Razne novice. ¦ Duhovske vesti. Prestavljeaa sta čč. gg.: o. Pij Vakaelj iz Ptnja v St. Vid pri Ptujn, o. Beraardia Šalamua iz Št. Vida k Sv. Trojici t Halozah. — Nevaroo zbolel je Čast. gosp. Fraac Markovič, žapaik pri Sv. Barbnri t Halozah. Priporoča se v molitev! * V bogoslovje v Mariboru so sprejeti sle deči gg. t I letnik: Bazaik Ivan cd Sv. Eriža pri Kostanjevici, Erhatič Martin od Sv. Leaarta pri Vel. Nedelji, Geratič Iv»a od Sv. Bened kts v Slov. gor., Kr&ajc Josip od Sv. Andraža aad Polzelo, Lasbaher Autoa od Negove, Skok Peter h Traove pri Goric', 6kof ič Marko cd Sr\ Martiaa pod Varberkom, Šoba Alojz iz Ptnja, Zmazek Franc \z Ljntomera, Žagar Ivaa od S/. Pctra v Sav. dolini. * Inžener g. Lnpša je prišel iz Siama v Aziji v arojo domovino za nekaj mesecev aa dopa8t. 0 sfojih dogodJjajih je obljabil v veČjih mestih predavati. * Šef generalnega štaba Beck aamerava v kratkem stopiti v pjkoj. * Trgatev se je začela, to Bazaasja pokaaje topičev, to čatimo pa tadi ni, kajti aaši dopiaaiki so nam miaoli teden zelo malo poročali. Mi jim pa to radi odpustimo, ker vemo, da mor« kmet, posobao pa viaogradaik lape jeseaske dae/e pridao porabiti. Zato pa bodo tem bolj pridnu dopiaovali, ko bo nnjao opravilo dokoačaao. Zato pa želimo ie maogo lepib jeseaakih dail * Govorite povsod slovenski! Pri aas se slišijo večkrat pritožbe, da ae zaajo nradaiki alovenskega ;'oziba. Skoraj ps veeh aradib se aastarljajo trdi Nemci. Sloveaaki nradaiki, siaovi aaiega b roda, pa ne dobijo tukaj alužbe. Tega amo sami krivil Saj je zaano, kako se silijo Slovenci, poaebao kmečko Ijndstro, govoriti v uradn nem^teo. 8 tem nemskim govorjenje« ne samo naredite aarodea greb, ampak tndi 8 tem ikodajete svojim lastflim aiaovom, katere aočejo pri aas v alažbo sprejemati, ker si oblasti mialijo, saj itak ljndje nemšfei govorijo, zato ae rabimo sloveaskih uradnikov. Či pa bi vsak Slovenec govoril v nradn sloveaski, bi kmalu avidela vlada iu pa tadi dotičai aemski uradniki gami, da apadajo aa to mesto aloveaski aradniki. Tako bi prisii naši siaovi do boljšega kraha. Torej, Sloveaci, aa škodnjaio ai aami, ampak g >v >ritao povsod in vedao slovanski! * Občinski računski zaključek. Fiaaačaa ravaateljst^a zabtevajo od ne»aterih oMia, da 86 jim predloži letii račnaski zakljnček. Ta zahteva pa je glasom odločbe upravaega sodiaža od 9. decembra 1903, itev. 12.730 popoinoaa noopra^ičena. Občiae 80 namreč dolžoe dajati državaim oblastim razaa pojaaaila, toda ae taka, ki se tičejo ajih premožeajske aprave. Mariborski okraj. m. Osebna vest. Avskultant pri okrožaem scdisču v Maribora g. dr. Ivaa Vnk je prestavljen v Novomesto. Tako prestavljajo aaio smore nradaike na Eraujsko, k nam pa pošiljajo Nemce, ki našega jezika in aasega Ijndstva ae razamejo. bi Kamnica pri Mariborn. Doe 6. vinotoka t. j. t soboto z?ečer okoli 9. ure je tnkaj aeki aeznaai lopov namcraval zažgati akedeaj aatlačeso pola gena g. Martiac-a, trgovca v Mariboiu. Vr^ti aa škedajn so imele pri enem korca lukajo, da ie aeab ven ntolelo. Tana zafine poiigalec zažigati. To pa zapazi bližaji gostilaičar g. Antoa V o g r i _ • c skozi okao avoje gcstilae. Vzame lač ia gre vea gledst. Eo ga zapazi požigalec, ki je pred vratmi čepel in zažigal, zbcži na poti v ameri za kamuiškim potvkom. Vogrinec teče za njim aekaj časa, pa ga ae dobi, zato ae je precej vrnil, da pogaai že aastali ogeaj, kar se mu tndi posreči. Tukaj je res bil g. Vogrinec resitelj Eamčke vasi, da li na8tal veliki požar, ker so v bližiai leseaa pcslopja. Pred eaim mejcem je tnkaj viaičarija g. Švigel-na (aekdaj Hitenbrenerjevo posestvo) do tal pogorela. Prihiteli ao aa pogorisče tndi aasi Bfajerberi". Djmov vračajoč so pa zelo hajlali. m Zg. Dnplek. Posestaik Mibael Haler h 6t. Potra pod Mariborom je peljal z drema koajema jabolka čez tnkajsai brod. Eiea konj se ustraši ia potegae dragega z vozom vred, aa katerem je sedel posestnik ia daiaarica Marija Gaazej, v Dravo. Prerozaik Šantl je hitro prisel na pomoč b čolaom ia se mu je posrečilo rešiti Halerja ia dninarico iz deročih valov. Pri tem je skoraj sam ponesrečil, ker sta se oba prijela čolaa aa eai strani. Na to je prevczaik posknšal ae reš.ti konjo, ki so phvajoč vlekli toz. Posrečilo se mu je spraviti koaje na majhen otok. Tokaj pa je zopat isti koaj zdivjal in zopet je vse šlo v vodo, kjer je vse izginilo, koBJa ia voz. Haler ima okoli 1700 E skode. Brez pomoči vrlega prevozuika bi ie bil tudi aam atoail. m Iz šentlenarškega okraja. Vsi smo osupnili, ku »mn tfitnli v zadajem BBlov. Gospodarja", cl« .