®®S1®B SfiBlL GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH OSREDNJA PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH BO V NEDELJO, 6. SEPTEMBRA 1987, OB 10.30 V BISTRICI OB SOTLI Številka 2 Leto IX SEPTEMBER 1987 Poštnina plačana pri pošti 63240 Šmarje pri Jelšah Kozjanski Park sP 34/354 1 BOHOR ... i 1987 * 352 C 497.4) 3 000001396,2 cobiss a _ 9. september PRAZNIK OBČINE OB OBČINSKEM PRAZNIKU Poltretje leto je že divjal strahoten teror nacizma nad našim zavednim prebivalstvom in osnovne človeške pravice so bile v celoti poteptane. Ni bilo moč več vzdržati in v podpori večine prebivalstva so Kozjanski ak-tivsti uskladili uspešno akcijo Bračičeve brigade in Kozjanskega odreda, ki je pomenila osvoboditev Kozjega in uničenje najtrdovratnejše nemške postojanke na tem območju. Uspešna zmaga naših hrabrih borcev je imela izjemen odmev, ki je pomenil korak bližje k težko pričakovani svobodi, hkrati pa je v naših srcih trajno ostala zapisana kot spomin na našo slavno polpreteklo zgodovino. 9. september je dan, ki smo ga občani šmarske občine izbrali za svoj praznik, zdaj že tradicionalen, je pa tudi priložnost, da spomnimo novo ustvarjalno generacijo na takratni revolucionarni navdih borcev NOB, ki nam ga danes v kriznem obdobju ponekod zmanjkuje. Spomnimo se tudi na ogromne žrtve, ki jih je dal ta majhen prelep konček Slovenije k naši skupni zmagi in kar težko nam je, da v razvoju nismo v celoti uresničili zadanih nalog, ki bi jih na Kozjanskem morali izpeljati. Tudi letos bomo naredili kratek obračun o doseženem. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja so se naši občani z veliko večino odločili za samoprispevek. Program se uspešno izvaja, res pa je, da smo vsakega še tako skromnega uspeha veseli, saj je rezultat bolj kot v drugih sredinah lastnega odrekanja in pridnih rok naših delavcev ter kmetov. Veliko ustvarjalnega družbenega proizvoda se vlaga v infrastrukturo, kjer se denar počasi vrača, pa vendarle lahko trdimo, da smo storili nekaj za boljše počutje in lažje delo občanov. Letos bomo praznovali v Bistrici ob Sotli in Polju ob Sotli. Obe krajevni skupnosti si nadevata nov praznični izgled. Spadata v Spominski park Trebče, ki v zadnjem času smelejše načrtuje svoj razvoj. Doseči hočemo, da bo to območje na novo zaživelo, da se ohranijo vsi pogoji, da nam število prebivalstva ne bo več padalo, da se bodo kraji uspešno razvijali in da se bo ohranila kulturna in naravna dediščina. Menim, da smo na pravi poti, da zaživi izletniški turizem, za kar je seveda pomembna načrtovana vabljivejša ponudba. Nova delovna mesta, razvoj kmetijstva z meliorira-nimi zemljišči, boljša trgovska in gostinska ponudba in nekaj kilometrov novo asfaltiranih lokalnih cest in PTT linij so garancija za boljše, kvalitetnejše življenje pridnih in klenih ljudi v tem prostoru, ki jih v mnogočem veže spomin na življenje in delo rojakov, tov. Tita. V tekočem letu se soočamo z velikimi težavami v gospodarskem razvoju. Vzroki težav so zaradi izvozno naravnanega gospodarstva v veliki meri znani. Nekatera žarišča izgub smo uspeli ugasniti, vendar še ostajajo nerešeni problemi. Prisotna kadrovska problematika ne dovoljuje hitrejšega reševanja težav v nekaterih sredinah, ki so nujno potrebne prenove programov in agresivnejšega nastopa na trgu. Kljub večjim pobudam delegatov na vseh nivojih in obljubam naj-dogovornejših funkcionarjev naši najboljši izvozniki z dobrim delom močno zaostajajo v dohodku. Težko bo zdržati in ohraniti socialni mir, če ne bo v kratkem prišlo do ustreznih re-šutev v deviznem poslovanju. Bo še dolgo potrebno kričati po pravici do gospodarjenja z rezultati svojega dela? Lahko trdimo, da se kljub velikim težavam zavest naših delavcev krepi in povečuje delovna disciplina. Fizični obseg proizvodnje je še kar ugoden, močno pa zaostajamo v osebnih dohodkih v primerjavi z republiškim povprečjem, realno nam pada tudi dohodek, predvsem zaradi znanih pogojev gospodarjenja. Naše gospodarstvo je še vedno zelo obremenjeno z raznimi oblikami porabe. Čedalje več težav imamo pri pridobivanju solidarnostnih sredstev. Tudi stališča lanskega kongresa ZK niso rešpektirana in tako se nam še naprej dogaja, da kljub eni najvišjih prispevnih stopenj za zdravstvo še vedno