihičnem stanju, prepričati, da ne stori najhujšega. Ponavadi je pogajalec kriminalist, ki se za tovrstna pogajanja ustrezno izobražuje doma in v tujini. moškega prepričeval, naj ne stori najhujšega. Še na kraju. Pred njegovim stanovanjem so tako stali vse do 23. ure, ko se je moški sam predal policistom. Ti so ga pridržali, včeraj naj bi ga zaslišal še preiskovalni sodnik. Do zaključka redakcije pa.še ni bilo znano, ali je zanj odredil pripor. Kljub temu, da je bilo med stanovalci, ki so morali ven, slišati kar nekaj negodovanja, tudi kakšno pikro na račun policije, je treba vedeti, da so ravno policisti prepre- čili veliko katastrofo, ki bi se lahko zgodiia, če bi moški eksplozijo resnično sprožil. V teh primerih se celo dogaja, da nekateri glasno ko-mentirajo in zmerjajo človeka, ki grozi, kar je skrajno nevarno in neodgovorno glede na ekipo, ki ves trud usmeri v to, da se nezgodi tragedija. Ob tem je ekipa strokovnjakov, ki se v tistih trenutkih pogaja z osebo, ki grozi, ves Čas v veliki nevarnosti. SIMONA ŠOUNlC Foto: SHERPA Nsšs novinarska ekipa dlje kot do policijskega traku v ponedeljek ni mogla. Prijeli velenjskega goljufa? Kot je te dni poročala komercialna televizija, so celjski policisti v Ljubljani aretii^i Veienjčana, za katerim je že več let razpisana mednarodna tiralica. Šlo naj bi za moškega, ki ima na vesij skoraj sto različnih goljufij. Med drugim naj bi bil domnevni organizator goljufije pri prodaji luksuznega stanovanja v Izoli brez vednosti lastnika kupca oškodoval za 250 tisoč evrov, znanega notarja z našega obmoQa pa s tem spravil tudi v zmoto. Zadnjih pet let naj bi se skrival po vsej Sloveniji, pri tem uporabljal tudi ponarejene dokumente. Policija naj bi pred časom prijela še drugega osumljenca goljufije pri prodaji stanovanja, medtem ko naj bi bil eden še na prostosti. Mladeniču ni bila usojena smrt Sredi Savinje se je v Grižah v torek zvečer odvijala prava drama. Trije moški, od tega dva žalska policisu in občan iz Petrovč, ki je policijo poklical, so redili življenje 26-letniku iz Gotovelj. Temu so pomagali, medtem ko je onemogel ležal na produ sredi reke. Trenutno okreva v celjski bolnišnici in ni v smrtni nevarnosti. Pogovarjali smo se z Igorjem LipovSkom iz PeU'0vč, občanom, ki je nesebično pomagal pri reševanju 26-letnika. »Pogosto tečem ob Savinji, v torek pa sem pri mostu v Grižah opazil odvrženo torbo. Ker se mi je zdelo čudno, da nikjer ni bilo nikogar, sem pogledal po okolici in sredi Savinje'na produ zagledal človeka. Glava mu je nihala, nekaj časa je bil pod vodno gladino, nato nad njo. Ker nisem dober plavalec, sem tekel na c^sto in ustavil voznika, ki je imel telefon, da sva lahko poklicala pomoč,« razlaga Lipovšek, »Vsi govorijo negativno o policiji, kar ni prav! Na kraj dogodka so prišli že v nekaj minutah. Skupaj smo odšli do moSkega, ga pote^iil iz reke In mu nudili prvo pomoč. Tlidi reševalci so na kraj prispeli izredno hitro,« naš sogovornik opisuje torkov večer. V policijski paU'ulji sta bila žalska policista Damjan Hero-dež in-4gor Dregnile SIMONA ŠOUNIC Foto: MARKO MAZEJ & e p • -i g e * S ® S Igor Upoviak je prvi poklltal pomot, nato jo je mbdemiu na£l s poBd«t«na namjaiwm Heroddem n Igoiieai Oreinkom. Dobrega ra^oložanja ni zmanjkalo nHi za hip. Pod zvezdami v Egiptu Akcija NT^C je konec junija dosegia svoj vrhunec» ki smo ga čai^li dva meseca. Udeleženci alternativnih počitnic smo za teden dni odpotovali v čarobni Egipt z astrologin jama Gordano in Dolores. Tokrat nas je bilo 18, skupina je bila raznolika» a smo se kljub temu lepo ujeli. Smeh in dobra volja sta nas spremljala že od spoznavanja in poleca proü Egiptu. V čudovitem hotelu, ki leži v južnem predelu zaliva Hur-gade. ob koralnem grebenu, smo se začeli spoznavati z začasnim domom in raznolikimi možnostmi, ki jih nudi bivanje tam. Tudi manjše težavice smo z lahkoto razre-šili ... Nujno smo potrebovali vzdevek za svojo skupino, in ker smo bili nastanjeni v hotelu Serenity, smo se odločili, da bo na^ skupina imela ime Sameriti. Veliko zabave in smeha je bilo na ta račun, pri čemer smo se z veseljem odzivali Gordani in Dolores, ki sta v gneči kričali: »Sameriti. pridite sem!« Vsak dan smo se podajali v neznano, raziskovali globine svojih duš, gledali vpri-hodnost, meditirali, komentirali pasti in tegobe življenja, si z nasveti in izkušnjami pomagali utirati pot naprej. Marsikatera življenjska zgodba je razkrila, mnogi smo se tu^ zamislili, si ustvarili nove razsežnosti razmišljanja in opravili s starimi vzorci. Stkala so se nova prijateljstva, pri marsikomu se je rodil čas sprememb. Čudovita narava, s katero smo bili obkroženi, je prinašala posebno energijo. Veliko smo se zadrževali ob pomolu, opazovali čarobne ribice na koralnem grebenu, ki se razteza ob hotelski plaži. Sicer pa smo se skoraj vsi Vednosveze,^ p cen^ udeleženci alternativnih počitnic udeležili izleta na bližnje otoke, ki s svojo nedo-taknjenostjo pešCenih plaž in zeleno-modrega morja pre-sunejo prav vsakega obiskovalca. Očarani in začarani s temi mogočnimi vtisi smo se tečajniki z velikim navdušenjem vrnili domov. Še z večjim navdušenjem in s spoštljivostjo do mogočne civilizacije f^aonov se je Stopnjevalo rasmiSijanje» kako raznolika je ponudba za turiste v Egiptu, ko smo se vračali z ogledov piramid ter sfinge v Kairu in grobnic ter templjev v Luxorju. Kar nekaj časa smo namenili mogočni zgodovini Egipta. Postavljali smo si vprašanja, ki si jili poslavlja ves razviti svet: kako je bilo mogoče s tehnologijo, ki jim je bila na razpolago graditi v razsežnostih, ki so nepredstavljive še danes, kako popolno je bila urejena nji- hova skupnost, vera, filozofija, socialno življenje, kako so se vse življenje ukvarjali z življenjem po smrti... Velik poudarek smo namenili tudi povezavi astrologije in astronomije, uporabi nihal, bajalic In bioenergije. knjigi smrti in urokov v času starega kraljestva faraonov, dotaknili pa smo se tudi njihovega konteksta popolnosri, ki jo doseže duša na poti svoje in-karnadje. Veseli in zgovorni domačini so presrečni, če slišijo iz ust turista kakšno domačo besedo. Za to je poskrbela Dolores, ki se je v senci ob bazenu vsak dan trudila, da smo osvojili vsaj nekaj osnovnih arabskih besed. Kar kmalu smo naročali kavo in pijačo v arabskem jeziku in s tem poželi veliko odobravanja in občudovanja. Tudi sicer so se nam dogodivščine čarobnega Egipta globoko vtisnile v spomin. GiD OTOK LEFK AS Apar^ottiSAffrA MAURA«^ »iajemI« od 299€-dop< NQvtapArtnuji DNiu plate. OTOdMOS MSBMJbKUl Wt«l RAHONIR^^RT*** od 399€'«apt. H» prritrasi^i peii«Ai platJ. — poiru muuu; k^k^ «Mv«» In M* 1 (J. $ M m i ^bfca u. ifi n^^ iMImtAA inimna* UJn i dsl 7» VM«m t IcUlMi kil 17.7.U. Ii 21 J.4 M € Ljubljana PE 0^/52 02 700 (n Nama: 0V2443691 www.pdlma.si m '"'-^aoaaüüßi >4. t/. "r/t* IzUJTTNlkC^A JUQSÖVäf^A AC^^ČUA j^lureev« 2Q. 3GQ0 Cdja; t«!.: <^366 03/428 76 00. e-poita: iu.ealjaMatnflLsr wvAv.i2ietnik.si:p0S}ova(nieAŽalM. (sl.:03S717115. Mnaih Aa^alee^iitomjJc« GARDALAND - odhodi vsak torek, četrtek in sobota CANEVAWORLD - odhodi vsako soboto GROSSGLOCKNER 267. (še nekaj prostih most) in 16.8. BUDIMPCŠTA 27.-28«9. BEOGRAD 13^14.9. BOGATA PONUDBA IZLCTOV ZA ZAKUUČENE SKUPINE (odhodi po vali želji} POLETJE 2008 Na cidnovi dklepa stečajnega senata Okroznags dodiiča v Celju» zadeva St 80/2007 z dne 19. €. 2008 nad stečajnim dolžnikom EPSICOM VNG d.o.o. v stečaju Manborska 86 3000 ceue OBJAVUA STEČAJNI ÜP^AVITEU ZBIRANJE PONUDB (I. narok) I. PREDMET PRODAJE 1. N EPREMIČNI NE IN PREMIČN iN E 1.1 NEPREMIČNINE-K.o. GORICA, zk.vlit. 263,V8kupni izmen 3.209 m2. kar v naravi predstavila posicpvno stavbo in dvonšče r>a lokaciji Zaloška Godca. Ocenjena likvidacijska vrednost znaša 361.200,00 BJH'. ' pare. št. Vrsta rabe nepremičnine Povriina • Izmera v m2 163/4 Dvorišče 995 Cesta 226 Poslovna stavba 766 t63/32 Cesta 171 Odlagališče odpadkov 295 ^65/1 Cesta 130 OdlagaKšče odpadkov 626 SKUPAJ 3.209 I.2 PREMIČNINE • OSNOVNA SREDSTVA; strehi, oprema in različna orodja za potrebe opravljanja del v gradbeništvu na terenu, vs^qo cerütvenem seznamj. Ocenjena likvkfaciiska vrednost znaša 10.741 SO EUR. Pi^moienje pod točko 1 se prodaja v kompletu kot celota, izklicna cena znaša 371.941,50 £UR. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. Premožen je je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 11.6. 2008 in bo prodano po načefj »vtienc>4ujDljeno«. Izklicne cene so v skladu s cenrtvenimi ponxili Zvoneta Jezemika. univ. dipl. ing., ^nega sodnega cenilca, in jih je možno videti pri ogledu. II. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje se prodaja v kom^^etu kot cetota po naceiu >Mdeno-kupljeno«. 2. Premoženje bo prodano r^ajugodnejsemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravTtelipodnad2orompreddedmKastečajnega^nata(l54. čl. ZPPSL) 3. Podpis pogodb* in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisat) pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečajnega upravit^ja za sklenitev pogodbe, kupnino pa ptačati v 15 dneh od sMenttve pogodbe. 4. Izklicne cene ne vsebujejo nofctenlh davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračur^o Izbranemu ponudniku in sicer na osnovi Zakona o davku r^a dodano vrednost (Uradni Ust RS 117/ 2006} in Zakona o davku na pr9mdt ngpremičnin (Ui^^ M7/ 2006). Vse dajatve in stroške v k prenosom lastništva mora plačati kupec. 5. Če najugodnejši ponudnik v roku. ki je določen v točki 3. ne sMene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dOdCisit>rienem rdhj, ima stečajni upr^elj pravico odstopiti od pogodbe, ozirOTia razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega ro)^ za izpolnitev. 6. Premoženje pr^e v lastništvo kupca šele takrat, ko jevceioli plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vea potrebna soglasja oz. odobritve In potrdila za skienrtev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo. 7. Če kupec ne plača v roku celotne kuc^ine aJi kakorkoli dnjgače odstopi od nakupa, se mu vrne lebsti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. lil. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI ZZBIRANJEM PONUDB 1. Pri prodaji pre mozenja z zbiranjem ponud P lahko sodelujejo domače pravne in ßzicne osebe ob pogoju, da cA ponudbi vi^ačajo varščino v določeni s^šini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fi^ne osebe, ki so določene v 153. členu I.. II. in III, odstavka ZPPSL 2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorr^a oseba. Ponudniki morajo ponudbi priloiHi: dokazilo o plačilu varščine potrjsnos strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu BS. pravne osebe pa kopjo sktepa o registraciji pravne os^ ter pool^astiio za zastopanje pravne osebe. 