* ">tar pridružil aovi liberalai atraaki. Upali smo, da bomo dobili v njem novega dela-cca za aaso složao aarodno orgaaizacijo, sedaj pa z začndeajem vidimo. da smo dobili v ajem liberakega razdirača, ki bo razdirai to, kar smo mi b trndom ia velikim bojem sazidali! Pričakorali smo, da bo vroč prijatelj sloveaakih kmetov, tem bolj emo se zavzeli, da je šel med oae, ki bodo kmete nprijemali za ašega." G. aotar, vi bodite krivo pot, in aa tej poti ae bomo sli za vani! Edor je liberalec, ai ljudski piijatelj! m Nogo mu je odtrgalo. Po kolodvorgki al*'ci v Slov. Bistrici se je peljal v četrtek okoli 4. popoldae posestaiški sin Aatoa Jagodič iz Šmfcberga. Sedel je spredaj aa počez položeai deaki. Na eakrat je padel pod voz, noga se ma je zapletla v kolo. V eni seknndi je bila aoga odtrgana ia kiralo aa to je izdahnil aesrečaež svojo dnšo. Ptnjski okraj. p Oddaja gozdnih sadik iz državnih nasadov v Ptuju v jeseni 1906. leta in v spomladi 1907. 1. Iz dižavaih lasadov v Ptnja se oddajo za letosaje jegenako pogozdoTaaje ia za pc gi.zdovaaje v gpomladi 1907. 1. sledeče aavedeae sad-ke: Srcreke, mecesai, jelke, bori, akacje, laski oreh, drni orehi, žlabtai (laški) kostanji. Naročila aavedeaih sadičnih vrst sprejemajo se za letošnje jeseasko pogozdovaBJe do koaca meaeca oktobra 1906.1. ia za pogozdovaaje v spomladi 1907.1. do koaca meseca februarja 1907. 1. pri. c. kr. okrajaem gczdcem aadzoratva v Mariboru ia pri c. kr. postaji gozdae pažnje v Ptnju. Neimovitim gozdaim poseatnikom oddajo se amrekove, borore ia jelove aadike, ako predložijo občinsko nradao apričevalo o aeimovitosti, brezplačno, torej le proti pcvračila Bpravaib stroskov v zneskn 1 E 60 via. za 1000 komadov sadik. Kmetje, porabite priliko ia se oglasite o pravem čaan, da ne bodo zopet gospodje gsmi imeli korigti od deželnih nasadov, ki se plačnjejo tndi z vaaim daaarjem! p Okrajni zastop Rogatec je zopet v Bfmških rokah, ker so Nemci >magali v akupini veleposestTa, aajviajih obdačeacev obrti in indnstrije ia v skapiai mest ia trgov. Samo v kmečkih občinah ao izvoljeni Sloveaci: Maks Berlizg, Luka Drofeaik, Viako Zarman, Frane Mikni, Fraac Roška ia Fraac Eorosec. p Okrajni zastop rogaški. Lani 1. maja ao bile skoičaae volitve za okrajai zaatop. Bilo je izvoljenih 11 Sloveacev ia 13 BNemcev". Toda ^aemška'' večina opetovaao ai botela pripoznati izvolitve 5 Slovencer, ki so bili izvoljeni iz aknpiae veleobrtnikov, dasi ao to volitev kot popolno postavao priznali deželai odbor, namettaija in ministrstvo. Ia kaj letos spomladi stori vlada? Ediao Nemcem aa Ijubo razpnsti celi okrajni zastop in razpisejo 86 Bove volitve. Te so 86 te dni izvriile: Šest Sloveacev ia 18 ^Nemcev1' je bilo izvoljeaih. Dae 9. oktobra bi ae naj koastitairal okrajai zastop. Vaeb iest Sloveacev je aicer prišlo v Rogatec, pa ae k seji okrajaega zaatopa, ampak da so vsi odložili svoje maadate, čei, ker se je popolao postavao laai izvoljeni zastop letoa razpastil, je to skrajao razžaljenje 95% sloveaskega kmečkega ljudatva, Okrajio glavargtvo bode 8eve zopet razpisalo aove rolitro za sknpiio kmečkih občia. Trdao pa amo prepričaai, da bodo zopet izvoljeai t!sti mcžje, ko zadnjič. Emetje, ae dajte se od aikogar premotitil Na aaši zemlji aaj bo Nemec aai sosed, ne pa aas krnt gospodar! Sicer to zadevo tadi bujbo priporočamo našim vrlim poslancen. G. okr. glavarjn Uiderraiau pa želimo v Gradec arečea pot. Nobea Sloreaec s e za a j i m ne j oče. p Občinski odbor hajdinski je v svoji seji dne 7. t. m. imenoval ondotnega uadnčitelja ia odboraika gospoda Fraaca Podobnik zaradi mnogib *aslug, katero a\ je stekel na poljn oadotaega šolstva ia občiaske nprave, častnim občaaona občiae Hajdin pri Ptnjn. p Desetletnica BGasilnega društva za ormoško okolico" ae je obbajala v nedeljo 16. kiaa. vkljub slabema vremenu na doatojea ia sloveaea aačia. Predpoldaa so se udelež li vai ognjegasci akapao sv. »ase v žapai cerkvi. Pohvaliti moramo ob tej priliki izborea ia točea aaatop naših gasilcev I Eo so korakaii z godbo na čeln, z lipovim perjem za čeladami, krepko ia samozaveatBO akozi mesto proti cerkvi, ae je vzveselilo pač marsikatero okot Saj kdor hoče pomagati sosedu v sili, mora biti krepek m pognmea! Po ntasi go je pripelo 27 naožem, ki so vstrajali 10 let pri drnatva, častae trakove aa rokar. Nezaatao je sicer to odlikovaaje aamo Ba sebi, a poaoaea je pač lahko vsakdo nanj. Pcpoldaa 80 korakali vsi ogajegasci skapao z gosti iz Sredisža aa slavBostea prostor pri g. Eaadričn. Vreme nam je nagajalo neprestaao, zato smo se morali zadovoljiti z notranjimi proatori. Ob aajveejem aalivn in viharjn je prislo tndi 18 mož sloveaskega BGasilaega drnitva v Trgovisiu" * veselil nas je ta skupea obisk radi slabega vremeaa tem bolj! Da si je pridobilo drnštvo v Ormožn in v okolici 8 gvojim delovaajem gplosao priljnbljenost, kažo obilea obisk aaše shvnosti; razvila se je zato tadi kmala splosua žirahna zabava. Veaelje je povečala lastaa godba z mnogimi izviraimi komadi. Med pos&mez aimi točkami vzporeda so se vršile aavduleae aapitaice presvetlemn cesarju, ki je blagovolil podpirati aase društvo, vsem čas^ai« ia pcdporaim članom ter vaem oaim, ki nas aiao r&di vremeaa cbiskali. Gela slavnost je imela domač ia prisrčsi značaj; motilo Bas ni prav nič. Umetalni ogenj je moral izostati. Sploiaa acdba je, da je društvo mscgo moralao pridobilo s to deaetletnico Io ni Čudaol Saj kdo ve, koliko truda staaejo vaje, koliko