zmanjkuje denarja za osnovno zdravstveno dejavnost. V našem zdravstvu se kopičijo izgube, zahteve po domicolnem principu plačevanja ali po enotni rizični skupnosti za hospi-tal pa ostajajo nerealizirane. V praksi že skoraj postaja okrnjena ustavna pravica našega občana glede enakih pogojev koriščenja zdravstvenih uslug. Naštejmo še nekaj uspehov v preteklem letu: nove kapacitete v zdraviliškem turizmu, pridobitev novih melioriranih kmetijskih površin, pridobitev več delovnih mest, nekaj kilometrov asfaltiranih cest, PTT priključkov in širitev vodovodnega omrežja, nova industrijska prodajalna Metke Kozje, preselitev obrata Gorenja v novo proizvodno halo, končala pa se je naša največja invensticija predelave mleka v Šmarju. Tudi v prihodnje pričakujemo predvsem opiranje na lastne sile. Razne olajšave za vlaganje na nerazvita območja niso v celoti obrodila pričakovanj. Težko najdemo nekoga, ki je pripravljen vlagati iz drugih regij v nove Ob 9. septembru PRAZNIKU OBČINE čestitajo SKUPŠČINA, IZVRŠNI SVET IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH akumulativne programe, programov žal mnanjka povsod... Porajajo se nam nove naodložljive naloge. Več kot doslej bo treba vlagati v čistejše okolje, skupaj z ostalimi prizadetimi občinami bolj vpiti, da očuvamo naše gozdove pred propadom, saj le-ti zavzemajo 48% površine naše občine. Vrniti bo treba življenje v nekatere naše mrtve vode, očuvati pred onesnaženjem še zdravo, neokrnjeno naravo. Še in še je nalog pred nami. Ne bo nam zmanjkalo optimizma! Prebrodil bomo težave, ki se občasno porajajo v združenem delu. Računamo na delavsko solidarnost, ki do zdaj ni nikoli zatajila. Delovna mesta moramo ohraniti, sdaj ima naša občina že tako eno najnižjih stopenj zaposlitve v republiki. Vse kaže, da se bo v kmetijstvu nekaj premaknilo in to nas posebej ohrabruje. Stroka in znanje pridobivata na veljavi, prihajajo nove generacije štipendistov na vseh stopnjah šolanja, ki želijo delati doma in so za razvoj svoje družbenopolitične skupnosti živo zainteresirani. Vsem občanom občine Šmarje k prazniku iskreno čestitam in želim uresničitev osebnih želja ter skupno zastavljenih razvojnih ciljev. Predsednik Skupščine občine Veljko KOLAR Naši dosežki v obdobju enega leta Obdobje enega leta med občinskima praznikoma, v katerem ocenjujemo dosežke na gospodarskem socialnem in infrastrukturnem področju, je potekalo v izjemno težkih pogojih gospodarjenja. Gospodarsko krizo je spremljalo vrsto interventnih zakonov in drugihj predpisov, ki so na hitrejši gospodarski razvoj delovali bolj negativno kot pozitivno. V takšnih pogojih pa je govoto težje uresničevati cilje resolucije v manj razviti občini, kot je naša, saj povsod primanjkuje sredstev za nove investicije in nova delovna mesta. V Resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1987 smo zastavili dokaj smelo cilje na področju rasti industrijske proizvodnje, izvoza in zaposlovanja. Zaviralno delovanje devizne zakonodaje, pomanjkanje nekaterih materialov iz uvoza, zmanjšanje kupne moči in s tem padec povpraševanja po nekaterih proizvodih so med drugim prispevali k padcu rasti industrijske proizvodnje. Ta je beležila znižanje že v prvih treh mesecih letošnjega leta, saj je bila v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta nižja za dobra 2%, ob polletju pa za 1,6%. Zmanjšalo se je tudi število gostov, ki so koristili turistične kapacitete na območju naše občine, vendar se je izboljšala njihova struktura v korist tujih gostov. Doseženi pa so bili dobri rezultati pri odkupu kmetijskih proizvodov. Ob splošnem padcu izvoza v SFRJ in SRS beležimo v naši občini nasprotno dobre rezultate, saj se je izvoz po polletnih rezultatih realno povečal za 32% tako, da dosegamo kar 8,2 krat-no pokritost uvoza z izvozom. Najbolj so povečali prihodke na tujem trgu Vital Mestinje, Atomske toplice, KK Hmezad, Zdravilišče Rogaška Slatina, Ll Bohor Mestinje. Visok delež izgub v dohodku gospodarstva, ki je bil prisoten konec lanskega leta in ob prvem tromesečju letos, se je zmanjšal od 5 na 2%. Izgube ob polletju znašajo skupaj 698.894 tisoč od tega v gospodarstvu 291.484 tisoč din. Izgubo je ob polletju izkazalo 6 TOZD s skupaj 1753 zaposlenimi, ob tromesečju pa 11 TOZD z 2.123 