3. Zakoni predkupni upravičenci po ZureP-1. ZON, ZKZ in SPZ tahko uveljavljajo predkupno pravico v ^adu z določili 149/3 čl. ZPPSL 4. Pri (zbirrnajugodnejsegaponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje. 5. Ponudniki plačajo varano na trar>sdkcijskj račun stečajnega dolžni-ka, odprt pri Banki Celje 06000-0098-6169-617 s pripisom namena nakazila: v&tčina za zbiranje ponudb. 6. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina bfez obresti vms vosmih dnehcdiäHre najugodnejšega ponudnika. IV, POSTOPEKZA ZBIRANJE PONUDB 1. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavt. 2. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka ro^ za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodoo^ri najugodnejšega ponudnika obveščeni vosmih dnehodiz^re. 4. Prodajalec n dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim po* nudnikom, v kolikor ponudnik ne Izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakorkoli dnjgače ne sme ali ne more skisnitr kupc^rodajne pogodbe 5. Ponudbepodizklicnocenoeeneupoštevc^o. 6. Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne. 7. Ponudbe posijtte po pošb na Okrožno sodišče v Celju, PrešerrKTvS 22, 3000 Celje, s pripisom Stečajni postopek St 80/2007 - Ponudba za odkup-ne odpir^. V. DRUGO Vää infnrmfldje vTVßTi s prortajo ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pn stečajnem upravitelju Tomažu Kosu, tel.: 03/427-44-80 in GSM 041 652-165. iArww.novitednik.com m NOVI TEDNIK #ISIVIA BRALCEV - INFORMACIJE 23 Urednj^Tvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko ^ za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatiko zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo bili pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko Številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V Časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder Je doma. PREJELI SMO Predlog glede oblačenja v soli Sem mamica treh otrok in zaenkrat nimam problemov, kako se otroci oblačijo v Šoli. Vendar sem dobila Idejo, da bi bile zelo sprejemljive uniforme, ki bi bile zelo lepe, mladostne in bi poudarile status naših dijakov in študentov. Zakaj? Nadaljevanka Rebelde je obnorela tudi Slovenijo, in Če povprašate otroke, kaj mislijo o takšnih oblačilih, ki jih nosijo junaki v filmu, bi bili vsi zelo navdušeni - bela srajčka, kavbojke In rdeča kravata. Oziroma po barvi kravate bi se naj ločila stopnja razreda. Že sedaj se opazi, da se dekleta za razne prireditve rade oblačijo v stilu Rebelde. Veliko lepega sem videla tudi na potovanju v Sri Lan-kl, kjer so otroci tako lepo oblečeni (v Šolskih uniformah), da kar ostrmiš od le- UREDNiŠTVO pote, ko jih vidiš v skupini, prav posebno spoštovanje dobiš do učencev, prednost v vrsti pred trgovino, kjer Čakajo na malico, prednost na avtobusu, prednost na prehodu za pešce... Vse to je bilo opaženo. Bela oblačila, dekleta krila, fantje hlače, kravate pa so identifikaci ja, v kateri razred spadajo, ne glede na to ali je srednja Šola, osnovna šola ali fakulteta. Imam veliko fotografij otrok v skupini, ki so oblečeni v šolske uniforme. Našim otrokom in tudi staršem bi bile spremembe zelo všeč, saj otroci hočejo spremembe, zato pa se včasih tudi tako nesprejemljivo oblačijo- Pač sprememba, vendar bi oblačila morala biti zelo lepa. Sik, modema in primerna današnjemu Času, očarljiva in tudi privlačna, predvsem, ker si to želijo dekleta. Na razpisu bi se podjetja in posameznih lahko prijavili s svojo idejo o uniformi, z glasovanjem, anketami ali kako drugače bi Šolarji, starši in učitelji izbraH najboljšo in najlepšo uniformo, na- to bi šolstvo moralo naključno izbrati nekaj šol in razredov, ki bi jim bile uniforme podarjene za preizkušnjo. Tako bi videli odziv na takšno oblačenje, cena uniforme bi morala biti znatno nižja od normaJnih cen oblačil. Na-10 bi se morala ponuditi možnost vsem - ne pa obveza, ker vse, kar je vsiljeno po zakonu in pod prisilo nikoli in dobro. Jaz imam lak občutek, da bi se veČina Šol odločila za uniformo. Je pa tudi res, da v drugih državah prav država poskrbi za Šolske potrebščine in oblačila, staršev šolanje nič ne stane. Kako daleč smo s tem pri nas? Starši se odločajo, ali naj vzamejo kredit za dopust aii pa sploh ne bodo šH na dopust, ker bodo kredit porabili za nakup knjig in šolskih potrebščin ter oblačil za začetek šolskega leta. MARIJA ČAKŠ, Vojni k □ DRI TELEFDN Težavna zdravnica? Bralka, ki ne želi bili imenovana, trdi, da ima težave z zobozdravnico iz Zdravstvenega doma Celje (posredovala je njene osebne podatke). Prayn, da jo naroČi in ko nato pride k njej, ji zobozdravnica določi nov datum, prav tako naj bi bila neprijazna. Pritožuje se tudi, ker za kremo v vrednosti 20 evrov, ki jo je kupila v ambulanti, računa ni prejela. Računa ni prejela tudi njena soseda. Predstojnica zobozdravstvene dejavnosti v Zdravstvenem domu Celje, prim. Marta Križnar Škapin, odgovar- ja: »Zobozdravnica obžaluje, da ne more dali konkretnega odgovora, zakaj so pacientko prenaročili, ker ne pozna bralkiruh osebnih podatkov. 2a prenaročanje pacientov navadno obstajajo utemeljeni razlogi. Planirana odsotnost je redni letni dopust. V primeru odsotnosti zaradi bolezni ali drugih nenapovedanih krajših odsotnosti, ko pacienta ni mogoče pravočasno obvestiti, pa je vedno v ambulanti medicinska sestra. Ta je pacientu dolžna prijazno obrazložili, zakaj ga je potrebno prenaročiti. Glede kreme, ki jo je brai-ka prejela v ambulanti in ni prejela računa, pa gre po navedbi zobozdravnice za gel. ki preprečuje karies in deluje pomirjevalno na občutljive zobne vratove pri odraslih pacientih. Ker tega zdravila nI mogoče nabaviti v slovenskih lekarnah, ga je zobozdravnica ^ama nabavila v tujini in ga priporočila nekaterim ri-zičnim pacientom proti plačilu. Ker pa tak način posredovanja zdravil v javni zobozdravstveni službi ni dovoljen, smo omenjeno zobozdravnico na prekršek opozorili.« Nlija izobrasba Bralec (posredoval je osebne podatke) je invalid tretje kategorije. Kot pravi, je v njegovi tri leta stari odločbi zapisano, da za deio voznika ni sposoben, lahko pa opravlja svoj poklic ali lahko fizično deio. V javnem podjetju» kjer je zaposlen, mu nudijo delo za nižjo izobra2J30 (druge stopnje, on Ima Četrto), kar bralec odklanja, zato mu grozijo s prekinitvijo delovne po-gc^be. Za ponujeno delo je prinesel zdravnikovo potrdilo, da zanj ni sposoben. Srečko Cater, seiaetar 00 Zveze svobodnih sindikatov Celje, odgovarja: »Gospod ima v rokah pravnomočno odločbo invalidske komisije in prav tako soglasje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da ponujeno delovno mesto ustreza pogojem, ki jih navaja komisija. Če se komisija moti in odrejeno delo lahko poslabša zdravstveno stanje zavarovanca. potem je le-ta upravičen od svojega zdrav- nika zahtevati ponovni postopek pred invalidsko komisijo, medtem pa mora opravljati deio, ki mu je ponujeno ali biti v bolniškem staležu. V nobenem primeru ne more (in ne sme) zavrniti ponujenega dela. ki na osnovi verificiranega mnenja stroke ustreza njegovi preostali de-lazmožnosti, V kolikor delo zavrne, je to njegova svobodna odločitev, ki ima za posledico prekinitev pogodbe o zaposülvi na željo delojemalca. V tem primeru nima iz naslova prenehanja delovnega razmerja nobenih pravic, Glede razporeditve na nižje ocenjeno delovno mesto pripada delojemalcu v skladu z zakonom ustrezno nadomestilo v vi Sini, ki je za te primere določena. Delodajalec ima v primeru, da za invalida resnično ne bi bilo ustreznega delovnega mesta, možnost pridobili ustrezno soglasje ministrstva za delo in delavcu kljub invalidnosti odpovedati pogodbo o zaposlitvi, V tem primeru so delojemalcu zagotovljene vse pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.«BJ Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete Številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, V9ak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. r Živimo ceneje Ponudba velja od 2.7. do 16. 7. 2008 CEÜE Potfjavorikova 2. Pon.-pet.: 8.00 «20.00/500.: 8.00-20.00 ZAL£C Savinjska cesta 19, Pon.-peC.: 8.00 - 20.00/Sob.i 8.00 - 1 S.OO ŠEMPETER Savinjska ulica 2, Poft.-pet.; 1^.00 - 20.00 / Sob.: 8.00 -15.00 Prenosni TV LCD Denver - 1 6B spomina -4,6cmn.8")lMrvniSTNM$rpn' • podpira WMA, MPB Format in ID9 zapise E*book funkcija - Sfiemanle glasu " funkcija ponavl|3nja - osvatlltav zaslona v 7 barvah - nabavljene barve tona-Equalker (Naturaf, Rock» Pop, Classic, Soft, )azz, D88} vsebuje igro - FM radijski sprejemnik - v kompletu so slušalke s priključkom 2,S mm, adapter za standardne slusalke mm, naf^Jatnik, US8 kabel, zgoščenka s programske opremo - toža 4S g 24 lO, Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 12. julij_ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna> 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. S.OO Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice» 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure}» 12.00 Novice, 13.00 Rilmi, 14.00 Regijske novice, 14.15 Pivo in cvetje, 15.00 Špon danes, 15.30 Dogodki isi odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Lestvica • 20 Vročih Radia C«lje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program z Andrejo in Robijera, 24,00 SNOP (Radio Pluj) NEDELJA. 13.juiij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00PoroeDo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 Z. jutran^ kronika RaSlo. 8.00 Poročiia. 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Srečko Križanec iz Štor. 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele. 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah Nedeljski glasbeni veter s Siavico Pa-dežnik, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK« 14. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kroniiu RaSlo, 8.00 Poroöla, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack- predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, U.OO Kulturni mozaik, 12.15 Bingo Jack - Izbiramo skladbi tedna, 13.00 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, M.OORegijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.30 DogodW in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak pokiic za vsakogar!, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Mala dežela-velik korak, l8.30PogleitevzvezdezGordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24,00 SNOP (Radio Robin) TOREK, 15. julii 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 9.15 Steloskop, 10.00 Novice, 11.00 Kukuini mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Male živali, \^like ljubezni, 13.00 Mala dežela-velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Spon danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Nlvsezažrkancija,je$eznanje-kviz. 