požrtrovalnosti te zabteva od vsakega člana v slačaju ogaja, ta bo amel aajb)lje, da eaake desetletnice uiso samo prazae parade! Koaečno se zahraljnjemo vsem, ki so aas blagovolili obiskati ia počastiti, posebao pa velečastitim damam iz Ormoža, ki 80 se tradile s slavnostjo, ia vsam, ki ao imeli 8 prireditvo dela ia truda. Podporaike naznaiimo svoječasao po časiikih. Na dalje: ,Pomoz Bogl" B. R. N. p Svinjska knga. Uradno sa je dogaalo, da 86 je v občmi Slatiaa zdravilišče pojavila s/injska knga. V tej občiai je torej preporedaao izdajati živiaske potne liste. p Zaradi tepeža, ki je nastal med finti dae 24. juaija v Mihoveih, bo obsojeni gledeči faatje: Aatoa Limberger ia Fraac Sagadia iz Mihovec v^aki ¦a šest me*ccj7 jeie, M.b.el Forloa aa tri, J.žef Soraak aa dva, Simoa čelofiga aa dva aaeseca zapora. Eedaj bodo nebali ti nesrečni tepeži med sloveaskimi f^ati. Take dogcdljije porabijo aemiki listi ifl potem raztrobijo v sret, da so Slovenci sami abijalci, pratepači ia aas slikajo kot aa pol divjake. Tako skodnjejo taki vročekrraeži ugledu celega aaroda. Ljntomerski okraj. 1 Ljutomer. Saveda, ass gospod dr. Chloupek so tndi med oaimi, ki so ustanovili v Celjn ^Berodao11 straako. Seveda, g. dr. Chlonpek so v V89J svoji politiki nerodni, in za to ni nobeno čndr>, da eo tadi sedaj' naredili zopet enkrat veliko ierodao8t. Eer pa ao g. dr. Chloupek po programn aove straake zavezaai skrbeti za ojačenje obrtniškega stacu po meatib in trgib, za to bodo odslej zastoaj zdravili pri bolniški blagajai in vožnje aa politične shode ai bodo plačali iz svojega žepa. Oj arečea ljntomerski okraj, aova atraaka ti pr.assa blagoslov! 1 Za gornjeradgonski okraj. V aedeljo, dae 21. t. m. bo pri S?. Jarijn ob Ščavaici v prostorih gospe Trsteajakove abod aovoastaaovljeaega političaega drnatva za gornjeradgoaski okraj. Nataični vzpored ge so objavi. 1 Umrl je dae 1. t. m. po dolgctrajai ia mn5ai bolezni poaestaik in bivsi vodja atndeaca kiale vode radeaske Jože Ej lee. Sveti ma večna luč! 1 Kapela pri Radencih. V Hlapoacih je umrla dae 25. m. m. žeaa veleposestnika Aatona D om a j a k a aagle smrti. Rajnca je bila zavedaa, aarodaa žeaa. Za njo žalnje mož, 8 katerim sta iivela komaj 11 megecev v arečaem zakoan, ia dva mala otročiča. N. v. m. p.I 1 Na paši nžgala se jc triletaa deklica kmeta Jak. Ribtarič v Bjračevi. V gtrasnih bolečinah je tretji dan potem v bolaisnici umrla. Svarilea slučaj za btariše, da pazijo aa avoje male otroke, to zla8ti, ker je ra?ao aa tistem travniku v tekn zadajih trideaet let zgorelo že troje otrok. Slovenjegraški okraj. 8 Mislinja. MislinjsM Nemc , geveda so vgi priali iz tevtongkih hrastovih gozdov, čutijo zadaji čag posebao aagajeaje do najbolj zagrizenib aemških protikutoliskih časaikov, kjer brezobzirno aapadajo razae ajim neljnbe otebe. Da bi pa ajihova novica bila bolj zabeljeaa, stikajo skupaj svoje nčeae glave ter ae pri pisavi tradijo, da jim potne kaplje rosijo nemška lica. Ia če se časaik nsmili njigovega v silaib bolečiaab rojen.ga dopisa, izgnbijo ti možakarji — ae V6 mokaj, tako da od samega veaelja skačojo, benlajo ia zmago pijejo. EadarkakŠ6B zaslepljea Šeatrid^aa prioege docela izaaišljene novice, k&tere potem resnicjljnbai ^Stajerc1' objavi, tedaj veaelje teb ^aemskib" patroaov ae more oatati več med štirimi steaami. Na cesti ga kažejo. Ear aa cesli prožijo na ljadi, jim prip »vedujejo, kdo je v časaiku, kako haie reči sj to. Ča kdo B3 veruje, ga paljejo aa dom ter ma pokažejo črao aa belem v flfitajercu." Iu 6t je k&ksen bližaji dnbrnrk v Časaika obrekovaa, je t > zanje posebna kost. Js treba vsaj malo poskočiti. Tako umetaost gi privosči celo žagar iz Mialiaje. Sereda, ker je občntljiv kakor ajegov 8oškcf ia bi kaj rad tožil, ae vemi nič reči o Bjem. Sicer pa zabenla kaj blagogiasao, dela pa a« Slovenca. a Mislinja. Takajsaji poatajevodja si je izvolil za aroj aajnovejši šport protiklerikalao gonjo. A kakor se vidi, bi bilo boljše, Če bi svoje zmožnosti porabil za svojo slažbo. V pondeljek 8. t. m. popoldao je bržčaa zopet kcva! 6me aaklepe. Da bi ga nihča ae motil, je zaprl vlaku -vhod. Eakih deset minut so popotaiki začadeao gledali proti predora tik pred postajo, vlak je žvižgal ia žvižgal, a gospod postajevodja je bil tako zamiiljea v svoj aport, da ga je moral edea č^kajočib potaikov opozoriti, da bi popotaiki radi aaprej. Eer je taka vožnja neljnba klerikalcem kakor Beklerikalcem, zato bo bili vai goglasni v godrajanjn. G. kr. želrzaisko ravaatelJ8tvo pa prosimo, da bi blagovolilo svojega nslažbeaca opomaiti, naj sroje sile aajprej porabi za svojo slnžbo ia, če mu jih bo se potem kaj preostalo, za srmkarski boj. a Nemčnrska pobalinstva. Iz Šogtaaja se poroča: Odkar je aekdo aa kolodvoru se nahajajočo reklamno tablo aepotrebaega nDeatachea Haus" pomazal, maačnjejo se aeke barabe nad aedolžoimi napravami tnkajiajega sloveaskega nOlepsevalnega drugtva". Tako jo to drujtvo, kateremu ae morajo vai brez razlike aarcdnoati zabvaliti za ajega tako aspeiao dclovaaje za povzdigo prometa tajcev, prod tremi leti nssadilo ua glavaem trga okcli sohe Matere Bažje ve6 akacij, katere so se tako bnjao razvile, da so delale pravi okraa glavasma trgn. V Boboto 29. m. ra. poaoči pa jih je umorila kruta roka pijanih delavcev. Roka pravice je že doletela te zapeljaace. Od petka :.