zaposlenimi. Število zaposlenih se je v gospodarstvu povečalo v obdobju I—VI v primerjavi z enakim obdobjem lanke-ga leta za 5, v letošnjem letu pa je gospodarstvo zaposlilo do konca junija cca 130 novih delavcev. Če primerjamo dosežene rezultate — celotni dohodek, dohodek in sredstva za akumulacijo, smo dosegli v občini ob polletju ugodnejše stopnje rasti kot regijsko gospodarstvo. V razmerju do regije beležimo tudi boljše rezultate kakor ob tromesečju, ko je bilo najbolj očitno zaostajanje pri rasti sredstev za akumulacijo. Pri tem seveda ne smemo prezreti, da je kljub ugod- nemu indeksnemu povečanju sredstev za akumulacijo ob polletju, stopnja akumulativne sposobnosti gospodarstva še vedno mad najnižjimi v regiji. Osebni dohodki so bili v letošnjih prvih mesecih gotovo v ’’središču pozornosti”, saj smo ob na hitro sprejeti interventni zakonodaji iz meseca v mesec iskali ustrezne rešitve za tiste TOZD, ki po določilih interventnih zakonov niso bile "usklajene”. Precej novosti pri razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo pa je prinesel nov Družbeni dogovor na tem področju, ki bo zaživel v drugem polletju letošnjega leta. Posebej pa moramo poudariti, da je bila v gospodarstvu kot celoti dosežena rast osebnih dohodkov ob koncu lanskega leta in v prvih treh mesecih letos vsklaje-na z rastjo dohodka. Na področju družbenih dejavnosti smo konec lanskega leta izvedli sanacijo osebnih dohodkov, kar pomeni, da smo vskladili raven osebnih dohodkov delavcev v šolstvu, zdravstvu in socialnem varstvu zaradi večletnega zaostajanja za osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. V letošnjem letu usklajevanje osebnih dohodkov poteka tekoče - mesečno, vendar zvezna interventna zakonodaja omejuje razpoložljiva sredstva za družbene dejavnosti, zato bo zlasti v drugem polletju težko vskladiti rast osebnih dohodkov in materialnih stroškov v izvajalskih organizacijah z razpoložljivimi sredstvi SIS. Z vidika občine je nerešljiva situacija v zdravstvu, saj bo ob izkazani izgubi v polletju (450 mio din), nadpoprečni prispevni stopnji in limitu dovoljene porabe, ki ga postavlja interventni zakon, potrebno iskati rešitve oz. sredstva zunaj občine — v solidarnosti na ravni republike. V resolucijo smo letos zapisali tudi vrsto novih investicij. V nadaljevanju navajamo tiste, ki se že realizirajo in tiste za katere so stekle vse potrebne priprave za realizacijo: 1. Trgovsko poslovni center Rogaška Slatina Po terminskem planu, ki je bil sprejet na seji Projektnega sveta SOZD MERX je predvidena pridobitev gradbenega dovoljenja do 15. 9. 1987 in dokončanje gradnje 31. 5.1988. 2. Avtobusna postaja Rogaška Slatina Izgradnja prve faze avtobusne postaje se je pričela v avgustu 1987. 3. Sirarna v Šmarju pri Jelšah Modernizacija Sirarne je končana in pričetek proizvodnje v novih prostorih je predviden 4. 9. 1987. 4. Metka Kozje - nova proizvodno skladiščna hala Pričetek izgradnje nove hale je predviden v septembru 1987. 5. Gorenje Bistrica ob Sotli Preselitev obrata iz stare šole v novo proizvodno halo je predvidena ob koncu septembra 1987. 6. Obvoznica Rogaška Slatina Dela na izgradnji tretje etape obvoznice Rogaška Slatina so se pričela v avgustu 1987. 7. Čistilna naprava Rogaška Slatina Po terminskem planu, ki ga je predložil Gokop Rogaška Slatina, je pričetek izgradnje CN predviden 16.11.1987. 8. Benzinska črpalka na obvoznici Rogaška Slatina Pričetek izgradnje benzinske črpalke je predviden v septembru 1987. 9. Vital Mestinje V letošnjem letu je predvidena modernizacija opreme ter nabava koncentratoma. Koncentrator je že naročen. 10. Atomske toplice Podčetrtek V letošnjem letu je bila izvršena razširitev campa. 11. Bohor Mestinje V letošnjem letu je bila dokončana vezna hala, v jeseni je še predviden pričetek izgradnje nadstreška na žagalnici. 12. Zdravilišče Rogaška Slatina Letos je bila dokončana obnova Zagrebškega doma, predvidena pa je še adaptacija hotelov Trst, Slatinski dom in stare direkcije (YU butik, Medex). 13. Steklarna BK Rogaška Slatina Izvršen je bil remont kislinske poli m ice v Dekor Kozje. 14. Družbene dejavnosti Zgrajeno je bilo zaklonišče pri OŠ Ratanska vas v Rogaški Slatini, v pripravi je dokumentacija za izgradnjno osnovne šole Dobovec in usposobljeni so prostori za preselitev in razširitev otroškega vrtca v Bistrici ob Sotli. 