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Robin) SREDA, 16. julij 5.00 Začetek jutranjega programa -jutranja nosial^ja, 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodij tedna. 5.45 Nostalgija va$a razvada, kaj pa Šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova mdodija tedna. 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7002. jutranja kronika RaSlo. 8.00 PoroCiia, 8.25 PoroäJo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Ni vsak za v«e in ni vsak poklic za vsakogar - ponoAntev. 12.00 Novice. 13.20MatiO-pošta, 13.30 MaiiO-kiici J4.00Re^j-ske novice, 15.00 Špon danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno. 1700 Kronüca. 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba. 24.00 SNOP (Ra-dioUnivox) ČETRTEK. 17. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6,00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSio, 8.00 Poročila, 8.25 Poročiio PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Rajske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 šport danes. 15.30 Dogo^ in odmevi RaSio, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika. 1745 Jack pot. 18.00 Odmev • ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop-ponovitev, 24.00 SNOP {Radio Ünivox) PETEK. 18. julij 5.00 Začetek jutianjega*programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poioälo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročiia, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Sedem dni nazaj-svežezdomačeestrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petiu, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje • s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrlvanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Do^dkiin odmevi RaSio. 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice. 19.15 Reggae moment, 24.00 SNOP (Radio Celje) Nena Lužar ob anstand Silvestra Javo mika Za trenutek naj ustavi naval smeha... Ne, brez šale ne gre. Nena Lužar ne more ostati niti za trenutek popolnoma resna. Ravno zato so morda urice z njo v radijskem etru za poslu^ice tako prijetne. »Tisti, ki me poznajo, pravijo, da sem pred mikrofonom vseeno bistveno bolj resna kot sicer,« pravi Nena, ki mi dela prav nič ni olajšala. Kakor hitro je ugasnila rdeča lučka v studiu, ki pomeni, da gremo v živo, sva bnilmiJi v smeh. Hja, tak temperament in življenjsko energijo je enostavno treba nekam kanaiizi-raü. Ko se po uredništvu razlega rahlo pritajen hehet, vemo, da je prišla Nena. Ki se je na »kraj zJoČina« vrnila po več letih. Radijske kilometrine ji ne manjka, podatek o U lebli pred mikrofonom je že sam po sebi dovolj zgovoren. Čeprav ml je zabič^, da njene stajosti ne smem natančno opredeliti. Kako je sploh zaplavala v radijske valove? »Včasih smo ogromno poslušali radio in se ml je pač zazdelo. da bi poskusila, da bi to bilo nekaj zame. Poleg tega je šlo za velik izziv, za preiz-ki^njo, ali sem sposobna. Mo-deratorstvo je bilo nekaj no- vega, nekaj, v čemer se Se nisem preizkusila, in prav radovedna sem bila, ali bom zmogla,« pravi Nena, ki je pred led začela delati na radijski postaji, ki ji ne bomo delali reklame, in se priučila vsega, kar mora dober radi-jec obvladali. Tudi tehničnega dela; Nena ima namreč lu-di izkušnje kot »one man band«, kar pomeni,dajo lahko v studiu pustite čisto samo; pred mešalno mizo in mikrofonom. »Ampak ne na Radiu Celje, tukaj imate vseeno nekoliko preveč stikal, bi se počutila malce izgubljeno.« pove. >'Kriva« je bila urednica Radia Celje Simona Srglez, ki jo je že prvič povabila na avdicijo in jo po nekajletnem premoru spet pritegnila v naše vrste. )>Radijsko delo je takšno, da te pač potegne vase, ko se enkrat to navadiš početi, ni več poli nazaj, na nek način postaneš zasvojen.« Ja, brez mikrofona ji živeti ni. In že jo spravim v zadrego z vprašanjem, kaj jo naredi drugačno od ostalih mode-ratorjev ter kaj meni, katere so njene odlike. Na lo nimamo pravega odgovora, ampak zagotovo bo nekaj na tem, da se sicer vsakdo lahko priuči pravilnega branja in da ima marsikdo prijeten glas, a čisto nekaj drugega je dodana vrednost. Energija, ki je tudi radijski valovi ne morejo uničiti in ki po-lujedo ušes poslušalcev. Ravno to je Nenin glavni atribut. »Včasih se res ne znam ugrizniti v jezik. Nisem kdo-ve kakšen diplomat. Povem naravnost, iskreno in neposredno naslovniku. Čeprav sem se sčasoma glede tega na radiu malce >v roke vze-la<,(< razmišlja Nena. za katero znajo sodelavci povedati, da je v vsem tem času Še nikoli niso videli namršče-ne. kaj Šele slabe volje. Je takšna tudi doma? O tem bi dosti več lahko povedala njen Srečko in 11-letna hči Lara. Vsekakor ji volje do novih izzivov ne manjka, saj je trenutno tudi študentka na eni od celjskih fakultet. »A zdaj me boš še vprašala, kaj počnem v prostem času?! Nič in to >ornk<,« zaključi Nena tisto, kar naj bi bil resen pogovor. Za kaj več boste morali enostavno preklopiti na frekvence Radia Celje. PM, folo: MM Kapo dol pred Sank Ročki! v sredinem Pop čveku na Radiu Celje smo gostili Aleša Uranjeka, člana zasedbe Sank Rock. 26 lei na glasbeni sceni ni malo. Še toliko bolj kot uspeh in obstanek na sceni pa prepriča podatek, da Aleš Še dandanes igra na bobne vsak dan, celo večkrat na dan... Zato, da je vedno boljši? Ne! Zato, ker je to njegova ljubezen iz otroštva in ker ljubi glasbo. In po (oliko letih je to zanj še vedno sprostitev. šank Ročki so skupina. pred katerimi človekmo-ra reči »Kapo dol!«, a vendar se oni klanjajo nam. Tistim, ki smo jim zvesrt že toliko let. in onim, ki postajajo zvesti. Sicer pa so nam ob 25-letnici lani postregli z nepozabnim koncertom v Velenju, v Četrtek pa je izšel njihov DVD z utrinki s tega kocerta ter dodanim albumom, ob katerem bosie uživali. Fantje, vsa Čast in kapo dol! PtVa priložnost za srečanje z njimi pa bo na Pivu in cvetju v soboto, kjer so že nekaj let nepogrešljivi. Foloi Grup A 20 VROČIH RADIA CELJE TliJAl£S1VlCA I VWAWVlOA-COtDfWY {2} 2. IFINEVERSEEYtXlRFACEAHAIN-mmiB^immA {7| 3. Btrnun'UP-SARABAfiBUfS {3| 4. WHSNtGflOWUP-PUSSVCATDOUS 14} 5. AamTV^ICRtED-SHARiraspneii o) 6. TEENAB£U]VEAJ=fAJR-AUQAKEYS (1j 7. OmaUIYYOURS-CRAIGDAVID (5) a SAY(AaiNEED)-CN£REPU&UC {4[ 9. JOHN WAYNE-SiLYIDOL {2| m LOOIPOP- UL WAYNE fL STATIC MAJOR 11) OOMAČAtfStVlCA I GRET1CA-M22 (3) t fOKAŽIMIJaMAL-STERBmn {4} 3. mMeSm-QLM |6) 4. JAZSIŽEUM-PANDA 12} 5. DANES.JirTW,VČERAJ-AMKAHORVAT (1) 6. NEŽ»IZANM>flEJ- MESTNI POSTOPAČI (5) 7. EDINI-SHEEVA (4) 8. UJfrAV$AM^-ANDflAŽ«}fiAR(3) 9. NIKOUTI NISEM DOVOÜ-MONKAPUČBJ 12} mNISITA-YIMIBANOA (1) PflEDUKAZATlUOLE^COi DOSSEOAGiftL-PERnYKATY CtkNYOUHEARME- emJEQ£S3AS PRE0106A ZA DOMAČO issway POSEBEJ uw-ormryAB£H VIŠJE-ULTRA NigralMK*: Ivo Trot Galeja 89b. Žalec hter^Kobtef, Kolodvorska 56c. SlovensM Bislncd flagrdiencd dvigneta altHmi. Id jo podarja ZKPfTSVS, na oglasnem (HMe[icu Radia Celje, UsWico 20 vroäh l^ posfuiste v^D soboto cpb 18. uri VHTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 (7) ft} (2) 13) (6) {2} 13) (4) CEUSKINSpto 1. KJBBOŠSm-VESEL£ŠTAERK£ 2. 6A5ll£C-NAViKANKE 3. PRV1JEMAr-2AP6JrVK£ 4. KUSPOnC-VRT 5. TAK'J£MEDBRAT1- mmmmptHi PREDIOGZALISTVICO: ČST1 BOŠ MOJAPUNCA-GOITI SLOVENSKIH S plus I PESCMSftCA- GOREKJSfQKVNTET Z ZAI>ÜIA£)OVSNOP-SÜAJ 3. POU(AMED(ŽUA MODRIVAl 4. ČASMEMSPREMENl-ANS. PROSEN 5. »V081£KAR-ANS.RANČ1Č raEDLOGZAliSTVICO; HVALA TI Oä-NAVEZA Najnmea: , franci smavcac. Zavili 19. Žalec J(Ke Gdec. Poblatimd U Ušto Nagr^aia dvignela nagrado na oglasrem «Wu Radia Celje. Lestvico Celjskili 5 I^Hioposkisate vsak poimMjek ob 22.15 un, lestvico Sknremläh 5 pa ob 23.15 uri. Za prsdtogs z obeh lestviciahka g^Kifele i^a ito^šsnn s prilaŽBnim kupon&om. PcSjits jo na nes^ Novi tetMc. PrB^nuva 3000 Celje. WMi.i»lioGelje.coiii NASVETI Pravi gobarji so naravovarstveniici Gobarsko društvo se uk-varja s spoznavanjem in proučevanjem gob. Od Članov društva se zato zahteva, da se obnašajo v skia* du z gobarskim kodeksom, pravili društva in seveda tako, kot se za varstvenika narave spodobi. Gobarji namreč nismo le nabiraid gob (vsaj ne bi smeli biti), ampak se zavzemamo tudi za Čisto okolje, varovanje gob (mikoflore), kar nam je prvenstvena naloga in seveda varovanje narave nasploh. Vendar obnašanje članov m vedno v skladu s temi načeli: veliko jih pride v društvo zaradi druženja, zabave in, da spoznajo čim več gob za v lonec, potem jih pa običajno ni več na spregled. Takšni člani niso zaželeni! In prav takšni Člani pogosto izzovejo nesoglasja, celo prepire v društvu, saj se radi hvalijo s svojimi neznansko velikimi gobji-mi berami, kažejo slike svojih »gobjih junakov« in ne sprejmejo razlag poznavalcev, novosti in pravil, ki so podlaga za vsako dobro delujoče društvo. V Sloveniji imamo žal tudi takšna društva, ki imajo v svojih kodeksih oz. pravilih, da mora vsak član društva prispevati nekaj kg svežih gob na leto za društvo, kar je popolnoma skregano z vsako logiko o varstvu mikoflore in narave. Društvo te zbrane gobe verjetno potem proda, kam pa gredo sredstva, lahko samo ugibamo! Organi- Člani gobarskega društva Bisernica tz Celja na ekskuniji ziranl gobarji, člani gobarskih društev, se moramo ob-našatikot naravo varstveniki, ki varujemo vsa živa bitja v naravi, poudarek pa je seveda na varovanju našega gob-jega bogastva oz. mikoflore. Pred novo gobarsko sesono - Preden se odpravimo v gozd, se usU'ezno oblečemo in obujemo ter zaščitimo s primernim repelentom (zaščitnim sprejem), ko pridemo domov, pa se obvezno stuši-rajmo in dobro preglejmo. - Če se odpravimo nabirat gobe z avtomobilom, pazimo, kje bomo parkirali. Po zakonu lahko parkiramo največ 5 m od ceste v gozd in pazimo, da ne pomendramo podrasti in dreves. -Z zakonom določena rekvizita pri nabiranju gob sta košara [ali podobna zračna embalaža) in nož. Košara zato, da skozi reže padajo trosi, nož pa zato, da gobe na rastišču že grobo očistimo. - Po gozdu hodimo tiho, da s truščem in vpitjem ne molimo prebivalcev gozda oz. ne plašimo živali. • Nabiramo le normalno razvite odrasle gobe, nikoli premladih ali prestarih gob. - Naberemo le toliko gob, kot jih lahko v enem dnevu sami porabimo. Z zakonom določena količina je2 kg gob na dan. Zakon