~ fiaboto pa ao aeznaai zlikovci pokradli več klopi v gozdu iau gr,"1^*«. Sploh se obnaša aaša aemška fakiaaža v zadajem čaaa tako, ia to poaoči, da aiamo skoro varai a?ojega življenja. Tako ao t aoboto zvečer težko raaili godca naše aarodae gcdbe, da so ga morali prepoljati v celjako balaiiaico, ia enega delavca t)yarae g. Lampreta. Konjiški okraj. k Konjice. Na cesarjev god se ai hotel vdeležiti cesarske ntaše tržki občiaski zastop z dr. Eadinkom aa čeln z izgov rona, da se ceaaraka peaem pjje alovenski in ae aemaki. Gospod žapan, ali se spomiBJate, da ste se izrazili, da si upate aa aredi koajiikega trga aloveaski peti. Kam pa je usla aemška korajža, da ae aiti pokazati ie npate v cerkvi. k Konjiškavas. Pri živiaorejca ia posestaika Simoau P o z e p je krava doe 27. m. m. tri teleta povrgla, dve telice in eaega jnnca. Škcda, da niao teleta živa. k Prihova. Pretečeao aedeljo je imel podačai govor o živinoreji g. potovalni učitelj Jelovšek. Bilo je okoli 200 poslasalcev. Priporcčal je posebao, aaj si oaaojejo bikorejsko zadrngo, kar je prvi pogoj, da ae pravo pleme avede v okraj, ker koajiaka zadinga več ali manj dremlje. Z velikim zaaimaajem ao ga poslnlali in odisli v aadi, da pride svoj govor aadaljevat v kratkem. Oplotnica. Govori se, da ae bodo aaaledaiki zaaaega Šjrša pežali z naajarijo. Naj skrbi kajažev oskrbnik, da ae pride to podjetje v aeatake roke. Cadram. Sode že priprarljamo za trgatev. Eii bodo več, drngi maaj aabrali. Veliko je skodovala peroaoapora. Najbolj zeleaa ata oatala vinograda goapoda žnpnika ia Obrnla p. d. Hadičeka; sledaji bo meada aajveč v celi fari dobil. Bilo bi dobro vpraaati ta dva viaogradaika, kako ata obdelovala 87oj viaograd, ker ao drngi veadar gkrbao skropili, aekateri celo 6—8!:rat. Celjski okraj. c Celjski občinski svet proti slovenskim napisom. Sadaj ao tndi celjski meatai očttje prepovedali v Celja aa tablab, ki molijo v meatao ozračje, aloreiske na^ise. Da je ta aklep proti- poatavea (§ 19. osaoTnega zakona) to aale strastae aasprotaike malo briga. Saveda, denar alovenskib kmetov jim pa diii. Edor pa slovea*jkih napiaov ne mara, tndi aašfga decarja vreden ai. c Volitve v okolici Celjski 8) se vršile dne 1. in 2. t. m. Cisto mira . Nemci se jih v nobcnem razredu aiso vdeležili. Stvar aovega odbora bo, ckrepiti sloveaaki živelj v okoiici tako, da bodo po preteku treh let Slovecci stopili zmage zavestai v volilni boj, ki aam takrat re bo pribraajea. — Izvoljeni so sledeči: v tretjem razredu: gg. Matevž Gliaiek, Jožef Jezeraik, Ivaa Radej, Fraac Samec, Franc Ivpovšek, Ferdiaaad Golograac, Fraac Paaaik, za camestaike: Anton Male, dr. Vekoslav Knkofec, J sip Eosi, Aatoa Zaversek; v drngem razredn: gg. Peter Majdič, Avgnst Sasaik, Mihael Levstik, Jaaez Mirnik, Aatoa Pittar, Jakob Jaaič, dr. Joaip Sernec, Jakob Videmšek; za aamestaike: gg. J. Pianinsek, Matija Mlakar, Andrej Bobn;č; v prv«m razredn: gg. Fr. Ogradi, dr. Aotoa B^žič, Jaaez Samec, Anton Fazariac, Jercej Cečko, Jeriej Enmer, Fraac Confidenti, Fracc Eliner; za Baaaest¦ike: Frarc Veiušek, Miha Eodela, Jaaez Erušič ia Jakob Omladič. c Proti TOlitvi v občini Celje okolica ao vložili Nemci ogovor. Ker gre aavadao vlada Nemcem aa roko, upajo, da bodo volitvo razveljavIjent. Pri drngi volitvi bi mogoče ne prislo toliko volilcev kakor pri prvi, ia Neaci oziroma aemčurji npajo aa zmago. Zato pozivljamo saie somišljeaike, nsj opozorijo volilce aa aameae aaših ncmiurčkov. c Poročil ae je dae 3. t. m. v L ubljaai g. H>ako Šnmer, nčitelj aa deski soli v Šnarju pri Jelsah, z gcspodičao Felicito M«hovo, učiteljico ua dekliški aoli istotam. c Poročil ae je 6. t. m. v Petrovčah g. Lovro B o n b a , sodai tajaik v Sarajevu, z goapo vdavo Alojzijo L e m • ž. gottilaičarko v Celju. c S šole. Gdč. E'za Klemenčič, nčiteljica pri Sv. Martiaa v Rožai dolini, ja dobila atirimesečai dopnst. Nadomestuje jo gdč. Angela Siter iz Št. Pavla pri Preboldu. c Laški trg. Tako skrbno menda nikjer grdega ¦emškutarstva aaša vlada no podpira, kot ravao v Lftškem. Naš trg steje okoii tisoč prebivalcov, izmed teb jib je, veliko račuaaao, kakih deset pravib Ncmccr (pa se li so priseljeai!), vseh o"' %l'a 9yO je SloveBcev po krvi in misljeajn, le da 80 nekateri tako strabopetai, da se ne npajo z barvo aa daa. V celera nasem okrajn pa je po zadnjem Ijndskem štetju izmed 27.381 prebivalstva le 941 takih oaeb, ki so prijavili btoj občevalai jezik nemaki, rojeaih Nemcev pa se morebiti 100 ni. Umevao je, da (a pelčica poaili-aemcav mora čez kratko ali doJgo izginiti v morjn sloveagkega brebivalstva ia bila bi že davno zginila, da je ae bi čuvala Bvišja moč." Lsški trg, aredisče okraja, bil bi že davao v sloveagkih