15. Radio Šmarje Vplačana in naročena je oprema za UKV oddajnik Radia Šmarje, oddajnik bo pričel delovati spomladi 1988. Konec leta 1986 je bil izglasovan nov samoprispevek. 85% sredstev samoprispevka je namenjenih realizaciji programov krajevnih skupnosti, ki zajemajo izgradnjo cest, PTT omrežij, vodovodov in drugih infrastrukturnih objektov. Skupaj s sredstvi ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti in deiom občanov, tudi v zadnjem letu beležimo vrsto novih investicij. Marta Vahčič KORSOVIH 40 LET DO Konfekcija oblačil Rogaška Slatina KORS praznuje letos 40-letnico svojega obstoja. Razvojna pot tega danes 520 članskega kolektiva je bila podobna številnim drugim povojnim podjetjem. Začelo se je s sposobnimi in podjetnimi ljudmi, ki so združili svoje sposobnosti in delo v majhni delavnici. Veliko znanja, prizadevanja in odpovedovanja je bilo potrebno, da je iz skupine mojstrov, ki so bili strokovno jedro, zrasla sodobna konfekcijska tovarna. t Na razvojni poti je bilo veliko pomembnih mejnikov, ki označujejo rast tega kolektiva. Združevanje večjih delavnic leta 1953, postavljanje novih obratov v Rogaški Slatini in Rogatcu v letu 1959, 1968 preselitev v nove prostore na sedanji lokaciji, leta 1973 povečanje proizvodnih prostorov tako, da so s postopnim dograjevanjem in delom v dveh izmenah ustvarjeni pogoji za delo v sedanjem obsegu. VINSKA KLET BO Šmarski kmetijski kombinat se je odločil za fazno izgradnjo. V prvi fazi bodo predelali od 800 do 1000 ton grozdja. Negovanje in polnjenje vina v Šmartnem. Ideja o gradnji vinske kleti v šmarski občini je bila prisotna že nekaj časa, a zaradi več vzrokov do realizacije ni prišlo. Šmarski kmetijski kombinat pa je v letošnjem letu le pristopil k izdelavi investicijskega programa, kar pomeni, da ideja postaja realnost. Odločili so se, cfa bodo vinsko klet gradili postopoma, saj jim to narekuje oteženi pogoji investiranja. To pomeni, da bodo v začetnem obdobju V zadnjih desetih letih kolektiv ni bistveno naraščal v številu zaposlenih. Celo zmanjšalo se je število zaposlenih v matični delovni organizaciji. Proizvodne kapacitete je v zadnjih letih intenzivneje povečeval v kooperaciji z drugimi proizvajalci širom Jugoslavije. V priemrih Orteksa in Novosti iz Debra je sovlagal sredstva in znanje v postavitev novih korekcijskih obratov, kjer v okviru poslovno-tehničnega sodelovanja proizvaja Korsov program 250 delavcev. V KORS-u je že zgodaj dozorelo spoznanje, da je prisotnost na mednarodnem tržišču tisto pravo potrdilo kvalitete in konkurentnosti v tej dejavnosti. Od 30% kapacitet pred desetimi leti je danes že dve tretjini proizvodnje v KORSU- namenjene na zahtevna konvertibilna področja v ZRN, ZDA, Švici, Švedski. Poleg tega pa so izdelki KORS-a prisotni na vzhodnoevropskem trgu (ČSSR, DDR). Intenzivna rast konfekcijskih obratov po Jugoslaviji, ki so zaradi cenenosti naložbe po delovnem mestu postali v marsikaterem okolju ključna dejavnost za odpravljanje nezaposlenosti, ima za posledico presežek ponudbe nad povpraševanjem na domačem trgu. Veliko bolje ni tudi na mednarodnih tržiščih, saj so podobno ravnale tudi države, ki trkajo na vrata razvitega sveta s svojo ceneno delovno silo. V takih razmerah bo odločilno za obstanek in perspektivo slehernega gospodarskega subjekta te dejavnosti kvalitetna in visoko produktivna proizvodnja. Za takšno perspektivo se pripravlja tudi KORS. Prizadeva si ujeti korak s časom pri modernizaciji poslovanja in tehnološki posodobitbi proizvodnje. Žal sedanje prilike v našem gospodarstvu niso najbolj naklonjene takim prizadevanjem. Čeprav gre za proizvodnjo, ki je visoko devizno aktivna, predstavlja uvoz potrebne opreme za nujno tehnološko posodabljanje bistveno oviro in negotovost. Franc Mlaker samo sprejemali in predelovali grozdje v mošt, negovanje in polnjenje vina pa bo potekalo v sodelovanju z Vinom Šmartno. Zaenkrat bo to najugodnejša rešitev, saj Kmetijski kombinat v prvi fazi ne bo sposoben zgraditi tudi polnilnice, poleg tega še nima razvitega trga, kamor bi prodajal vino, interes Vina Šmartno pa je, da dobi čimbolj kakovostno vino. ”Mi smo, razen Lenarta, edino področje, ki nima svoje