prepoveduje tudi nabiranje zavarovanih vrst gob, od katerih so naj- bolj poznane knežja mušni-ca (lurželj, blagva), kraljevi goban, navadna lisička - lu-skati razUček, žoUa lisička, žlahtni ded, Črni kuštravec in vse vrste gomoljik (tartufov). - Gob ne trgamo iz zemlje, ker lahko Iztrgamo tudi micelij. Bet rahlo zasučemo in gobo nežno izvlečemo iz zemlje. Če je bet žilav ali tanek, ga nad zemljo odreže-mo. • Ne uničujemo gob, ki jih ne poznamo ali zanje vemo, da so strupene. Nekatere gobe so pravi okras narave (npr. rdeče mušnice). - In Še prvi in najpomembnejši zakon gobaijenja: na-birajmo le tiste gobe, ki jih sami res dobro poznamo! ANA IVANOVIČ ogodbeni partner ATKA-FIN A.O.O., Stanetova ulica 5, Celje telefon: 03 4901805 TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, II. juiij: Že kmalu po polnoči bo Luna v kvadratu z Venero. Tehtnice, Ovni, Kozorogi in Raki lahko ta vpliv doživite kot omejitev, zato se boste morda težje prilagajali okoliščinam. Luna prestopa v močnega Škorpijona in prinaša kar v treh skladnih kombinacijah z Merkurjem, Saturnom in Marsom veliko pozitivnega-Izkoristite dan. saj bodo Čustva usklajena z razumom, manjkalo vam ne bo strasti, elana in navdušenja. Sobota, 12. julij: Luna bo v prijetnem sekstilu z Jupitrom in s Soncem in irigo-nom z Luno. Moška in ženska energija bosta usklajeni, primerno za razreševanje konfliktnih situacij v ljubezni. Lahko ste pravilno razumljeni. zato na dan z besedo, če vas kaj muči. Venera, kraljica ljubezni, prestopa v toplega Leva in prinaša veliko dobrega. Nedelja, 13. julij: Luna bo v trigonu z Uranom, kar povečuje intuicijo, življenje obrača v srečnejšo stran. Mogoče boste celo preveč brezskrbni, saj bo Luna tudi v kva-dratu z Neptunom, ki ne prinaša najbolj jasne slike dogodkov, vendar vas to ne bo pretirano motilo. Popoldne Luna prestopi v Strelca, In ker bo kasneje tudi v lepem položaju z Venero, boste v ljubezni Še posebej blesteli Ovni, Levi in Strelci. Ponedeljek, .14. julij: Luna bo v kvadratu s Saturnom in z Marsom, kar od vas zahteva večjo umirjenost, prilagodljivost in potrpežljivost. Slednje vetja še posebej za Dvojčke, Strelce, Device in Ribe. Ugodno je, da zaklju-čitedoločene projekte» za resno delo ter načrtovanje, saj bo Merkur v dobrem aspek-tu s Saturnom. Trigon Sonca z Uranom vam lahko pomaga priti do kakšne izvirne rešitve ali dobre ideje. Torek, 15. julij: Luna bo v kvadratu z Uranom popold- ne povzročala stres in povečevala nemir: Skušajte se sprostiti tako, kot vam odgovarja. Merkur bo v odlični kombinaciji z Marsom, zato vam drznosti in odločnosti ne bo primanjkovalo. Mogoče boste zara^ povečanega adrenalina še uspešnejši kot ponavadi. Sreda, 16. julij: Luna bo v konjukciji s Plutonom, kar bo prineslo potrebo po razišče van ju določenih situacij. Vedite, da na hitro ne morete narediti ničesar, z naglico si lahko le Škodujete, saj gre za proces, ki je dolgotrajen. Luna prestopi v Kozoroga in bo zvečer v lepem položaju s Saturnom. Situacijo boste zato lažje obvladovali, občutili boste, da kontrolirate in nadzorujete dogodke, kar vas bo pomirjajo. Četrtek, 17. juJij: Luna že ponoči tvori trigon z Marsom, kar bo prineslo povečano energijo, optimizem in elan, Slednje boste najbolj inten-^ zivno občutili Biki, Device in Kozorogi. Opozicija Lune z Merkurjem vas bo silila k akciji za vsako ceno, saj boste hoteli uveljavljati spremembe. Dobra protiutež temu bo konjukcija Lune z Jupitrom, ki prinaša lepe priložnosti in obilico optimizma ter bolj zmerno ravnanje. Aslrologinjj CORDANA in DOLORES ASTROLOGiNJA GORDANA 9sm 04140493S mU244Z napovedi, biolerapije. regresije astrologir^ .90rdana@s(0l. net www.90nJdnd.si ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 0901426 27 gsmr 041 519265 napovedi, primerjalna analiza dslrologinja@dolores.s( www.dolofes.» OFTIICA J^Mlahir PE CEUE, Stanetova ulica 13. tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje zo proizvodnjo In trgovf no z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 33O1PETROVČE.L«V0C38 Telefon: 03/428 55 SO, fox: 03/426 55 83 Pogodbeni panne/ ATKA-FIN d.o.o., Stanetova ulica 5, Celje telefon: 03 490 18 05 Ekskluzivno v lSiKDRnančn3to(ka novitednik www.novitednik.com Novi motorji za audija TT Pri Audiju gre njihov roads ter/kupe TT dobro v promet, zato so tudi popestrili poDudbo motorjev. V izvedenki TIS se tako vrti bencinski štirivaljnik zgib-no prostornino 1,8 litra in z 200 kW/'272 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti. Ta motor bodo namenjaii obema karoserij skima različicama (torej kupeju in roadsterju), serijsko pa je dodan 6-stopenj-ski ročni menjalnik, medtem ko si je mogoče za doplačilo omisliti tudi samodejni, prav tako 6-stopenjski S tronic z dvema skiopkama. Ta varianta IT ima seveda tudi stalni štirikolesni pogon quattro, po tovarniških podatkih je najvišja hitrost omejena na 250 km/h, pospešek do 100 km/ h pa je 5,4 oziroma 5,2 sekunde. TT je ob tem dobil tudi dizelski motor. Gre za 2-litrski agregat s 125 kW/ 170 KM, dodan je 6-stopenj-skl ročni menjalnik. Najvišja hitrost je 226 km/h, pospešek do 100 km/h 7,5 se- AudiTTS kunde, povprečna poraba pa naj bi bila po tovarniških podatkih 5,3 litra goriva. TTS je v eni ali drugi ka-roserijski izvedbi k nam pripeljal junija, vse druge omenjene novosti pa septembra. V najcenejši izvedbi bo TTS naprodaj za 49.680 evrov- GM: do leta 2012 voiilo z gorivnimi celicami Bolj ali manj je znano, da se avtomobilske tovaroe zavzeto lotevajo alternativnih avtomobilskih pogonov, vendar so poti oziroma načini različni. Ameriški General Motors zdaj pravi, da bo do leta 2012 na cesto in v trgovine postavil hibridno vozilo, ki bo šlo tudi s pomočjo ener^je iz gorivnjh celic. Še bpij presenetljiva je trditev» da naj bi bil GM prvi izdelov^ec, ki bo prod^ vsaj milijon vozil na hibridni pogon z dobičkom. Porsche računa na panamero Porsche izjemno dobro posluje, pa Čeprav ima v svojem programu samo štiri modele (boxster, cayman, 911 in cayenne). Kmalu bo na cesto zapeljal tudi porsche pa na m era. Gre za Šlirisedežni kupe, pri Čemer Porsche računa, da se mu bo v letu dni posrečilo prodati vsaj 20 tisoč panamer, vendar ta hip cene še niso določene. MOTfCT SttfB Miloft«» dmm'Mßf ^majt^ VCUHA IZBIRA PNCVMRTIK PO UGODNIH CCNAH Kia soul Soul gre v serijsko izdelavo Na letošnjem ženevskem avtomobilskem salonu je ECia predstavila konceptno vozilo soul. V resnici so bile na ogled tri variante tega vozila (burner, diva in searcher), ki so nastale v Künem oblikovalskem centru v Evropi. Sedaj tovarna sporoča, da bo na oktobrskem salonu v Parizu na ogled končna verzija soula. Zanimivo je, da si bodo lahko kupci avto priredili precej po svojem okusu. Sicer pa bo soul nastajaj v Južni Koreji. VAVVV <1 PRILAGODLJIV IZNAJDLJIV r Si TiP za TePee ali NiSi? Ce cen$ prntorriost cayvgvw mr^o}>co odtagiln^h p'-w.crvv. rnožnos? rtdiir« peomi rvJiir»im nwoqi Awne W s^ l^bomtr^ t JodobnimrkombAmgrwmi, potenje odff^iofprepr«^ 9 Na^boqs d2 o|(0dK V ^tfO V u^oru <1 « dOficMXTs 2Ä TESTNO V02N)Q Toda randi V2n«mirt«>j.i n^ ne ipregfejte ugodne ponudbe cfubK motfs^ov Partner PROSTOREN ZEV SALONIH PEUGEOT " f V* '«C^Ä« < AVTO CELjE d.cf. ■ tpav<«va 21.3000 Ce1>e • t«U 03 426 12 42 »PE PEUGEOT RAVNE ^ Dobja w 126.2390 Ravne na KoroUcem ■ tel.: 02 870 56 80 «AVTO IGOR d.ao. • Čmova 33/a, 3320 V«lenj« • Cel.: 03 696 69 30 • AVTO GOLEČ s.p. • Žolgarjeva 2310 SI. Bistrica • tel.: 02 80 55 380*AVT05ERVI$ MARJAN TRATNIK s.p. • i.i>djca ob Savinji 49.3313 Polzela-tel.: 03 700 n 90 ©wotedhik Naročniki Novega tednika boste l^ko naroCrttice ugodnosti • 4 male ogicam v Noirem tedniku do fO besed fan testtMo na Radiu Celje • izkonstm idcUuCnossvo^naroemSko Icartk». naroCfiBko položnico oTtroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. NetekorlMene ugodnosti se ne prenesejo v naslednje leto! PRODAM FOU) »Korl korovon, turbo diesd, letnik 1994, fdm barve, prodom Telebn 04) 862-289. - 3469 STROJI PRODAM HIDRAVLIČNI M« zo pobkiihn nopfovo pri somonoklodofni prikolici if> h^ro-vliaii iifln^dr zo odpironle touiito pri (istemt, zo gnojevko znomke Crelno Kroni pmlom. Teleton 041 999-906, D404SS99D. $284 SAMOHAKUOALKO Sip, pvholnikToffun. z motorjem in kosilnico Bes, s sedeiem, prodom. TeleFon 041261-676. 3277 ZRMJE, na tnolomi pogon« prodani zo 200 EtlR.Te;e((vi041664-733. 3383 SKOBELJNI stroj, »rino 40 on, prodom. TeleFon(O3)5774^V05US0-l}4. 3462 POSEST PRODAM PARCRO zo gradnjo rnonjia |gospo> dor^o bivolni obfdrt), 2.500 m', no lepi, mirni, soinni kgi, s pridobljenim grodbenim dovoljenjem, v bližin) Nove Cerkve, prodom, lelefoo 031314416. 3340 DVOSfANOVAHJSXO hišo. z go^or^kim poslopjem, no lepi, sončni legi, 16 km iz Celjo, prodom. Telefon 04) 664-733. GRADBtHO parcelo, zo asf alfirono cesk^ v Hniševcu, prodomo. Telefon 041 654-729. $347 nepremičnine TEL Oa 041 368.626 www.pgp-r>«pi«rnlcn^ne.com ZtiiC witff. Posfovni prostor, prit&oii, možno preureditev v stonovnnje, 80 m^, 5voj parkirni prostor, prodom.Tefe-Fon0312B6-283di{03)54M253. 3429 MJIŠČE^grodbai», 1.200 na rBlodji Celt^Voinik, ugodno prodom. Telefon 031 372-449. 3449 NOVA Cerkev. Prodorno zozldlj»o ponelo, 2.508m^po(enil7EUR/m'.relefQn 041 70B-198. Svetovanje, Ivnn Andre) Krbovo<, s. p.. Gorico pri ^/Tnem 57 c, Celje; hltp://svetovanje.goiba. net. n Dranske, urejeno, vzdrievo-no hiso, Tokoj vseljivo, no lepi lokodji, prodam. Ceno po ogledu. Telebn 041 20W57. 3461 SWrAD pri Grünem, novo nose^ Hitt, letnik 1982, zemljišn B39 m', 280 m^ bivohe površine, k*^ p * m, prodom. Db hi» lesen (^iekj,3,5*5m. Vrt 12-16 m, fN)d njim klet 2,5 "4 m. Da hiše asfolt in lovno razsveHiovo. V letu 2004 do 2006 zamenjano streho in c^tno slovbno p^ištvD. No soTKni legL Cenopo dogovo-ru.Te}efon04] 560-539. 346i Mäv poslovni prostor v centni Ci^ 250 m', 23 razne otirtr» d^ur ostir trgowno imiummt www.teps.si lnt»mi*eiii:aAI 653 976 2tfenlift JiaUi« KOZJE, PHštot^. Prodorno stonovanjsko \m z gospodorskim objektom in drvarnico, leto gradnje 1920. odoplirono 1995, pribltžnollOm^stanovoniskili površin * 1 hektor kmetijüiego zemljišča, zo 49.500 EilUTe^on 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p., Gorico pri Smortnem 571, Cel)e; http:// svetovonje.golbo.net. n ROGATEC Donodta Gofa. Prodorno zemtjiv c'e pod stavbo, 48 m', povHino stovbe 39,12 m^ (storo itonovonjska hi»), wnogrod ISO njivo 1.000 m^ ter po^ik 498 m\ Zemljme pod sfovbo, 124 m', stonovoni^ke povrane 346,05 m^ (slonovonjsko Mšo z opremo), leto Izgrodnje 1974, vseljeno 1990, prodojo se skupoj za 96.000 EUMelefon 041 700-198. Svetovonje, Kan Andrej Krbo-VD^ s. p.. Gorico pri črtnem 57 ^ Celje; http://svelovorje.gajbo.net. n JURKLOŠTER, Blatni Vfh. Prodomo kmečko hišo, 1)8 m^ zgospodorskimi poslopji (4) in 87 m^) ter 58.859 m' kmetijskih zemijišc, zgrajeno 1910, prenovljeno 19B0, elektrika, vodo, telefon, asFolti ron dostop, zo 75.000 EUR. Telefon 041 708 19B. Svetovo-nje, Ivan Andre; Krbovac, s. p., Gorifočen čas, z rrtožnostjo zapo^itve za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom in stimulativnim ii^čitom.. Kandidati naj pi^e prlj^e z opisom dosedanjih Izkušenj in potrdil o izpolnjevanju pogojev (s svojo telefonsko številko) pošllejo v 8 dneh po objavi na r^ov: OMV Cetje-Aero. Dečkova 39. 