rokab, da ne bi 86 aahajale tam nemške trdijave v državaih nradih. Na aramoto dižavi z jezikovao ravnopravnostjo bodi povedano, da ima naš gcdnijski nrad se vedno aamo nemški aapia in nemške cradnike z malo izjemo, da ima aas postni urad samo aemški pečat in aemake uradnike, ia da prosnja za dvojezičai pačat že tri leta leži pri miaiatrstvu — aereaeaa, da imamo aa železaici samo aemške uradaike, ki jezika potajočega aloveaskega občinstva ae razumejo — da je gploh vse javao nradništvo — v zadnjem času celo nčiteljatvo slovenske aole Betaško ali posiliaemško. To so tiste improviziraae nemške trdajave, ki varajejo iaše aemčuratvo pogiaa, toda 8amo tako dolgo, dokler ae bode aaše Ijadstro dovolj odločao zahtevalo svojih pravic ter se zdramilo iz svojega dremaaja. Zato pa je že skrajai čag, da a« je 08Bovalo za tnkajsni okraj političao druitvo, katerega astaaoTai zbor ae je dne 7. t. m. vrlil ia cd katerega pričaknjemo, da zbadi nase Ijudst^o iz političaega mrtvila, dokler ie ai prepozao. c Ustanovni shod katoliškega političnega društva za laški okraj. V nedeljo, dne 7. okt. ae je vršil v vrtnem salonn takajaaje Hranilaioe ia poBOJilaice astaBovai sbod katol. političnega drnštra za laski okraj. Ktr je tnkajšao prebivalstvo valed poaearečeaega kmetijskega drnstva zgnbilo veaelje do zadražaiatva, se je bilo bati, da ne bo poroljae udeležbe. A zbralo so je aepričakovaao veliko zboroTalc3v. Najprvo je poročal državai poslaacc dr. Vovsek o kmeSkem vprašanju iu razvijal delovanje državmh pislanccv za povzdigo kmečkfga stanu. Nato je govoril o volilai reforuii ia aaiteval ajene dobre aasledke pa tndi ajeae pege, ki jih iaia Bovi aačrt volilaega reda, zlasti za nas Slo vence la Štajerakem ia Koroskem. Zborovalci ao zvesto sledili ajegovim besedam, dasi je to težek predmet za zbtrovalce, ki uUo doma v političaih vpraaaajib. Po dokcn^aaem govorn 80 aekateri zborovalci pričeli s srojimi željami. Nato so se sprejclo nakatcre reaolncije: da 88 naj vpelje obvezao zav&rovanje, da se aaj osauje obrta sola za sloveaske kmete ia pa glede volilne ref;rme, da aaj poslanc" delajo aa to, da so odpravijo krivice, katere ima novi aačrt volilaega reda. Sicer pa prepnSčamo zadevo državnim poslancem gamim. Sprejela 86 je tadi resolacija, da zborovalci popolnumi zanpajo 87ojim poslancem ia izražajo željo, aaj grejo po tej poti aaprej. Glede aove aeodrisaa gfranke, ki se je ustanovila v Celja dae 30. sept., pa izja?ljajo zborovalci: Zborovalci, zbraai aa zaupaem nstanovnem shoda kat. polit. drnštra za laaki okraj, obsojajo aovo aeodvjgao stranko in obžalajejo, ker bo vgled aje trpela ikodo aarodna st?ar. Gjapod drž&vni poslanec dc. Voviek je živahao pozdravljea zapnstil zborovalce, aakar se je izvolil cdbor katol. političnega dru^tva. Iz dinašajega zborovaaja pa 86 da sklepati, da raste smisel za orgaaizacijo ia da ae bo dalo delovati za probajo verske in narodae zavesti % dobrim vspehom. c Šmarje pri Jelšah. Narodai trgovec Aat. ŠtupiQ,ii je ku-jil lepo hiso, pripravno za frgoviao. c Žalec. Čjsar je poiielil g. žnpaikn M&tiji Eorea zlati zaglnžti križes z kroao. Cestitamol BrežišM okraj. b Zakot Poaestnik B-inovec ai je postavil pri STojem gogpodarskem poslopja steao, ki je pa bila tako alabo zidaaa, da 88 je pri prri priložaogti, ko sa je na njo aasloail pri obeiaaju koraze, zrasila. Za ateao ae je igrala ajegova triletoa hčerkica, na katero ae je stena zrušila. Mrtro ai potegaili izpod razvalia. Vrhu vas žalosti 89 bo moral oče ie pred sodnijo zagovarjati. Iz drugih slovanskili dežel. f Umrl je v Mokroaoga g. aotar Makao Eoaer, rojen v Slov. Bistr"ci. B.l je aotarski kaadidat v Maribora, notar v Idriji, Ptaja in gledajič v Mokroaoga, kjer je amrl 5. t. m., 60 let star. N. v. m. p.l •f: Trgatev iia Goriškem se jo letos slabše spoaesla, aego 86 je pričakovalo. Saša je povsod po Goriskem ii tadi v tržaski okolici vzala četrtinko pridclka, poaekod tndi polovico. Sploh se računa, da je bilo letos za tretjiuo pridelka maaj, nego lansko leto. Saveda se je zmaajšal pridelek po aekod tudi na polovico. Nekateri posestaiki, ki imajo viargrade v močai zemlji, dobiliso letos pa tndi veS pridelka nego laai. Ear ae tiče dobrote, je ta gplob boljša, nego druga leta. Tadi po dragih krajih, kakorna Nižjeavgtrijskem, 86 letos pritožajejo. Tam je letcs peroaoapora hndo razgajala. Rsljša letina je neki v jnžni Igtri ia Dalmaciji. f Zaniniivosti o karavanškem predorn. Karavanški predor je bil dodelaa ravao v petih letih. V jeseai leta 1901 so ga začeli delati, 17. maja 1905 je padla zadaja stena med Korosko in Eraajsko, sloresuo prebitje pa 86 je obhajalo 21. junija 1905. Čez dobrih pctaajst mesecev pa 8e je dae 30. sept. 1906 glovesao peljal skozi predur prri vlak ia od 1. oktobra 1906 redao vczijo vlaki Bkozi predor. — Eoliko je gtal ta predor? Edo ve? Pri proračmu so se vrezali za eelih 14 milijonov kron, katere so morali dodatao langko leto zahtevati. Eer pa je bilo vedao dosti popravila že Bzgotovljenih" delov