predelave grozdja”, je povedal predsednik kolektivnega poslovodnega organa Kmetijskega kombinata Hmezad Šmarje, Zlatko Hohnjec. "Če želimo šmarsko-virštanjski okoliš afirmirati, je torej nujno potrebno priti do predelave KONFEKCIJA OBLAČIL ROGAŠKA SLATINA ’’KORS” ■ - proizvajalec ženske, moške in otroške konfekcije s 40-letno tradicijo želi vsem poslovnim partnerjem in potrošnikom obilo delovnih uspehov ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah. grozdja v kakovostni Virštanjčan. Predelava pa bo pomembna tudi zato, ker se bo v občini ohranjal del dohodka iz vinogradništva, ki se je vse do sedaj odlival drugam.” Glede na to, da je na področju zadružnih enot Imeno, Kozje in Bistrica ob Sotli dve tretjini vinogradov, bodo vinsko klet gradili v Imenem. Prva faza, to je izgradnja objekta, v katerem bo sprejemno korito, stiskalnica, pecljalnik in štiri večje posode za skladiščenje mošta, bo veljala 975 milijonov dinarjev. Da bi se izognili bančnim virom, računajo na pomoč sovlagateljev, predvsem Ere iz Velenja in izdelovalcev opreme, del sredstev pa bodo skušali pridobiti tudi iz sklada za manj razvite. Finačna sredstva bodo torej zagotovili pod najbolj ugodnimi pogoji, da bi se s tem izognili nastajanju morebitnih težav pri poslovanju Kmetijskega kombinata v naslednjih letih. Po programu bi morali z gradnjo vinske kleti pričeti konec septembra, saj bo do takrat nared projektna dokumentacija in vsa dovoljenja, z gradbenimi deli pa naj bi končali do zime. Hkrati bod naročili vso opremo, ki bo po zagotovilih izdelana do marca prihodnje leto in tako bi jo lahko namestili že do konca maja. S tem bo klet pripravljena za sprejem grozdja. V prvi fazi bo, kot rečeno, omogočala prevzem od 800 do 1000 ton grozdja, kasneje pa tudi do dva tisoč ton grozdja na leto, saj bo objekt grajen tako, da bo dovoljeval še eno prevzemno mesto in namestitev dodatnih stiskalnic. Pričakujejo, da bo takšne količine grozdja mogoče odkupiti postopoma do leta 1995, saj je bilo v zadnjih dvajsetih letih obnovljenih blizu 700 hektarjev vinogradov. Darja Lojen Dobitniki priznanj občine Šmarje pri Jelšah za leto 1987 Žirija za priznanja občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah in določil odloka o priznanjih občine Šmarje pri Jelšah marca letos objavila razpis za podelitev priznanj občine Šmarje pri Jelšah. Žirija za priznanja občine je o prispelih predlogih za podelitev občinskih priznanj razpravljala 1. junija 1987 in posredovala predlog za dobitnike priznanj občine Šmarje pri Jelšah vsem trem zborom občinske skupščine, ki so na seji 1. julija 1987 odločili, da prejmejo: PLAKETA ”9. september” Gorenje Titovo Velenje DO GOSPODINJSKI APARATI za prispevek k hitrejšemu gospodarskemu razvoju občine, še posebej za izgradnjo obrata v Bistrici ob Sotli Franc BUT iz Kostrivnice za dosežene uspehe na področju predelave mleka in dolgoletno družbenopolitično ter društveno aktivnost Drago KUNEJ iz Bistrice ob Sotli za dolgoletno požrtvovalno in ustvarjalno delo v krajevni samoupravi ter v družbenopolitičnem življenju kraja in občine PRIZNANJE ”9. september” Franc ČERNELČ iz Bistrice ob Sotli za ustvarjalnost na kulturnem področju, za družbenopolitično aktivnost in izvirnost na delovnem področju Jože ČERNEZEL iz Šmarja pri Jelšah za prispevek pri razvoju TOZD Konfekcija posteljnega perila Kozje ter za uveljavljanje programa modne in športne konfekcije, ki je konkurenčen na svetovnem trgu Ruža ČOBIČ iz Rogatca za angažiranje pri ohranjanju in varovanju naravne in kulturne dediščine ter za družbenopolitično aktivnost v krajevni skupnosti Jože JAKOŠ iz Šmarja pri Jelšah za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo na področju vzgoje inizobraže-vanja ter kulture v občini Kristina SKUBE iz Šmarja pri Jelšah za prispevek k podružabljanju splošne ljudske obrambe in izjemne dosežke na delovnem področju Marjan TOVORNIK iz Zagorja za dolgoletno in plodno delo v krajevni skupnosti Zagorje in za prispevek pri razvoju kooperantskih odnosov v občini Silva VERHOVNIK iz Rogaške Saltine za uspešno vodenje ekspoziture Službe družbenega knjigovodstva v Šmarju pri Jelšah in dolgoletno družbenopolitično aktivnost Martin VRENKO iz Sedlarjevega za ustvarjalen prispevek k razvoju krajevne