3000 CeUe. O izbonj bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanj objavi, fnf.: 041 681-747. it. 54« 11. julij 2008 NOVI TEDNIK BilALi OGLASI - INFORMACIJE 27 NUMERO VNO MIOinUVSZATOSLEHE, TQOlUDOlOäläkSumKOJENa DO SO % obrementtve, sfare obveznosti niso oviro. Krddiri no o&novt vozilo h leasingi. Mofflosi odptocilo na položnice. Pridemo fudi no dom. NUMERO UNO Robwl Kukov^ t p, Mllnik« vi, S3. »eK: 02/252-48-26, 041/750-560 rrrmrnm POSOJILA MEOIAPIN KOU d O.O.. OunaJ^ 21.Uu&li«nd Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop MVA^A, bvron pri Opcfip. Prodorno hi»-pontnßki objeld, nedolec od tentro no-s«ljQ, 50 m' površine, 2S0 m oddaljeno od morjo, zgrojeno 19^1940, prenov-Ijm ?004-2005. zo 71000 CUR. Ic^ foo041 708-198. Svetovanie>on Andrej Xrbovoc, s. p., Gorica priSmarineni S7 (, Celje; hnp://syetQvoni6.goi-bo.nel. n FRAMOLOVD, 6e(fce. Prodamo poslovno-slonovon^ obfefcl, 330 m^ dvorik'e 388 in^ zgrcjen 1902, prizidek 1968, zo 65.000 EU«. Ifllefon Ml 708-198. Svetovanje, Inn Andrej Krbovot, Gorico pri črtnem 57^ Celje; fit^// svetovonje.goiba.nel. n ROGAŠKA Slotino, Rolon^o vos. Prodorno grodbeno porcele, 965 m', i urejenitn pristopom, komunolna infrostnilcfuto v bföni, osfalmo «eslo 20 m od parcele, no porceli gradbeni objekt, zo 35.000 EUR. Telefon 041 706-198. Sve-rovonje, Ivon Andref l^vcc, s. p., Gorico pri Šmortnen^ 57 c, Cetje; http:// 5ve(ovanje.gojfao.n€^ n KUPIM HIŠO vCefvbpimzogoIiMnD.Telebn 041 826-594. 3043 KMERISKO zemljBceali kmetijo, v Celju in cdcotid, kupim. Telefon 041 839-919, 031705480. 3062 VIKEND ponelo oli h«, gotovino 90.000 EUR, lokocijo (et^Mkolico do 25 km, kupim. Telefon 031 400473. 33i6 ODDAM HIŠO bl/zu Cdjo oddom. Telefon 040 527-929. p V lEf I norovi bfau gozdo oddom v nojem portelo, možno zo vrl ol; prostor za piknik, no Ljubečni. Telefon 031 671-27D ali (03) 809 5008. lUm HIŠO oli veqestanovoflie, voboni Bmsiovn oli 20 do 25 km obli Celjo, nujno Kče mlado družino do zoHka novego lol-skegoleto.TelefonO.0419-55B.040 419-557. 3378 PRODAM VNEPO^W blmni4. O&novneiole, DeSu)* vo noselje, pndo m obnovljeno Snovanje. 81 niUelefon04W81-166, po 16. WL 33d3 CEUE, Dečkovo naselje. 50 klimo, vrt, porkirno mesto, iepo rozporedhev, mimo okolho, bližino Šote, vrtco, prodom to 82.000 EUR. T^fon 041 710-622. 33323333 GOTOVINSKA POSOJILA IN OMUPI POSOJIL DO 3400 EUR. Do 36 mesecev na osMvi OD, pokojoine in vašega voiila PE CEUC. UL VTV. aMü'tt 14, 03/4257000 KMURSKA SOBOTA, Stanet« Aoznuifui U, 02/921 30 00 PE MAflttOA. Parti£«njta 3-5. 02/2341000 PC SlQwnj Gfod^c, RohImvb r« 02/8«12000 B0filAf1N,d.o.«.. Shiv«n»ha27.1000Ljubl|aM POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOII 03/490 03 36 Zniüer's Celje« Gosposka ul. 7 SOVINSKlINHIPOTEKARNtl UfO^TH/aOVSCVA&PRUlOIlS, POPIAÖUH BLDMO^ UVIt^ OAAŽBE. RUBÖt UMfMl ZMAMVAUOiU. OAVČNE. mäUNE IN DRUSE OeVEZNOSTI. VIDIM (^ptika TIWHEQ H5I,6SMOIIOI za H^ I24IU ^E, Hudinjo. Predom dvosobno itonovo-nje v dfugem nodstropju, prefiovljmo leto 2005. mim vso infrostrukturo, 1.500 EUK/in^stonovonjske površine. Telefon 031 467-626. 3354 ^ISOBNOslonovn^e, 76 m', vNazarjah, prodom.T^051 640, prodom.TelefonOSI 399-703. 3445 mu rti iHjsoomi 031 342 118 in 380 072 PROrylETZ ^EPREMIČMIMMI KAKUP. raOOAJA. NAJEM. C£Nim CCLK - Lm, fiat, hü» I2S nZ ibrisne ^ vrü(nPH*U.L TSZS.r'asM'U'niniirait-fim vrtin, n pofittlrufn oi^dfttn, pvcch n2, vlipOniTiiiti «tin«v«AjsU sOtttU iv«o bMbo HifTvmAtim. njia 230i300 EUR. pr» dsfflo. ßROaSLNO - slanov&nisk» h\ü L 1975. slin povrlin cu. 180 nZ ia stare^ nizkj bteiki Nia. unjnu ludi a dlw^e i pom^ nin otifikton irt nw^ novo^avl^ni k» niK kol gvilfil n^dnni^li. z ninjlo nfm in urejrain Bkresno4«l«n(4vniTn vrtom, skup-n9VB4ilostiv«S|tfiite1vuiii«ri3.S71 nima 180.00C CCUE • naMljs Lave. 2.5 «Ano sunranir. 74.S nZ. ohranjii» m ^Kotoo vob-2»vttu.««lobi dvigaf». w\» 9S.OOO EUR. prodano. Aui| r.o.c. 1 7. 2008 aepre) deluie ott novrm nasloMU. Liuhljanska 2C1, 3000 Cvit» <4 nodstt Porkirne hišo VAbijenil CBJE. Prodorno no novo opremljeno gorso-fljero s posebnimi ločenimi sklodisöio-poslovnimi prostori v pTit[(qu individuol-ne stonovonjsks bise (16 m^ In bivolni-m prostori v 2. nodstropju (22 m^), prenovijeno 2006, za 3B.000 EUR.Tel^ fon 041 708-198. Svetovonje, Ivon Andrej Krbovcc, s. p.. Gorica priSmortnem 57 (, Celje; hnp//svetovonts.goi' bo.net. n CEUE. Ptdomo dvosobno stanovanje v Okrogorjevi utici, v 2. nodstropju slono-vanjskego Uoko, z dwgolom, 48,70 m', zgrajeno 1962, prenovijeno 2003, zo 73.SD0 EUR. Telefon 041 70B-198.Svq-tovon'te, Ivan Andrej Krbavoc, s. p., Gorico pri Šmortnem 57 c, Cd je; http// svetovanje.gajbo.net. n CHJE. Prodamo dvoinpolsobno stonovot^ v Okrogorjevi ulid, v 6. nodsiropju slo-novoJtjsksga blob, z dvigolom, 72,19 zgrajeno 1980, prenovljeno 1990, zo 69.800 EUR. Telefon 04176B-19B. Svetoval^, Ivan Andrej Xrbovoc, s. p., Gorico pri Smortnem 571, C^; http;// svetovonie.gajbo.net. n Obveščamo v^ $voje zveste stranke, da se 5.7.2008 v prostorih zasebne očesne ambulante VIDIM na Mariborski cesti S6 v poslovni statvi EK. odpira tudi VIDIM Optika. Odpiralni 6aa je: odponedeljkadopet4(a:od9.00do 16.30 ter ob sobotahmedd.OOin 13.00. Naročanje na pre^le^ za očala poteka v delovr^em času optike na leletonski številki 03/491-2900 In GSM: 070 646-180. Potrudili se bomo, da bodo vse nase stranke resničr>o dobro videle. Boštjan Drev. dr. med.. spec, oftalmolog CEUE, 34 m' monsotdno (2. nodstnpje) slonovonje, potrebno monfso obnove, lepo, mima lokanja, Skalno klet, pr^ dom zo 34.990 EUK. Telefon 031 546-227. 3430 CEUE, Hudinjo. Dvosobno stonovonje, 53 m', v 1. nodstn)pju, zbolkonom, v doli obnot^teno, prodom. Telefon 041604-031. 3463 ODDAM APARTMA, Izolo, sloro jedro, 150 m od morjo (2 odr.*2ol4 50 EUR/dan, oddotno.Telefon031 37CM86. p DVOSOBNO slonovonje v Žalcu, v privalni htsi, noselje UNu, oddom v nojem. Telefon 041 668-291. 3420 DVOINPOLSOBNO opremljeno stonovonje no Hudinjt, teno 300 EUR, oddam. TeW-fon041 95M16. 34oe SOBEzo driovce, sobaso oprenljene, upofo-bo kuhinje in kopoinke, oddom. Stonovonje je v mestu, placflo po dogovoni. Kriateod6.do22.ure,t^fonD40174. 666,040588466.3414 tf ARTMAJE v Kopru ugodno oddomo. Tele-fon031 398069. p MA Moribonki cesti oddom op^enljeno dvoinpolsobno stonovanfe, ceno 300 EUR«stroski. Telefon po 16. uri, 041 362-031. 3452 STAMVAlUEv Celju, Breg 6,60 m^ oddom. Ceno po dogovoru. Telefon 040 464-139. 3460 IŠČEM hUUHNO gononjeroali eflosobnoslonovo' nje, v oko^d Ce^o do Žcko, nvjno potrebuje upokojenec-voznik. T^fon D41 602-395. d373 ODDAM GARAŽO no ZeleM (zo tehnično Šolo) od-dam.yelefonl}31 305-796. 3426 PitODAM VRTNE mize s Uopmi prodom. Tekifon 5771 -699. 335d KIK'ALNikl blok Gorenje, urino 60 on,» zopokiran, prodom zo 200 IW^. Telefon 545U77. 3415 HLADIIMIK z zomrzovoln^kom, hlodilnik, sfe^n^ lelevizor, poh^, dnevno io-bo, kflvcin mizo prodom. Tetefon 040 869-481. 3407 PRODAM EJ3K1 PRODAM DIATONIČMO bormon (ko, vrhunske izdelave, kraljico C, F, 6, modre barve, prodom. TelefortD41 664-733. 3383 D1AT0NIQKI hormoniko, novo, v^acost34, trikrot ogloseno, C, F, 6, dvo dodolno gumbo, prodom. Telefor) 031 485468. 3431 HARMONIKO Zupon. trivrstno, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 051 200-755. 3457 raOMM V^ praSkev, 30 do 120 kg, možen zflkol od doäovo, prodom. Telefon 041 263427. ei7 JARKICtomeri^' beli hajla|n (legho 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih ogiasov« do ene čestitke na Radiu Ceije ter do kartice ugodnih nakupov. tudi letnik 2008 CTTTlIII prilogo TV-OKNO! ^-^-t-S-LLI V&afc petek 4t iMrwiA $tranj televiajskeoa sporeda in laiHiM^^ mmm Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in pritmek: KiaJ:_ Dstum rojstva: Nepreklicno naročam ftovi tednik za mimanj 6 maaecav podp« NT&RC iLao. ba poduke uporabljal samo a poirt^ OftroAnilk« alužb« Nev«gs tednika MAU OGLASI - INFORMACIJE mJČKOstnniafto, t«b 1S0 kg, sloro )0 tednov, prodom. Telefon 040241-355. 34^ DVE tdi6u simentolki, stori Hdni prodom. Telefon 5799-217. $3S2 DVE teiü, breji 6 mesecev, 200 kg, prodom, mozTko nien{ovo zo klovnozhrine. Telefon 031743-351,582M79. 3453 KUPIM KRAVO, zmWwnoCbreto. kupim. Tel^n 070 205-324. 3440 »POSU: • kuhdije -natakarje - pizzopeka PRODAM KDEŠ vino, modra froflkinjo In žomefno ^ino ler belo vino, loški rizling, kerndf in diordonsy, prodom. Telefon 61D-1078, 031 646-273, SB22-533, 041 956-250. Š 329 3256 SEiO AomUnoin vriiui^ vino, ceno od 1 EUJt/liler, prodom. Telefon 070 829-127. 3327 KORlßO vzmju prodom. Telefon 041261-676. 3369 BAURA)10$loniozflrtve,pol,20EUI{ iß semetnko ojdo, po 0,80 EUR, prodom. Teleron041 649-414. Š346 1001 jvrke in skvovko pndom. Triebn 5741-347. 3401 SLAMO, 1,5 ho, prodom. Telef^ 041794-275. Š349 KAKOVOSnO belo vfno, 2elo ugodno, do-dotni kolian^ popust, prodam. Telefon 04T 62(M16. 3425 KAKOVOSTNO belo vine, Hohfnlisort, šmor-ski okol^, ugodno prodom. Tetef on 040 129-576. 33» ZELO dobro norovno belo in rdeče vino po 0,70 EOR in SGd|evec ter ^vovko po 3,5 do 4 EUR/litsr, prodom. Telefon 04} 824-983. 3470 Kontakt 041-322-889 WMiwiiiiii.Srtat^ m ÜA* S^nsvno polovon|e po Italiji in Spani]!, zo eno o^ebo ter drugi dve os^i bon po 200EUR,c«no 250 EUR,pnHiom. Telefon 5451-077. 3415 ŽENSKO krio Ro^ s kKoria, zelo lepo ohfD-nieno, prodom. Telefon 03120(M24. 3403 BELO vino. m^mh sort, ceno 0,90 EUR in ristemo zo gnojnico (brez črpalke), pr> dom. Telefon 031 768-175. $349 UKCA, 400 kg ter vino modns fronkinja in lo^rožng, poModko, prodon), TMn 051 303-785. 3434 TELKO siflientalko, v 7. meseoi brejosti in pojek Sip, dvovretensJii, prodom. Telo-fon031 637-269. 3446 ŠPAMJA, Reislone. S^nm potovanje v vrednosti 789 EUR, za dve osebi, prodom 2D 200 EUR.Tek!fon 041736-262. 