predora, gotovo aiso zadogtovali tndi ti milijcni. Natančaeje pa je zoaao, koliko čloreskib žitev je stal ta predor. Na jeseaiskem pokcpalisča leži 29 večinoma mladih faitov ia mož, ki bo ae pri gradbi predora poaearečili. Pctaik, ki se vozis akozi karavaaški predor, spominjaj 86, da so tla, po katerih se vozii, napojeia a krvjo! — Celib eaajat miant vozi osebai vlak skozi predor 8 kraajake na koroško straa, a koroške aa kranjsko pa 14 minut. Drobtinice. d Nov prometni red na železnicah. Predpiai za opravljaaje službe aa železaicah ao bili že dolgo časa zelo pomanjkljivi, in majveS aezgod ter velikih aesreč sa je pripetilo u% železnicab vsled te pomaajkljivosti. Zato je železaiaka nprava avedla aov prometai ia signalni red, ki je stopil dae 1. t m. v veljavo. Glavae določbe tega prometaega ia s-gpalnega reda ao: Vožni aigaali (znamenja) 86 dajejo s tremi barvami: be.a pomeai prosto vožbjo, zeleaa počasao vožnjo in rdeča stoj. Te tri barve se bodo rabile samo za vožnjo, a z» drngo se bodo avedle drugačae barve na pr. modra in drnge. — Eiektričvi sigaali z zrcasi ao se priprostejsa vredili ia so njih itevilo kolikor mogoče akrčili. — Stroje bo odslej iasel vlak po potrebi atiri, dva spredaj, dva zadej. — NajveSjo vožno bitrost, ki je znasala doalej splošao za osebne vlake 80 k», za tovoroe pa 40 km na nro, bo aedaj za vsako železn"co poaebej določalo železaiiko minigtrstvo z ozirom aa trdaoat atavbe. — Zelo natančno so konečno izdelaai predp 8i, v kaleri oddalji smajo v!ak drng za drngina voziti v ogib kakemn trčenju. Pričakovati je, da 88 bo odslej prigodilo manj nesreč, kakor pa prej. d Starišem, ki silijo otroke v nemško šolo! Na Dunaju ge je asmrtila 81etna Fraacka Rariba, zaradi tega, ker so jo starisi ailili v aemsko aolo. Priila je 8 »tarisi iz Ceškega, zato so jo aemški otr^ci za**mehova'i ia jo imeaorali ^pemko". d Leto 1907. V prihodnjent Ietu bo 65 aedelj ia prazaikov. Pepelnica pada aa 13. febrnarja, kar pač ne bo ngajalo plesa ieljai mladini. Velika aoč bo 31. marca, B nkošti pa 19. maja, prazaik av. Rfšiiega Telesa 30. maja. Lek proti raku. Liat BPetit Bleu" je priobčil mianle dai vest doslo mn iz Jažae Afrike, v kateri je reSeao, da si aašli Um neko raatliao, iz katere ae napravlja lek proti raku. Zdravje se vrai tako, da vbrizgajo sok omeajeae rastline bolnikn pod kožo. Poskaaili so baje ta lek aa treh bolnikih ia sicsr pri jedaem črnecn ia na dveh belokožcih, ki bo popolaoma ozdrareli. Velik katoliški list. ,Ei3 aiache Volkazeitaag', izborea katoliški list nemiki, izbaja trikrat aa dan v 69.000 izvodih. Zgradba Bacbemove tigkarae, t kateri izhaja list, obteg« 2*>.700 kvadrataih črevljev. V Bjej je 480 delavcev. Motor, ki žeae stroje, ima 175 koajakib sil. Časopise tiaka pet rotacijskih strojev, daljc ima t gkarna se 22 atrojev za brzotiak ia 15 manjših strojev. V kfljigovezaici je 52 atrojev, t oddelkn za atereotipijo 20 strojev. Eo je bila poavečeaa aova z^radba, go izročili 87. OSetn albam 8 fotogrtfijami, ki kažejo zgradbo v vaeh ajenih delih. To je zgled eneržije, delavaosti ia podjetaoati, ki bi morala k&toličane navdsjati tndi dragod, da bi dosegli nspehov, vaaj psdobaib uspehom nemških katoličaaov. d Otrok z dvenia glavama. V vlaku med R mcm in Neapljem je povila atka kmetica otroka z dvema glavama. d Predor skozi Montblank. Fraacoski iažeair Monod je dobil od italijaaske vlade koaceaijo, da prevrta žalezniski predor skozi Moatblaok ter 8« aa ta aačia zveže Fr«acija po direktai železaioi z Italijo. Predor bi bil 10 km dolg ter bi veljal 80 iti!ijonov frankov. Vitali bi ga šest let. Sadaj 88 pogaja 8 francosko vlado. d Izseljevanje v Severno Ameriko. Po poročiln amerikaaskega izseljevalaega urada se je izselilo od 1. jnli^a 1905 do 30. juaija 1906 1,062.054 oseb iz E^rope v Ameriko, torej 99.073 več kakor prejšnje leto. Iz Avstrije jih je bilo 64.573 anžkih ia 31 052 žeask. Zavrnilo ae je vsega aknpaj 8877 oseb zaradi ubožtva, bolezai ia zloiinstva. Upor na Knbi. Vlada ameriskih zjediajenih držav je dae 29. m. m. aastavila začasn) vlado na otoku. Tako ao se naše besele izpolaile, da bo sledajič imela dobiček ta država, zato je tndi hnjska'a oba stranki euo proti drngi. Težko, da bodo zopet odsli iz lepega ia rodovitnega otoka. d Nenavaden voznik. V Bleackwjodu (Miaeaota) je Beaadoaaa umrl priljnbljeai kovač Porter. Na pokopališče bo ga epremljali skoraj vai vasčaai. Proti aprovoda je pridirjal avtomobil, valed česar ata 88 splasila kcnja, ki sta vozila mrtveca. Voznik je padel z voza, konja pa ata a krsto na vozn divje bežala preko njiv in travnikov, dokler ai izginil pogrebccm voz iz vidika. Dobro nro pozaeje pa se je pripeljal mrtraaki voz lazaj v vas, na kozlu pa je sedel — pokojai kovač. Konja ata aamreč aa begu padla z vozom vred v jarek, krsta ae je razbila, m kovač, ki je bil le aa videz mrtev, se je vsled ndarca prebndil, uravaal konja in voz ter se pripeljal domov. d Strašni dogodek v blazniei. V blaznici Matawan je blazna cigaaka Licijo IIalliday