skupnosti Polje ob Sotli, za aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah in društvih DENARNE NAGRADE Krajevna organizacija ZZB NOV Bistrica ob Sotli v višini 120.000 din za aktivnost v krajevni samoupravi, za prenašanje revolucionarnih tradicij na mlado generacijo in za skrb pri urejanju Spominskega parka Trebče Osnovna organizacija ZSMS Zibika v višini 60.000 din za vsestransko aktivnost v krajevni skupnosti, zlasti za dosežke na kulturnem področju Kulturno društvo Bistrica ob Sotli v višini 60.000 din za uspehe pri organizaciji kulturnega in družabnega življenja v kraju ter za razvijanje sekcijskih oblik dela. Priznanja in nagrade ”Inovator 1987” Občinska raziskovalna skupnost Šmarje pri Jelšah in Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah podeljujeta nagrade in priznanja ’’INOVATOR 1987” naslednjim avtorjem: - BOŽIDARJU PLAVČAKU iz Zdravilišča Rogaška Slatina drugo nagrado Inovator 1987 s priznanjem za tehnično izboljšavo ’’Montaža stikalnih ur na velike pralne stroje”. - ANTONU BRANTUŠU iz Steklarne Boris Kidrič, TOZD Dekor Kozje drugo nagrado Inovator 1987 s priznanjem za tehnično izboljšavo ’’Izdelava montažne glave za dia-mandatni brus”. - BOŽIDARJU PLAVČAKU iz Zdravilišča Rogaška Slatina tretjo nagrado s priznanjem Inovator 1987 za tehnično izboljšavo ’’Dozator za varikino na pralnih strojih”. lasna industrija Sanijur pri Salju TOZD LESNA OPREMA MESTINJE ŽAGA KOZJE ČESTITA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Nagrade s priznanji ’’Mladi v korak s časom” prejmejo: — prvo nagrado s priznanjem ’’Mladi v korak s časom” prejmejo: — učenec Miha Božiček — učenka Nataša Arnič — mentorica Danica Arnič iz OŠ Šmarje pri Jelšah za raziskovalno nalogo: ’’Raziskava odpadne vode iz Vitala Mestinje”. — drugo nagrado s priznanjem ’’Mladi v korak s časom” prejmeta učenec Sandi Kidrič in avtor, mg. Šmigoc Karel iz OŠ Šamrje pri Jelšah, za raziskovalno nalogo: ’’Fotografija s koherentno svetlobo”. — priznanje ’’Mladi v korak s časom” prejmejo učenci biološkega in kemičnega krožka na OŠ Boris Kidrič Rogaška Slatina za aktivnosti s s področja ’’Varstva življenjskega okolja”. Posebna priznanja za izredno aktivnost pri realizaciji raziskovalnih nalog ali za pospeševanje raziskovalne in inovativne dejavnosti v delovni organizaciji prejmejo: — Gorenje GA TOZD Kondenzatorji Rogatec za izredno aktivno in množično inovativno dejavnost v delovni organizaciji. — Zdravilišče Rogaška Slatina, TOZD Center za raziskavo mineralnih vod za pristop k realizaciji številnih raziskovalnih nalog z zdravstvenega področja. — TOZD Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina za izredne aktivnosti pri realizaciji raziskovalne naloge ’’Dietetični pekovski izdelki s povečano vsebnostjo magnezija”. Avtobusna postaja in poslovno-trgovski center v Rogaški Slatini Stekla so začetna gradbena dela pri gradnji avtobusne postaje v Rogaški Slatini. Do III. gradbene faze bo objekt zgrajen konec tega leta, dokončan pa bo predvidoma v letu 1988. Z dokončanjem te gradnje bo Rogaška Slatina pridobila arhitektonsko zanimiv objekt ter odpravila star in žgoč problem. V objektu bo prostorna čakalnica, prometni uradi, pivnica ter dva do trije manjši lokali, primerni za razne dejavnosti. Zgradba bo imela pokrite perone in hodnike ter šest postajališč za avtobuse. Zavarovalna polica postaja nujnost posameznika in gospodarskih subjektov. Življenja si skoraj ne moremo zamisliti brez požarnega zavarovanja, zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki ščiti ogrožence v prometu, le-to je po zakonu obvezno, in cele palete drugih zavarovanj. Izreden razvoj dosegajo kmetijska zavarovanja, tako v družbeni proizvodnji hrane kot v kmetijskih gospodarstvih, naprimer: zavarovanja posevkov in plodov proti spomladanski pozebi in toči, ki neusmiljeno uničuje dragocene kmetijske proizvode; velik pomen pri prireji mesa imajo zavarovanja živali. Na tem področju postaja že vzorno sodelovanje veterinarskih služb in zavarovalne skupnosti Triglav. Predvsem je to sodelovanje usmerjeno v skupne aktivnosti na področju preventive, ki naj bi zagotovila rast zdrave živine in s tem kvalitetno prirejo mesa in proizvodnjo kvalitetnega mleka. Osnovni cilj vsakega zavarovanja je ekonomska varnost