3451 äNTTNA po^redovolnico Zouponje, ki je upanje v ljubezen povrnilo že v« kol 10.000 osebom, posreduje 20 vso sto-rosmo obdobje, brez^oino 20 mlojse ženske. Teilen (03) 5726-319, 031 50S495. Leopold 0(e»ik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold. n Mueni fantje iU^ proprostd, zvesta d«kleta. Mnogo jih ]e, zato purv ce. pozabttenar&zoöaranlaterjlh brez strodHov spoznale. T«l.: 03/57 26 319. gsm: 031/836 378. Uo^oU Orvind, . Odtf^i VB S6, ^beU. OSTALO PRODAM SKORAl nove ženske pohodi» čevlje Aiph no-8o(kpQcking, številko 37,5, mote-riol perwonger 2,6 mm * usnje * simpotei, z vibrom (model 6684-2), prodom. Ceno po dogovoru. Telefoi^ 03) 883-155. 3435 SKI^ANO deUef ü »žeKs resnego, trojnega rozme^, poklla 041 229-649. 2115 PREPROST font z i^renimi rwmefii zeli spoznati zvesto dekte. Telefon 031 807-376- ž 115 30.000 pov«dovanJ» 11.000 novih poznanstev je bilo v pr»teklem letu sfclenjenlltz naio pomodjo. Leios Kaže, da Jih bo äe več. Ženitra podrado-velnlca a vse geneniclie, Zaupanje» Dolenia vas 85. Prebold. 03/57 26 319. 031 60S 495, 031 63$ 378 CENE NA TRŽNICI ZEliNJAVA DRENIVKE 1.5-2 BUČKE 2:5-2.6 JABOLKA 0.8-199 BUČNO OUE Z» JAGODE 2.M BinvA 34 KM 33 CN^ACA 2.5 DINJE 2.2^ ČEBULA 1-0 LUBENICE U-1.8 ČESEN UMONE 3 HZDLVZRNJIi 15 MAflEUCE 1>2,9 RZGISTBOCJI 3.S6 MANDRINE Z5.2.9 GRAH i.USCEN 6-7 BOROVNICE 1012 JAJCEVQ 3 OREHI JEDRCA POMARANČE D KOLERABA 2 KORENJE 1-15 ROZINE 4 KROMPm 1-2^ FI6E 3,9 KUMARE 1-W NEKTARINE GOZDNiŠADES~ 3.9-3.99 OHROVT 23 PAPRIKA BOROVNICE 10-12 PARADIŽNIK 199-2.&5 608ESÜHE 10 DAG PTEBSIU 46 JURCKt 4(>50 POR 3>5 SAMPINJONI 3 SOLATA 6LAWATA 2 USICKE 30 eOlIVKA 3 MEDINMLfČNI IŽDElKi MAJNISKA 2.5 MEO 4« SPINACA 4 SMETANA 5 ZEUE PRESNO 1.5-2.S SKUTA 4 ZELENA 3 SLjUlKA SKUTA 43 SADJE JAJCA ANANAS 2,S9 J/UCA BANANE 15 CENE NA EKOLOŠKI TTtZNICI BRESKVE 2.5-199 PESA 15 CESNJE 2-6 KORENJE 15 GROZDJE 8EL0 4,5-5.8 KROMPIR 1 GROZDJE RQECE 33 JABOLKA 1-13 ZAPOSLI: - gradbene delavce 'Voznike - zidarje • strojnike Kontakt 041-625-913 i smijm POŠTENA Urtonko, 39 H žeti prijatelja zo skupno življenje. Sem dobro gospodinjo. Telefon 041 248^47. Agend^o Alon, www.fuperalon.si. 34id SnUIRANI Slovenec 48 let, urejen poskmei žeti pi^ot^o od 30 do 45 let. Veliko potuje po svelu. Telefon 041 24^47. A^enojo Akn, www^pemkn.si. 3419 OSAMUEKA in urejeno gospo, dobrego srta, ssvojohBo, hA spoznoti storejseso gospoda z istimi vrednotami, zo prijote-tio.Tek^n 041 853-265. 3^113412 ZAPOSLITEV ZAPOSUMO zosiDpnike zo terensko deto po Sloveniji. Redno plo<1lo. Torro, Selo 1, Velenje,telefon 041747-126. 3211 RasTisujemo prosto delovno mesto: - kuhar; nsto plača EUR 1.100,00 - natakar; neto plača EUR 850,00 FRANC CAMLOH.S.R, Trubarjeva ul. 5. La^. Informacije: 041 634 940 ZAPOSLIM asvfiM žensko zo strežbo v monjsem dnevnem baru v Celju. Telefon 031499-903. Medikom. LolaZonnon, & p., Bodrež 45, Grobelno. 3428 PARKETARNA Joger, Proseniä» 14, Wtjur zopodi delavcoAo v proizvodnji porke-10. Delovno mesto )e prosto od 4.8. 2008. Pogoja: unojdljivost, spretnosl. Informodje po tetelono 051 654430, po 16. m n L^SUMO Prijovite se m os^i nizgwDfpol^efonu04) 352-697.Trejk, io.a,IGdrirevo38,3000Cer|e. 3467 .i. • ROJSTVA HenaraiM ali ndao s^jfMfna 4 M«b« n Me v kaumtiA PoeoF va»iU iqict Inf.' od pori do petka od 8. do tS. ur». T8l9t0nO3/4aS-«1-SO. Jilwma dAft, NUfftoriki c44.300Q CMji. QDatilEMOpf#feslaDovoniskiti l^gofr podonidti in poskivnih objektov in podob ».Telefon (03) 8104-18^031393-560. ARS-Pnjekfironie, Anton ^iu, s. p., Gabrovec 10,3241 Podpkit. n IZPOSOiA ^jev zs roznovr^o delo obrti, grodbeni^, vrtnorstvo in rožnih vzdrževalnih del omogoioizposojevof-nicostmiev in noprovSAAf v Celju (Hud»-njo), UL bratov Dobrolin^iov 13, telefon 041629444^5414-311. r) IZVAJAM dovtte prenove kopolnickistono-von|. Kopolnice Stet(er, Molgoievo 20, Ce^.tetefon 041826-594. 3042 8EE Piestenjok, s. p., Ptonino 144, Pkinino. Adoptodje, borvonje stonovonj, oken, vrat, hü, iosod, nopušcev, ntonkodeto, vC^inokoridTMnD41810-717 n STRELOVOD* I Izdelovo, montožo i) nieritve dovodov. Jože KÜne, 1 p., Gledali^i trg 7, Celje, telefon 04i 736-229.3326 GRADfTEUI, poiorl Po konkurenö^ranoh Udeluiem peci in bo[lerje zo centralno ogrevanje. Goroncijo 20 pec1 je 5 let. V julQule po stori reni. Anton Aplenc, 1 p^ Prekope 29 o, äio^o vos, telefon 5415-011GÜ041 531-976. 34Ü8 IZVAlAM0v»v!5le zemeljskih izkopov, ki-per prevoze, izgrodnje dvori» (Hokovo-nje, osfollironje, befoniranie...) in ostale nizke gradnje. T^fon 051 377-900. GMG Vinder, d. 0.0., Zodobrovo 126, Sko^VW. 345d Celje V celjski porodnišnici so rociile: 30. 6.: Tinka NAPOTNUC iz Mozirja - deklico, Vesna ŽIBRET i2 Velenja - dečka, Nina GROBELNIK iz ŠoSta-nja • deklico. 1. 7.: Štefka REBERSAK iz Mozirja • deklico. Suzana ZUPANC z Ljubnega ob Savinji - dečka. Jelka RIHTER GUBENŠEK iz Velenja • dečka, Laura ČONČ iz Petrovč -dekJico. 2. 7.: Anja KOS iz Zreč • dečka, Olgica DORNIK iz La§-kega • deklico, Mihaela HROVAT iz Zavrha nad Dobrno • dečka, Mojca BERVAR iz Radeč - dečka. Jasmina BOSNIČ i2 Šmarja pri Jelšah • deklico. Saška KOVACJČ iz Loke pri Žusmu - dečka, Sabina VENEK z Rečice ob Savinji-dečka. Jana AKERMAN iz Žalca • deklico, Alenka ČOH LOMBAR iz Kamnika • dečka. 3.7.: Lavra MAGDIČ iz Celja • deklico. Urška KREBS iz Celja - dečka. Natalija LAH iz Šoštanja • deklico, Alenka GROBELNIK REBERŠEK iz Žalca - dečka, Helena KLOKOČOVNIK iz Slovenskih Konjic - deklico. 4. 7.: Nuša GORJANC iz Vojnika • dečka, Ksenija ŠOUNC iz Šentjurja - deklico. Mojca ČERNIGOJ iz Celja - deklico. Sandra RIBIČ iz Slovenskih Konjic - deklico, Andreja BLAZINA iz Pod-plata - dečka, Nataša ARTTČ iz Rogatca • dečka, Jasna LEVSTEK z Ljubečne - deklico. 5.7.: Anita ZUPANC iz Celja - dečka, Nina FLORJAN-ClC iz Žalca - deklico, Petra LAJLAR iz Celja - deklico. 6. 7.: Sabina HELD iz Celja - dečka, Sara KOŠIČ iz LaS-kega - deklico, Natalija HERIČ iz Šmarja pri Jelšah -deküco, Jerica KOKOTEC MESOJEDEC iz Rimskih Toplic - dečka, Barbara MI-HEVC iz Radeč - dečka, Cali-na CARAI iz Šmartnega ob Paki - dečka, Julianna TAMA-S( iz Celja - dečka, Vesna KRAŠOVEC s Polzele • deklico, Vojka KOSMATIN iz Celja - deklico. 7.7: Ana ?vlaria MTTROVIČ iz Šempetra v Savinjski dolini - dečka, Mateja KRAJNC ŠTEFANEC Iz Celja - deklico, Nataša LEVAR iz Velenja - dečka, Nataša TURNŠEK iz Štor -dečka. Mojca FUS PRESECNDC iz Gomjep Grada - deklico, Darja CRßNAR iz Slovenskih Konjic - deklico. SMRTI Celje Umrli so: Silva KAVČ iz Žalca, 84 let. Avrelija MAST-NAK iz Celja. 55 let, Irena BRENKO iz Žič, 67 let, Anton REK iz Celja, 4S lel, Alojzija ŠTOR iz štor, 87 let. Stanislav Ivan MEDVED iz Dobrove, 87 let, Stanislava GROBELŠEK iz Celja, 87 let. Martin KRŠTINC iz Celja. 63 let, Dušan KAVČIČ iz Celja, 74 let. Erih ŠALEKER iz Celja. 84 let. Šentjur Umrl je: Milan ČRETNTK iz Vodul, 52 let. Ne jokajte ob mojem grobu, le tifw k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ■Ji ZAHVALA ob slovesu naše drage mame, babice in prababice MARIJE HROVAT Dajerlove Micke Na njeno zadnjo pot smo jo pospremili v četrtek, 26. junija 2008, na teharskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za darove za cerkev sv. Ane, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter za vse sožalne besede. Posebno zahvalo namenjamo osebju Špesovega doma v Vojniku. kjer je zadnja leta bivala. Hvala g. župniku Ivanu Korenu za opravljen pogreb in sv. mašo. Gasilskemu društvu Teharje, govorniku & Darku Bezenšku, pevcem za odpete pesmi, DU Store ter pogrebnima službama Raj in Veking, Posebej se zahvaljujemo vsem» ki ste jo v času njene bolezni obiskovali in ji krajšali čas. Še enkrat vsem in vsakemu posebej HVALA. Žalujoči: otroci VanČ, Anica in Jože z družinami Velenje Umrli so: Jožefa KOREN iz Velenja, 80 let, Antonija KOŠEC iz Štor. 88 let. Jožef ŠEŠKO iz Tratne pri Gro-belnem, 76 let. Jure PLATZER iz ŠoStanu, 58 let, Martina REJC iz Šoštanja. 67 let, Marija RATAJC iz Šentjurja, 76 let. Dragan STOŠIČ iz Novega mesta, 52 let. La$ko Umrli so: Stanislava HORJAK iz Strmce pri LaS-kem, 83 let, Helena ZA-VRŠNIK iz Zidanega Mosta, 38 let. Radoslav LUPRT iz Celja. 82 let. Pavla ŠUPERGER iz Liboj, 84 let, Radovan IVANOVIČ iz LaziS nad Rimskimi Toplicami. 32 let, Alojz KASTELIC iz Litije. 76 let, Jožef JURGEU iz Žigona nad Uškim, 79 let, Ciril ČAMER-NDC iz Radeč. 83 let, Mihaela MAROT iz Debra pri Laškem, 74 let, Štefanija CIRAR iz Litije. 85 let, Marija ŽAGAR iz Gračnice pri Rimskih Toplicah, 82 let, Branko JEVŠEVAR iz ČreSnjic pri Cerkljah, 39 let. Natalija SREBOT iz Radeč, 35 let, Ivan JURAK iz Celja, 85 let, Tatjana ŠTEBEI iz Ljubljane, 61 let, Julijana KLANČNIK iz Celja, 75 let, Ana KIRH-MAJER iz Belovega pri Laškem, 54 let. Franc KUNAR iz Dola pri Laškem, 63 let. Albin SKERBIŠ iz Rimskih Toplic, 48 let, Viktorija HABOZIN iz Ljubljane. 75 let. Marija GORIČAN iz Celja. 86 let. Leopold KUNC iz Brezovice pri Ljubljani, 85 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Alojzija KOBALE iz Loga, 84 let, Jožefa MIKLAU21Č iz Žahenberca, 82 let, Ivan ČUJEŠ iz Pieden-ce, 78 let. Anton TERBOVC iz Topol, 81 let, Terezija Cvetka MOTOH iz Pokleka pri Podsredi, 71 let, Ana SMEŠ-NIK iz Brega, 88 let, Vincenc SARLAH iz Virštanja, 63 let, Štefka KOVAČlC iz Babne Reke, 42 let. ^ t POROKE Celje Poročili so se: Igor AUGUSTINČIČ in Romana KOROŠEC, oba iz Celja. Elvis SANDA iz Laškega in Nadja OBERŽAN iz Štor. Velenje Poročili so se: Peter CLAŽAR iz Mislinja in Metka GROBELNIK iz Velenja, Peter SEVER in Brigita VASLE, oba iz Velenja. Davor HASlC in Mojca BOROVNIK, oba iz Velenja. Laško Poročili so se: Ivan KUKAR iz Ljubljane in Mojca RAVNIKAR iz Ključevice pri Trbovljah, Gregor KLEPEJ in Maja PLEVNIK, oba iz Celja, Matej AMON iz Slatine v Rožni dolini in Nataša ZAVŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini, Jani GLAVAČ iz Dobovca in Petra MARTINČIČ iz Sklen-drovca pri Zagorju, Matej ČEBOKEU in Petra LORGER, oba iz Kojpul, Tim ORAČ iz Celja in Tea MURŠIČ iz Škofljice pri Ljubljani, Andrej KOVAČ in Maša AVSENAK, oba Iz Hrastnika, Jernej HACE iz Šmarce pri Kamniku in Tjaša JURAK iz Celja, Gregor CEDILNIK iz Ljubljane in Tanja BOBEK iz Štor, Christian KOHEK iz Maribora in Danijela MARJN iz Ljubljane. Darko ŽAFRAN s Pro-seniškega in Andreja KORIT-NIK iz Radeža pri Sevnici, Tomaž JELENC iz Kuretnega nad Laškim in Kristina AUPIČ iz Laškega, Roben OTORE-PEC in Jasmina VENGUST, oba iz Celja, Gregor LESKOV-ŠEK in Elizabeta MLAKAR, oba iz Požnice pri Laškem, Marjan KAUGARO iz Velenja in Cirila KONEČNIK iz Straži šča pri Ravnah na Koroškem. NOVI TEDNIK gglFOBMACUE 29 ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta» deda in tasta IVANA LEBNA -SLAVCA iz Dobrove 55 se iskreno zahvaljujem sosedom Dobrove, sorodnikom in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žatujo^ hčerka Lidija z družino 3471 Iz sanj so nnrejene dragocene in večne stvari; njihova lepota živi naprej in nikoli ne zbledi (Vima Sheard) V SPOMIN 9. julija je minilo eno leto, kar .. st za vedno odšla od nas, draga sestra, svakinja in teta JOŽEFA RAMSAK Z Rožnega Vrha. Šmartno v Rožni dolini (192S-2007) Vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala. Vsi njeni 3423 m v nebesih sem doma, to oznanjajeta mi zemlja in nebo in vsaka stvar lepo. V SPOMIN Kar ne moremo preboleti tvoje izgube, pa vendar je v torek, 8. julija minilo eno težko leto, kar si nas zapustila, draga žena, mami, babi. teta in sestra SILVA KOLAR roj. ŠpegilČ Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče na njenem grobu. Žalujoči: mož Branko, hčerka Lucija z Boštjanom, sin Rok z Minco ter vnučka Oskar in Filip 3443 Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. V SPOMIN Mineva leto, kar med nami nt več dragega sina SANDIJA TOVORNIKA (17.8.1978-8.7.2007) Hvala vsem, ki ga ohranjale v spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečke. Mami Ida in ati Stanko šai6 wwWiinoviteclnilc.oom ZAHVALA Ob prehitri i^bi dragega brata MARKA KRIVCA izZagrada 131 b v Celju (6.11.1982-28.6.