nmorila z zveriasko krutostjo svojo atrežajko Nelijo Wicke. Halliday je bila avoj čaa v aižavah Hudsoaa ia Mobaveka kraljica aekega cigaoakega rodn. Nekaj let po poroki z nekim kmetovalcem je izvriila celo vrgto straiaih zločiaov. Zažgala je avojo hiao ia pri tem živega sežgala svojega bromega otroka, umorila srojega moža m že 8 sekiro razsekala dve ženski — mater ia bčer. Piei Bodiščem ji je bilo dokazauo, da je že pred svojo poroko izvriila veliko število umorov. Oddali so jo v blazaico. V blaznici 80 jo imali zadnji 6 8 za ne več nevarao blazBO, ki je hvaležaa, ako se Iepo z njo postopa. Posebno dobro se je razamela z gdč. W;cke, kateri je bila \a\ ndaaa, ker je ravao gd6. Wicke doaegla, da bo jo dali v dvoraao za aeaevirae blazne. Ta strežnica se je pred meseei zaročila ia je 8,adaj odpovedala avojo alnžbo. Poroka bi se imela v kratkem vrsiti. Izgnbe dcbre s'reža:ce je blazao Halli• dsy silao nžalottila. Blazna je prosila strežnlo, naj ae gre od nje proč ia 38 bridko pri tem jokala. Eer vse ci aiž pomagalo, je blazna grozeče Tzklikaila: nNe zapns i me! Jaz aem cigaaka ia lahko prorokujem prihodnjcst. Ako grea, pomeaja to kri!** nNenmnogt", je cdgovorila strežajka, Jaz ae omožim z možem, ki me ima rad, in bom arečaa". Eo je to dejala, cdprla je Trata male aobict. Predao 80 mogli navzoči preprečiti, skočila je Hallid»y na strežajko, pote»nila jo seboj v sobo ia zaprla za seboj vrata. Strežaji in bolaiki aosc zaleteli v ?rat», za katerimi so ae čuli klici strežajke: jPomagajte!" ia pekleaako gmejanje blazae žeaake. Ko ae je čez nekaj časa vendar posrečilo, prodreti skozi vrsta — dobili so hresčečo blazao v nekem kotu, ubega sttežajka je pa leiala v krvi. Blazaa Halliday je strežajko Wicke s skarjami. katere je strožajka aosila za paaona, 200krat zabcdla. Gdčaa AVicke je nmrla t tremntkn, ko je prišel pcnjo ajea žeaia, da jo odpelje iz zavoda. Narodno gospodarstvo. b Socialni tečaj za kmete. EmeSka zveza v Lowau v Bslgiji je priredila leto« drugi poučai tečaj za kmete, katerega 80 imeaovali: Socialni tedea kmečke zveze. Število ndekžencav te ^kniečke sole", kakor bo jo kmetje sami imeaovali, je bilo okoli 130. 01 15. do 22. sept. 80 bila vgak daa šest do sedem nr predavaaja. Nato ao bili izleti, kjer se je »a vzoraih posegUib kmetom vse praktiiao razkazovalo. Med predmeti, o kater.b se je predavalo, omeaimo posebao aledeče: Postavae določbe, ki ge tičejo kmečkega stann, nčiaek vzajemaih poatožaib blagaja, rajfajznovk, mlekarske zadruge, o zavarovaaju koaj in govede, pcstava o zavarovanja dela-vcev itd. Zanimanje za predavaaja je bilo veliko, uspehi gotovo ae bodo izostali. b Sveče se podražijo. Avstro-ogrski izdelovalci sveč so skleaili podražiti stearia sveče. Zavoj boljših bo za 6 viaarjev dražji, zavoj slabajših pa 4 viaarje. b Verige se podraže za 10%, v« kljucavaičaraki izdelki za 5%- a Slive 80 letcg, kakor 83 poroča iz Ceskega, tam jako po ceai, tri, ja eelo dve kroai stot. Caaa je valed tega ttko aizka, ker vslcd deževaega vremena pokajo slive na drevju ia jih ljndje morajo prodati. da ae segnijejo. d Letošna žetev je obilnejša od lanske. Psenice se je pridelalo v tiaočih hl.: 1906 v Erropi 677 400 . . v Ameriki .... 363 500 .. v Arsiji 145.900 . . v Afriki 19.200 . . v Avstraliji .... 26X00 . . Skapaj 1232.000 1905 666 900 339.300 129.700 13 700 27.500 1177.100 Najnovejše novice. Splašeni konji ao že opttovaao porzročili v Maribora velike aesreče. Najvežkrat se je aesreča prigodila v bližiai kolodvora ali pod železniškim mostom, kjer ae konji plašijo pred železBiskimi etroji. Tako tadi zadaji torek. Hlapcc Franc Perdaa je imel aekaj ograviti na tovoraiškem magacinu. Eo je sel v piaarao, je pnstil zunaj 8 parom koaj vprežen voz brez nadzorstra. Med tem čaaom se je pripeljal tovorni vlak ia sta se kcnja vsled sopibaaja atroja ugtrašila ia začela dirjati proti pliaara>. Ea koaj je pri dirjaajn padel ia 8e zaatao poakodoval. Med potjo Bta pa ko»ja se podrla ročni voziček, na kojem je peljal aeki trgovgki hlapec veliko steklenico olja, ki se je nbila. Škode na olju ia »teklenici je okoli 90 kroa. Neprevidaega hlapca, ki je pnstil koDJa brez aadzoratva, izroče sodiščn. S šole. Začasai nčitelj aa deski soli v Hraatnikn je poatal g. Miloa Ros. Na tamosaji dekliski soli je aastavljeaa gdč. Alica Eoacbel. Gospa Leticija Eobale je dobila polletea drpust. Sv. Anton v Slov. gor. Ve8elica dae 30. septembra je nspela dobro. Tamburasi, ki so aastopili prvikrat javno, 80 aas kar iznenadili. Igralci ia igralke aa odrn so pokazali istotako uajltpio zmožaoiti. Se pač vedao vidi, koliko duševnib zakladov je skritih med aaao mladiao; treba bi bilo te zaklade samo vzdigniti. Ali za to je treba žrtvovati čas ia deaarl Antoajevaki mltdeaiči ia de- kle'a, Vi pa pcgnmao po ten pota aaprej 1 Maogostevilna ndeležba aa veselici je pokazala, daVaaje vfdno več. — Dne 23. septembra med večernicami 88 je rgl«sU v aasih krčmab aredaik ptnjgkega BŠ:ajerca.u Izdal je med drngim tadi zaaimivo