posameznika oz. občana in Kidričeva 13 (Evropo). Vse poslovno-trgovske zgradbe bodo arhitektonska celota in zgrajene v sledečem zaporedju (smer S-J): — zgradba PTT — zgradba LB-SB Celje — trgovska zgradba, v kateri bo na voljo več raznih tgovskih programov; nosilca teh programov bosta Tkanina Celje in TDO Jelša Šmarje pri Jelšah — rekonstrukcija zgradbe Kidričeva 13 (Evropa) v spodnji etaži, kjer bo tozd Pekarna in slaščičarna iz gospodarska varnost OZD-da. Preko sklenjenih zavarovalnih pogodb se tako oblikujejo zadostna zavarovalna sredstva za obnovo premoženja, ki je uničeno v stihiji oz. nenadnih dogodkih. Osnovno načelo našega socialističnega zavarovalstva je načelo vzajemnosti in solidarnosti, ki pomeni, da zavarovanci združujejo sredstva v obliki zavarovalnih premij za nadomestila škode tistemu med njimi, ki jo utrpi. Zavarovalstvo tako postaja najboljša oblika družbeno organizirane solidarnosti. Še vedno pa ni prav, da v primeru večjih naravnih nesreč (toča, poplava, vihar) niso občani, ki imajo dobro sklenjene zavarovalne pogodbe in dobijo tako primerne odškodnine, deležni enake družbene pomoči kot tisti, ki nimajo sklenjenih zavarovalnih polic. Vedno bolj pomembne postajajo v zavarovalstvu aktivnosti na področju preventive, ki postaja ena izmed osnovnih nalog zavarovalnega procesa, oblikovanje preventivnih skladov je tudi formalno urejeno, tako da se ta sredstva oblikujejo kot delež brutto premij določenih vrst zavarovanj. Preventivna dejavnost se odraža v preprečevanju nastajanja zavarovalne nevarnosti. Z uspešno zavarovalno prevencijo je naprimer preprečen požar v proizvodnji; s tem ni ohranjen le gradbeni objekt, oprema in proizvodna sredstva, marveč tudi proizvodni proces; zagotovljena je socialna varnost delavcev in končno je zagotovljeno ustvarjanje nove vrednosti. Ukrepi zavarovalne represije pa se odražajo v smeri zmanjšanja delovanja že nastalih škodnih dogodkov. Zavarovalna dejavnost se vključuje s preventivnimi in represivnimi ukrepi predvsem na področjih: — požarnega varstva, — varstva v prometu, — varstva pri delu, — obramba proti toči in povodnji, — razne oblike preventivne vzgoje, — zdravstvenega varstva živali, — ekologije in zaščite okolja, itd. Vsekakor obstajajo na teh področjih delovanja zavarovalne preventivne in represivne velike možnosti delovanja, predvsem v sistematičnem raziskovanju vzrokov škod in organiziranem sodelovanju z vsemi družbenimi institucijami, ki se profesionalno ukvarjajo s to dejavnostjo. Preventiva v zavarovanju uresničuje enega izmed temeljnih ciljev zavarovalnih procesov, t.j. večjo gospodarsko varnost narodnega gospodarstva. Manj škode pa pomeni tudi ustvarjanje pogojev za relativno cenejše zavarovanje in seveda tudi ohranjanje proizvedenih novih vrednosti v narodnem gospodarstvu. Dobro sklenjeno zavarovanje torej pomeni nemoten proces proizvodnje in mirno življenje. V pogojih visoke inflacije pa je nujno tudi pravočasno prilagajanje in spreminjanje zavarovalnih pogodb, tako da se ohranja vrednost zavarovalne zaščite! Ivan Mirnik ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV, Območna skupnost Celje, čestita ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah. V južnem delu tega območja pa tečejo zadnje priprave za pričetek gradnje poslovno-trgovskega centra. Ta bo med objektom avtobusne postaje in poslovno-stanovanjskim objektom Rogaške Slatine ponudila dosedanji program iz sedanjega lokala, TDO Jelša pa bo uredila gostinski lokal. Vlado Kučan Ni več možno živeti brez zavarovanja Umiranje gozdov v šmarski občini Pojav propadanja gozdov je v srednji Evropi znan že več desetletij. Pričel se je s postopnim pešanjem vitalnosti jelke in njenih počasnim, toda nezadržnim sušenjem, katerega smo tudi v Sloveniji spremljali že od leta 1962. V našem okolju smo ga zaznali najprej na pogorjih Boča in Bohorja, kasneje pa na vseh ostalih rastiščih. Posamično propadanje gozdov smo pripisovali lokalnim onesnaževalcem, ko so termoelektrarne, pražarne kovin, v manjši meri tudi gospodinjska kurišča. V naši občini smo imeli manjše žarišče ob obeh steklarskih obratih v Rogaški Slatini, kjer pa se je z novo, čistejšo tehnologijo emisija žveplenih in fluornih sestavin ublažila. Po letu 1981 se je v prostoru ZR