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih . Iskrena hvala PoŠti Slovenije, obema govornikoma, gospodu Pianinšku za lepo opravljen cerkveni obred. motoristom, avtomobilistom in pevcem, Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: brat Saodi. dckie Urška, teta Smiljka z družino in ostali 3395 ii Ni smrt tisto, kar nas toči, in življenje ni, kar nas druži. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Zapustila nas Je MARIJA RATAJC iz Dramelj (1932*2008) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose dom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili ustna In pisna sožaija, darovali cvetje, sveče In za svete maše ter jo v tako veSikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku g. Lavbiču za besede slovesa in pevcem za zapete žalostinke. Hvala dr. Iliču za dolgoletno zdravljenje, osebju Bolnišnice Topolšica in osebju Doma starejših občanov Laško. Hvala vsem, ki jo nosite v srcu. Žalujoči: hčerki Jana In Darinka z družino, vnuki B(^jan, Sandi, Iza in Peter ter pravnuk Mateo 3436 Stojimo nemi in brez moä, da bi stopili onstran, kamor so odšli najdražji. Nobena beseda nas ne more več združiti, le misel, da je bilo z njimi nekoč lepo, naj pomaga tolažiti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre, tete in sestrične ANGELE ČREP Z Dobrne (18.4.1930-21.6.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala uslužbenkam Doma ob Savinji Celje za pomoč na domu, Še posebej hvala ge. Dragici in ge. Barbari in vsem, ki ste ji bili v oporo in ji kakor koli pomagali v času dolge, trajne bolezni. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej še g. župniku za.oprav-Ijen cerkveni obred, pevcem, govorniku g. Antonu Moguju in pogrebni službi Usar. Žalujoči vsi njeni 3447 13. julija minevata dve leti, odkar si zatisnila svoje oä, ljuba sestra in teta MILKA TIŠUAR roj. Šolinič A si v vsakem trenutku tu. »Ne morem jokali, ker v mojem svetu ni solz. Nt bolečine. Je le eno čustvo. Ljubezen « Ivan, Marija, Lilljana, Simona 3475 V Življenju veliko si garal, z veseljem zemljo obdeloval, za dom in družino si skrbel, za vnuke veliko Časa si vzel. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgub) našega dragega moža, ata, dedija, sina, brata, tasta, soseda in prijatelja FRANCUAKLINARJA (25.2.1945-19.6.2008) se želimo iskreno zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste prinesli sveče in cvetje, darovali za svete maše in nam nudili kakršno koli pomoč. Hvala vsem, ki ste se pridružili pri molitvi, izrekli sožalje. z nami delili bridko bolečino ter ga pospremili na zadnji poti. Še posebej bi se zahvalili sosedom Vitu Jelencu z družino in Silvi Šoster za veliko podporo in pomoč pri delu, hvala duhovniku iz Dola za poslo^o sveto roašo, Van^u Jelencu za izrečene besede ob slovesu, pevcem iz Šmi-klavža za odpete pesmi, Marku RazborŠku za odigrano poslovilno pesem in vsem, ki ste v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena Cvetka, sin Janez z Man jo, bčerka Polona z Jožetom, hčerka Barbara z Benom, hčerka Martina z Alešem ter vnuki Daud, Teja, Peter in Tjaša L2S4 Zvenel je cvet mladosti, odSel si, dragi sin, zdaj v tabsä. bridkosti obujamo spomin. ZAHVALA Ob tra^čni izgubi dragega sina, brata, strica in svaka SIMONA KORENAKA iz Za vrha nad Dobrno (15.9.1975-1.7.2008) iskrena zahvala vsem, ki ste büi v dneh nesreče z nami. nam pomagali in nas bodrili. Hvala vsem sorodnikom, sosedam, prijateljem In znancem za izraze sožalja. Hvala za sveče, cvetje in darove za svete maše, za zadnje obiske in za tako veliko spremstvo na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedom Sandiju P„ Silvu, Borisu in Jožiju, ki so mu v trenutku nesreče nudili prvo pomoč. Enako tudi osebju Splošne bolnišnice Celje. Hvala g. župniku J. StraŠku za zadnjo molitev na domu. Hvala g. župniku za opravijen pogrebni obred, sveto mašo, ganljive besede, hvala govomiku g. Moguju za besede slovesa ob grobu in pevcem za zapete pesmi. Hvala družinam Lavrinc, Krivec, ZagraŠovcem, Pinter, Drolc, Kristan in vsem ostalim, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani. - V neizmerni žalosti: ati, mami, brat Vito z družino, sestri Milena in Mojca z družino ter ne^ka Pika in Grega, ki ga bosta zelo pogrešala 3442 30 % VODNIK NOVI TEDHIK KINO PLANET TUŠ KlDMiitflffiff M pridfi»]^ yrmn i» spfwiwinb« progrtffiA. IfiAani «tam IV. ikc^ puttohniäM 12.00.17.0a 19.30.22.00 S dniflntk» Itomedija hmsk 1&00 2borin. drsM Ssirtsk: 21X30 Uteia doba 2. aiunlraril film V«Bd vojns drema sreda: 2030 16 ide. paholoskr tnlv pon9dBli«k 20 30 flAotfiristov öofnii. pusttfovski drama pattk: 2&30 Ufti Qokte. komadi^ säootK 20.30 nadalje 20.30 Ottok. drarsfl tt(A2a30 lEGEMA: pradsav« CO vsak dan prKttavfso vp8ttlsinsoMo Ewdifaw M tf ttAott W nadalb METROPOL PHitoNCOaJA 21.00 TfOMonvdniskfirtlifBa SOBOTA 16.90 Pft»MtfeAMiiBiitMrittr SREDA 21.00 PmtMitMniea SLOVENSKE KONJICE »)BOTA 20.00 IndiM Jonas m iot^rtw hiiiulw h-banj« NG)aJA 20.00 PRIREDITVE PETEK. 11.7. 9.00-19.00 Savlnovabiia Žalec SaviDov dan dim odpnih vrat Savinovehße 20.00 Vodni stolp Celje Too Boss Twe«d rockabiUy surf koncert tria Boss T\i>eed iz Broklyna - New York 21.00 Pred Domom kulture Velenje _ Lang3 glnsbeni večer- 21.00 Atri) Saytnoyp hjSe.jalec_ Savinov dan spominski večer S0MTA,12.7. 8.00 Cankaneva ulica Velenje BolSji sejem 9.00-12.00 Parkirišče KS v Migojm- ' cah_ Kmečka tr^ca v Grižah 17.00 Športno igrižCe v Dobrini Ohranimo kulturno dediščino svojih dedkov in babic folklorna priredüeo 18.00 &bindrovtrg.Mdrjola»Caffe ____Inn.Cassata___ Polelje vžalcn anitrutdjske in Spoitneigre ter za-bavazaoeroke ^.00 Šlandrcivtfg>Manola__ . Poletje v Žalca: Brenceli bands koncffi 20.00 Šlandrov tre. Süll Calfe Poletje v stan koncert m cu; skupina Tri- 20.30 Pred Rdeio dvorano, Max club ____in Winner. Veienje_ Skok v poletje z glasbeno skupino Bost; TWeed rockabilfy surf koncert rria Boss Tlfeerf iz Broktyna - New York PMPaJA,13>7, 10.00- U >00 Stari grad Celje_ Ustvari portret Hermanova fotografska usMVjai-niča 20 J O Atrij Velenjskega gradu_ Basel Renaissance koncert \ / Poletje KNEŽJE V Celju MESTU PEIEICt1.7. 19.00 Stari grad Celje Fotografski spomin na Celjske mednarodne slikarske tedne odpnje fotografske razstave Ti-homiijaPintarja SOB4ITA,12.7. 10.00 OtfoSki muzej Hermanov brlog Halo. RdeCa kapica? lulkoima predstava CledaiUča Unikal 22.00 L^pidarij pokrajinskega muzeja Celje Življenje v rožnatem /ctno pod zvezdami RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Od škoS-je do škofije. Opredmetena cerkveua dediščina celjske SkoHje v počastitev novoustanovljene Škofije Celje, do 30. 9.; Svet bogov, domača in rimska božanstva, vražsveij e in n^ja, predsta V' IjenizrelieSinkipi, do septembra2008; Zlata doba Kamija, arheološka razstava do septembra 2008. Galerija sodobne umetnosti Celje: Against the history for a bit of good old love, razstava Marka Požlepa in Jaše, do 20. 7. Zgodovinski arhiv Celje: Boj proti cerkvi in veri, razstavaTamare Griesser Pečar, do 12.9. Muzej novejše zgodovine Celje: Božidar Jal^c Vsega čkTvek ne morenail-saii... Gostujoča občasna razstava Dolenjskega muzeja Novo mesto, do 1L 9- Galerija Železarskega muzeja Store: Med nebom in zemljo, foto^a^ka Tizstäv^ Ivana Kolenka. do 22.8. Likovni salon Celje: X-ray films, likovna razstava Manje Vadia, do 27.7. Savinov likovni salon Žalec: Nova iotc^alija - portr^, skupinska fotografska razstava, do 1.9. Stari grad Celje: Fotograf spomini r^ C^jske mednarodne slikarske tedne, fotografska razstava Tihomirja Pin-terja, do 5h8. Galerija VoUc Prodajna razstava X. poletnega slikarskega ex-tempora Celje skozi čas. do 31.6. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: arheološka razsiavaz lapidari^em, kulturna in umemosmozgodovinska razstava» razstava o Almi m. Karlin. Pokrajinski muzej Celje. Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur; stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Muzej Laiko: Laško > potovanje skoačas, pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; »Vsem Slovencem ...« -razstava o Primožu Trubarju; Zgodovinski razvoj pivovarstva v Laškem iazdraviliškega turizma v UŠ-kern in Rimskih Toplicah. Knjižnica Gimnazije Celje^enter: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Cenier. Galerija Mozaik Celje: razstavastal-ne umetniške zbirke. Muzej novejäe zgodovine Celje: Živeli v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Muzej novejše zgodovine Celje -Otrolkl muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali> bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geriaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripel Celje, gostišče Hochkraut Tre-merje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Ceria-ko. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje, lYg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca OskofjaKogf^iet grafik dolfa Španzla na temo Celjski grofi. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine - zdravilna zelišča, stalna razstavaMa-rije Gaber. KRIZM CENTER ZA MLADE Telefon 495-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 sent celeia Slovensko združenje za du ševRo zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg3,Celle Telefon 03 428-8890, 428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdrav}u; Krekovtrg3,Celje, tel.:03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427.95-26 ali 03 427-95-28 DRUSrVO SOS TELEFON 2A ŽENSKE IN OTROKE- Uradne ure; od torka do petka med 12.in20, uro, v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponede Ijek zaprto. Akmahto: - možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva Smocl) - brezplačen tečaj računalništva za začetnike (SMOCL, mobilna učilnica) • ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim - §MOCL Šentjur. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi: v nedeljo, 13. julija. Slama, od Bohinjskega jezera na Planino v Lazu. skozi Hladilnik, na Kredo, na preval Vrata, na Prehodavce, čez Planino dedno polje h koči na Planini pri Jezeru, Čez Vodični vrh h Kosijevemudomu na Vogarju. Odhod ob 5. liri s postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti. Prijave v društveni pisarni v Stanetovi uiid 20, vpla-čQo za avtobusni prevoz 14 evrov, www.radiocelje.coin novitednik wiiiniv.iiovitednik.com ŽRTVE NASIUA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhonemeOl-524-19-93, e-maii: 2AVDD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 0024, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; M^gajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 aü 051/ 418 446 DRUŽINSKI INSTITUT BLIŽINA. telefon: 03/492-55-80 Skupine: •za starše -za razvezane - za ženske, žrtve psihičnega aii fizičnega nasüja • za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega rtasUja BREZMAČNI PROMemi TB^MN RAIMA CELA Pod jetjeNT&RC, d/).o. Direktor Sipčkošroi Podjetje opra^ja Časopisno-založni^, radijsko io agenti jsko-tržno dejavnost NasTov: PKienova 19.3000 CeRe. Celefon (03) 4223190, kx: (03)5441032. Novi tednik izhaja vsak t(Kek in petek, cen^ iork 3204 Dobrna Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti- 1 2 % 4 S fr y S » 16" 11- - 12" 14 XS 16 17 19 20 21 22 a 25 2> 2« 29 90 KUPON tm« in prUm«k: Ndkluv: HOROSKOP Ona: Vse ima svoje m£je, uaS problem pa je v fem, d/ijih n£ zrmit prav določili. Panner si lahko hirro premisUy potem vam bo še žal izrečenih besed. Odi-diiernjemalovnaratfoinovsem sicup(^ poiteno razmislile. On: Pomislite včasih tudi s svojo glavo in ne verjemite we-mu, kar sUšite. Ljudje okoli vas so hhko tudi presenetljivo zlobni, zalo ne nasedajte neumnostim, ker se dajete v posmeh okolici! Ona: Skrivoma se boste loä-li pomembne poslovne zadeve in si tako pridobili kar precejšnjo prednost pred konkurenti, ki vam zadnje čase Že pošteno dihajo za ovratnik. Spet boste korak pred ostalimi. On: Premislite. če je vredno, da zaradi par minut užitka za-VTŽete vse, kar ste z muko gradili toUko časa. Ze res. da je avantura privlačrui. vendarza-radi tega ne smete zanemarjati trajnejših vrednot. Ona: Z nekom se boste spo" rekli zaradi zadeve, za katero ste mislili, da je že zdavnaj pozabljena. Ne razburjajte se preveč, a dobro premislite, preden boste storili naslednji korak, da vam kasneje ne bo žal. On: Nekdo vam bo ponudil zanimiv predlog in z veseljem ga boste sprejeä. Obetä se prijeten konec tedna, ki vam lahko še veliko pomeni. Vse je odvisno od vaše iznajdljivosti, ki Tu^erjemeje ne bo zaiajila. Ona: Vse vam je ilo zelo do-brb. a se lahko stvari praktično v hipu spremenijo. Razčistite sami s seboj in se odloČite, kaj in kako. Proti koncu tedna se lahko zgodi marsikaj prijetnega, posebej v ljubezni... On: Se najbolje se je odreči tveganim načrtom, saj je velika možnost, da se vam bo vse skupaj ponesrečilo. Bodite raje zadovoljni z majhnim, kaj več pa bo prišlo kar samo. Nekdo vas bo prijetno presenetil ... DVOJČKA Itt« STRELEC Ona: Privoščili si boste rruil-ce več poätka. saj si ga konec koncev tudi pošteno zaslužite. Povabite partnerja na prijeten sprehod v naravo in mu zaupajte čustva. 7b se vam bo v prihodnje Še pošteno obrestovalo. On: Dobili boste veliko ponudb, vendar boste vse preveč zmedeni, da bi znali izbrati pravo. Še najbolje je. daseuse-dete in trezno razmislite, kaj vse pričakujete od svoje poslovne prihodnosti. Ona: Poklical vas bo nepnäi-kovan sodelavec in povabil na prijeten pomenek. Spoznali boste. da je prav pryetna oseba... Obeta se vroča ljubezenska zveza, polna veselja in dogodivščin, zato je ne izpustile iz rok! On: Vsaka stvar se da prodati, le ponuditi jo je treba. Ne odnehajte Še preden res začnete. Kaj kmalu se bo pokazalo, da ste imeli Čisto prav, zaxo ne nasedajte na preprijtevanja tistih, ki Še sami ne vedo. kaj bi radi OruL Ni se vam treba sramovati odkritosti, saj je to edini način, da se ponovno ne zaple-tete v mreže svojih blefiranj. Z odprtimi kartami boste dosegli veliko več, kot morda mislile. Predvsem v ljubezni On: Uspelo vam bo poglobiti odnos s partnerko in premaga-ä težave, ki so vaju zadnje Čase vse prevečrazdvajaie. ienaj-bolje bo. da se Čimprej odpravita na dopust, saj sta ga oba že pošteno potrebna. KOZOROG Sk Ona: Vse okoli sebe gledate $ temne strani, kar nikakor ni dejanska slika vašega okolja. Stara prijateljiiui si bo na vsak način poskušcda ponovno pridobiti vaše zaupanje. Stopite ji nasproti, ne bo vam žal. On: Ljubezenski zmenek se bo kon^ natanko tako, kot ste po tihem pričakovali, tako da boste dobesedno vreli od sreče. Poskrbite, da to ne bo ostala samo kratkotrajna avantura, ampak tudi kaj več. LEV ■ VODNAR M Ona: Oseba, ki vam ne da miru, bo skovala premišljen načrt, kako vas osvojiti. Težko boste ravnodušni, zato se ne sprenevedate. raje uživajte v nežnih trenutkih, ki vas čakajo. Ne boste obžalovali! On: Prepustili se boste prijetnemu občutku ob spoznanju, da ste Se vedno izredno privlačni za nasprotni spoi Obeta se vam prijetna avantura z osebo, ki vam je bila kar nekaj časa docela nepristopna. DEVICA ^ Ona: Energijo boste usmerili v uresničevanje ljubezenskih ombict/, povezanih z osebo, ki se vam je doslej vztrajno izmikala, s^j pa ste odločeni, da temu naredke konec^ Odločnost se vam bo obrestovala. On: Žal se bo vaše Že taJca nestanovitno srce ohladilo, tako da bodo vaše duševne mu-ke še hujše, kol so bile doslej. Sicer se boste poskusili rešiti iz neprijetne situacije, a vam ne bo ravno najbolje uspelo. Ona: V povezavi s partnerjem boste natanko vedeli, kaj želite in na kakšen način lahko do te$a tudi pridete. Vse se bo odvijalo naianko po vaših predvidevanjih, zaio boste na-ravnost žareU od sreče. On: Čeprav bi bilo koristno, da bi se nekemu sporu skušali izogniti, jeza to malo možnosti. Še najbolje bo, če boste poskusili z nekakšnim kompromisom, ki vam bo omogočil vsaj začasno- preložitev odločitve. Ona: Prisluhnite prijatelju in mu porrtagajte rešiti zapleteno ljubezensko situacijo. Za nasvet m pomoč vam bo vsekakor zelo hvaležen in vam bo to nekoč tudi pošteruj povrnil, On: Ena lastovka še ne prinese pomladi! Ne navdušite se prehitro, saj se vam lahko presneto maščuje. Še enkrat dobro premislite in spoznali boste, da le ni vse takjj lepo, kot se vam je zdelo na prvi pogledi častni Mihailo Lišanin Mihailo Lišanin je res od sile. Kamorkoli pride» mu podelijo kakšen častni naziv. ^tem ko so ga konec aprila v 15-roi-11 jonskem indijskem Bangalore]u razgla-sUi za Častnega gosta» je podobno priznanje pred kratkim prejel Še v bolgarskem mestu Montana. V Montani so MihaiJa Lišanina ob občinskem prazniku in mednarodnem festivalu folklore ovenčali za časnega gosta in prejemnika Častnega znaka mesta. Omenjeno priznanje je za nazivom Častni občan drugo največje priznanje mesta, pri čemer je Lilanin prvi tuji državljan» ki je v Montani prejel to viso- ko priznanje. Prislužil si ga je za dolgoletno promocijo likovnega ustvaijanja mladih vsega sveta in mladih likovnih talentov omenjenega bolgarskega mesta. Na svečanosti je župan Montane Zlatko Živkov v galeriji Združenja likovnih umetnücov Moniana odprl še razstavo nagrajenih likovnih del revije Likovni svet avtorjev do 20 let iz 32 držav na temo Kdo sem jaz? Kdo je moj narod? iz arhiva Galerije likovnih del mladih Celje, letošnji nagrajenci mednarodnega razpisa [ki ga že 15 let vodi Mihailo Lišanin) iz Bolgarije pa so prevzeli svoja priznanja. 8A Mihailo Lišanin (levo) je iz rok župana Montane 238lka Živkova kot pivi tuji dnavljan prejel častni znak mesta. Smaragdna kraljica -domača lepotica Med Žalčani se je že dodobra usidral izbor smaragdne kraljice, saj so prireditev konec ledna pripravili že sedmič. Kot je povedala duša prireditve in vodja izbora Milena Kotnik iz Turistično kulturnega društva Leveč, dobi izbrana lepotica naziv smaragdna zato, ker izbor poteka v Žalcu, središču doline zelenega zlata. Prireditev je hkrati tudi priložnost, da se v izvirnih in ustvarjalnih točkah predstavijo najmlajši iz TKD Leveč, za piko na i pa je letošnji naslov smaragdne lepotice 12-članska ocenjevalna komisija med sedmimi finalistkami podelila 16-letni Žaičanki Tjaši Kelhar. Na fotografiji s 1. spremljevalko Manuelo Krantič iž Mengša in 2. spremljevalko Emito Ramdedovič iz Domžal. Pazi, gledajo! Po izrazu Mirana Korena, prvega pravega piarovca slovenske policije, kasneje ministrstva za notranje zadeve in zdaj ministrstva za javno upravo, prepričanega Šentjur-Čana ... sodeč, je bila prav to misel, ki mu je Sinila skozi glavo v trenutku, ko je nastajala fotografija. Da previdnost ni nikoli odveč in da je informacije za javnost treba dozi-rati premišljeno, ve Miran najbrž najbolje. Kaj pa je v nadaljevanju povedal članu Eroike Matjažu Robavsu, ne vemo. Najbrž ga med javne uslužbence zaradi stroge Vi-rantove politike do plač že ni vabil... Foto: SHERPA Lepo po vrsti Ni čudno, da se je bilo treba postaviti v dve vrsti, saj se je v Ledeno dvorano v celjskem mestnem parku za kon-ceri priznane in uveljavljene skupine Eroika nagnetlo okrog dva tisoč ljudi. Dokaz, da organizatorji niso delali razlik in da je bilo treba do svojega» sedeža potrpežljivo stopicljati kar nekaj časa, je tudi celjski podjetnik Roman Gracer, za katerega verjamemo, da je kot ljubitelj vrhunske umetnosti, kulinarike in rotarijec res užival v imenitnem koncertu. Foto: SHERPA Se ena priložnost RACIJO DELNO FINANCIRA REPUBLIKA SLOVJNUA CMCelje l^ifSimKiSi 'iClMli^fOW.^ mim^ innvwpowr^ (ZVUUCC: oov-oitfivwAtieu Takole je predsednik upravnega odbora družbe CMC Marjan Vengust iskal napake na tabli ob začetku obnove ceste Belo-Stranje-Pristava. Če jih takrat ni našel, bo imel morda več sreče zdaj, ko je cesta že obnovljena in tik pred uradnim odprtjem. saj se nekateri krajani pritožujejo, da je precej valovita. AK CJiCajedtLiBüW« PLESKARSTVO PASAI>ERSXVO ^KUGIER Tfi^ Koscvebva 16 3000 CEUE C«M 041 HX OS* ra 9$ 490 tmx Strbunknite v noic^^oletje z Novim tednikom io Radiem Celje! m