uredniško tajnogt, da si z nasim Šijancem pridao dopisnjeta in bi rad govoril z g. nadučiteljem radi nekega dopiaa, ki «e je ti!;a! aašib tambnrašev ia kateri dopia se ai bil dosti jaseu nredaikn Zavadiln. Aatopjevčaai, zdaj meada ae boste dalje dromili, kdo je tiati, ki sramoti ž) celo leto aatoajevako faro v B6tajercn." Okrajni glavar ptujski Underrain se je dae 10. t. m. poslovil od naa, prestavljen je k nameataiji v Gradec. Nemcem je zelo žal za ajega. Imajo pa tndi vzrok za to, aaj je delal za ajih korist, kjer je le mogel. Iz Murskega polja. Da se reaaica prav spozaa, treba je čnti cba zvooa, v to svrbo smo aaprošeai objaviti aasledaje vrste: Neki dopisaik iz C?eaa ae je zsdajič v bS1ot. Go8podarjna ie bolj pa v BNaštm listn" bndoval aad gogpodom Aatoaom Misija, ker je bojda ob spletkaril zoper kmetijgko solo na Oeaa. Temu dopiaaika ae s tem da aaznaBje, da so vae občxe cele župaije Sv. Eriž, trga Veržej, župnije Mala Nedelja ia tudi občiae oaega dela Jarjevske žapaije, ki spada v ljntomerski okraj, v tem z gospodom Miiijem popolncma v goglasju, da ae omenjeaa kmetijeka iola BstiBovi kje v gredigčn ljntomergkega okraja, ae pa aa gkrajni meji. Emetijska šola a samo zimskimi tecaji se po pameti aaj natanovi aa takem krajn, kjer bo v koriat celemn okraju, ae pa samo eni občiai. Scer pa apamo, da ae cela atvar od kcmpetentne straai se popolaona razjasai. Stavka v Sevnici. Delafci v tovarai za kopita 80 začeli afrajkati. Orožaiki so aafstopali z bajoaeti proti ajim. Politidao drnHro nSavaw 86 je obrnilo aa poslacca dr. Eorosca, ki je včeraj v tej zadevi posredoval pri miniatru za aotraaje zadevo. Volitve v okrajni zastop brežiški bi se imsle že davao višiti; toda okrajao glavargtvo je zavlačevalo resitev reklamacij ed maja pa do oktobra, ker so eange za Sloveace preveč ngodne. Te dai 80 86 ieklamtcije resile vsled interpelacije v državaem zborn; po tej reiitvi ima aloveaska gtranka se vedao v velepc segtvu, ki cdločnje, 2 ali 3 glaaove večiae. Okraiai glavar pa je proti jaaaim odločbam npravnega sodisča ia proti akaza namestništva prefrtal tri sloveaake veleposeataike iz imeaika, ki po zemljiaki kajigi ia po katagtru posedajejo zcmljišča z davkcm aad 120 kroa; izbriaalo se jih je, ker davek alačajao ai predpiaaa t glavnih kaj'gab davčnega nrada aa ajih ime! Okrajai glavar ia nemska stranka za njim pač račnna aa to, da odpade pir sloveaakib glasov po kakem aaključjn, kajti do volitev je ie daleč. Upamo, da ae ta račna prekriža. Brat obstrelil sestro. V občiai Marija Gradec je obstrelil sia posestaika Zapana svojo 121etao aestrico Eatarino. Streljal je vraae ia pri tem tako neprevidio ravaal, da je zadel avojo aestro v ategao. Raajeno ao prepeljali v celjsko bolairUiico. Šolske vesti iz Trbovlj. li Trbovelj 86 aa« poroča: ŠoUki podnk se je začel 1. vinotoka. Šolo obisknjočih otrok je letos 2300. Ti ao razdeljeaiaa 30 razredov. Več razredov steje aad 100 glav, nekateri pa imajo paralelke. V Hrastaika ae je pozidala letos atirirazredaica. Fara ima stiri aova, kakor palače lepa solaka poalopja. Razvea teb je se pri Sr. Eataiiai dvorazredaica ia doma aekdaj atiri razrede broječa stara aola. Eljnb vaem tem pa se bo spomladi domača iola, ki ina sest razredov ia dve paralelki, razširila za štiri razrede. Učiteljskih moči sknpaj je 37. Izmed teh so trije kateheti. Eoliko truda ia aapora imajo gledaji, 86 sprevidi, če omeaim, da 80 šole pozidane na atirih različaih gtraaeh. Stevilo otrok rastc od leta do leta čadovito. Letoa je noviacev nad 300. Društvena naznanila. nKmetijsko bralno društvo v Krče-rini" pri Ptuju ima svoj redni letni občni zbor v Dedeljo 14. okt. 1.1. v hiši g. Janeaa Gregorec na Orajtni ob 4 uri popoldne z nastopDim' dnevnim redom: a) pozdrav predsednlka, b) poročila tajnika, blagajnika in knjižničarja, c> volitev novega odbora, d) prosta zabava z gledališkima predstavama BKmet Herod" in nJeza nad petelinom". K mnogobrojni udeležbi vabi nljadno odbor. Bralno draitvo pri Sv. Ruperta v SIot. gor. priredi dne 14. t. m. po večernicih gledališko predstavo: nPravlca se je izkazala." Obilne ndeležbe prosi odbor. Sv. Aodrai t Slov. gor. Vojaško veteramko draitvo priredi dne 28. t. m. krasno veselico v proslavo Njih VeličaDBtva cesarja Franca Jožefa in sicer baklada z godbo na predvečer veselice, budnica ob 4. nri zjutraj, pozoa glužba božja za veterance, potem Teselica » gostilni g. Tom. JoS s koncertom, svira Kocmutova godba. Vstop 40 vin. E mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Tržne cene v Maribora od 30. septembra do 6 oktobra 1906 ±lvll ta. Pianica  ri  ji&nni  OTU  koTtua ..... proeo  ajda  ¦lama  fiiola  ¦rah  Łta : : . : . : krompii ..... iir . . . . rraro-fo mulo . . . maalo...... Ipeh, svei .... aalje, kUlo .... rtpa, kisla .... mleko  ¦mttana, iladka . . , klBla . . . Mlj«  jajct  100 kg 1 kg 1 Ut. 100 lkom. 00L E 1R 14 15 15 16 16 16 4 4 — — 2 ? 1 — 8 — h 60 ?O 20 80 40 RO 62 fi« 7 40 60 60 60 W) 72 80 8 d.o] E — — — — — — — — h — — — — — — — —   —