Nemčije, Češke in DR Nemčije umiranje gozdov spremenilo iz kroničnega v akutno stanje. Na več tisoč hektarjih so ogolela ogromna pobočja in od nekdanjih gozdov so štrlela v nebo samo posamična suha debla. Pa tudi iz ostalih srednjeevropskih in skandinavskih dežel so prihajala vedno bolj dramatična poročila o propadanju gozdnih ekosistemov. Vzroke degradacije gozdov so znanstveniki pripisali globalnemu onečnaženju ozračja. V strupenem koktajlu imajo največji delež žveplene in dušične spojine, razni fitooksidanti, težke kovine in strupeni ostanki agrokemikalij. Z nekajletnim zamikom so se posledice onesnaženja pričela pojavljati tudi v tistih predelih Slovenije, kjer ni bilo v bližini večjih onesnaževalcev. Zato je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo iz Ljubljane skupno z gozdnogospodarskimi organizacijami leta 1985 pristopil k prvemu popisu zdravstvenega stanja slovenskih gozdov. Računalniško obdelani podatki so bili objavljeni leto kasneje. Izsledki pa so bili bolj neugodni, kot smo si jih zamišljali. Pokazalo se je, da je več kot polovica naših gozdov obolelih in da je več ko 20% gozdov zelo ogroženih ali v propadanju. Ker so podatki obdelani po gozdnogospodarskih območjih, gozdovi naše občine pa leže v območju GG Celje in Brežic, veljajo za šmarske gozdove vmesne vrednosti. Te so razvidne iz grafičnega prikaza. Iz skice je razvidna manjša obolelost gozdov v občini, kot je povprečje republike. Toda ta slika je žal samo navidezna. Natančnejše raziskave, ki so potekale vzporedno s popisom, ne izvzemajo naših gozdov iz katastrofalnega stanja. V letu 1986 je Inštitut za biologijo opravil analizo kromosomskih sprememb na koreninah smreke. Iz teh ugotovitev izhaja, da je poškodovanost dedne snovi v gozdovih obeh gozdnogospodarskih organizacij med najvišjimi v Sloveniji. Ci- togenetska indikacija je natančnejša metoda in lahko odkrije poškodbe prej, kot so vizuelno zaznavne. Tako umirajo naši gozdovi Stanje pa je srhljivo tudi zaradi ostalih tegob, ki v vedno večjem obsegu ogrožajo gozdove. Poleg jelke izginja iz naših gozdov tudi brest. Podobna usoda bo doletela tudi domači kostanj, če se širjenje rakastega obolenja ne bo ustavilo. V zadnjih letih so bili gozdovi pogosto poškodovani zaradi vremenskih ujm, kot so moker sneg, orkanski veter in žled. Plemenite listavce - javor in jesen - ogroža parkljasta divjad. Z vedno večjimi napori obvladujemo nevarno širjenje lubadarjev. Posledica delovanja vseh teh neugodnih činiteljev je ekološoko ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU želi KOLEKTIV ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA razrahljano ravnotežje gozdov. Fiziološko oslabljene gozdove napadajo v zadnjem času škodljivci, ki so bili doslej znani kot povsem nenevarni člani gozdnih biocenoz. Tako je lani močno napadel bukove gozdove bičkar skakač za rjavenje bukovih listov pa so najprej dolžili černobilsko nesrečo. V letošnjem letu pa se je na bukvi pojavilo glivično obolenje, katerega smo sprva pripisovali ožigu od strupenih plinov. Natančnejše mikroskopske preiskave pa so odkrile glivo, ki tako kot bukov skakač zmanjšuje vitalnost in prirastek gozdov. Stanje gozdov se tako nezadržno slabša. Potrebna bi bila dodatna sredstva za sanacijo, teh pa gozdarstvo nima. Poslabšanje splošnega gospodarskega stanja, zlasti v lesnopredelovalni industriji, se je odrazilo na ekonomski moči gozdarstva, ki se že približuje nivoju, pri katerem se prične boj za preživetje. Gozdarstvo nima nobenih možnosti, da bi vplivalo na zmanjšanje onesnaženja in s tem na ohranitev našega okolja. Gozdarji bolna drevesa posekamo in na ta način odstranimo posledice obolenja, ne moremo pa s tem odstraniti vzrokov, ki so tako magično vtkani v človekovo zmotno računico. S takojšnjim posekom umirajočih dreves nenehno vzdržujemo lažno podobo o navidezno zdravih gozdovih. Priložnostni obiskovalci in nestrokovnjaki imajo tako pred sabo vedno higiensko čiste gozdove in ne verjamejo, da je stanje skrajno kritično. Še manj je takih, ki bi se predali zaskrbljenemu razmišljanju o kroničnih učinkih genotoksičnih polutantov, ne le na rastlinah in gozdovih, temveč tudi na živalih in ne nazadnje na nas -ljudeh. S takim odnosom si človek resnično žaga vejo, na kateri živi.