KDO SO mu AMBOBATI, iu kdo je sozidal starodavni mesti Virunum in Teur nia Kelti ali Venedi? učitelj verozakona na ginmaziju v Mariboru. Komite die Gegchiclite davon sclnveigen, Tausend Steine wtirden redend zeugen. Schiller. Saxa loquuntur. Virgilius. Priloga ..slovenske Bčele“. V CELOVCU. Natisnil Janez Leon. 1853 . .• mmscv-: <>: i. ■ ?«« ., v Kdo so bili Ambidravi, in kdo je sozidal staro davni mesti Viruimm in Teurnia Kelti ali Venedi? Starodavnost povestnice je Se zmirom z gosto meglo pokrita, kakor visoki verhunci naših domačih planin. Le kdaj kdaj se zasvita in človeku se njeno lice jasno pokaže, ali hitro vihar prisopiha in stari Kaos — stari tohu va bohu — leži pred izpraševavcem in preiskovavcem starin. Ali kaj je temu krivo, da se tako težko do resnice pride? Nezvestost Gerka in samosvoja lju¬ bezen Rimljana. Sebe precenivša nista se hotla učiti ptujih jezikov, marveč sta vse, kar ni po domačem zvonilo, za sirovo - barbarsko čislala. Pa Človek bi tema klasičkima narodoma še ložej odpustil, kakor zdajnim, posebno nemškemu, kteri ima, posebno kar se slavjanske po¬ vestnice vtiče, veliki predsod in pristranost, in je odviše nemil in ne- drag slavjanskemu narodu, slavjanskim izpraševanjem in preiskovanjem. Lahko bi navodili kopico takšnih sovražnih spisateljev, ali odpustimo njim, ne znajo dostikrat, kar storijo. Najdejo se pa tudi med nemškimi zgodovinoslovci nepristrani mo¬ ževi, in domorodnemu bravcu očitno imenujemo slavnega spisatelja koroške povestnice g. Bogomila barona Ankershofena. Navdaren z vse- stranimi znanostmi ima te mož tudi resnicoljubo serce, in on je pervi, kteri ni preziral izpraševanj slavjanskih spisovavcev, kolikor so mu znane bile. Z bistrim duhom je vidil in čutil, da spisovanjo povestnice imd še drugi temelj razun klasikov, kteri so po svojem kopitu resnico tudi večkrat zavijali in hudo popačili. 4 Ako kritika, ktera se je na domači starini, kakor se učeni Ne¬ mec Jakob Grimm J ) britko potoži, pogosto zagrešila, ne bode ostala stara kitarica, in svoje nenaravne sostave, v ktero so jo mertvi knjigo- modrijani vkovali, odvergla, tako ne pridemo dalje in nikdar do resnice, temoč po bukvah bomo nakopičevali hipoteze nad hipoteze in se pikali no tergali brez koristi in srečne sverhe. Dandanašnji imamo dosti historičkih in starinoslovnih zbirateljev ali malo pravih kritičkih glav. Učeni zgodovinoslovec baron Ankers- liofen je resnico mojih besed globoko občutil, zategavoljo navodi razne hipoteze o starih prebivaveih Koroške in pride do sledečega prepriča¬ nja: „Da bi moral koroški povestničar svoje praočetje od sredne Azije do Koroške sprevodih, in misli, da, čeravno vse te hipoteze dosti za sebe imajo, se vendar še zdaj težko v celost zvezati dajo , in le pri¬ hodnost njim poterdenje dati zamore 1 2 * ). Ali moj dragi! Z Čim bo za- mogla prihodnost te hipoteze poterditi? Stara povestnica nima drugih pomočkov, kakor povesti, šege in običaje, napise na kamnih, in druge starine večidel še pod zemljo zakrite. Jezikoslovje, tudi velik pomoček, ne more pri nekih zgodovinaijih obveljati, kteri le pozitivna takta in pisane dokumente terjajo. Pa vendar veljajo v teh zadevali resnične besede učenega Muraya, kteri pravi: „ Luknje europejske stare povest- iiice le učeni jezikoslovci izpolniti zamorejo.“ s ) Učeni Humbold je to nalogo rešil o starih Hišpancih s sredstvom baskijskega jezika, ino V gornji Italii, v Ilirii, v Noriku, v Panonii, Vindelicii in drugih deže¬ lah ima le Slavjanščina ključ za rešenje historičke zagonetke (za¬ stavice). Jaz hočem v tih listovih rezultate svojih historičkih učenj uče¬ nim zgodovinoslovcem za razsodbo predložiti, in želim, ako na proti¬ slovje zadenem, da me protivniki primejo z orodjem znanosti in vede, ne pa ironie in satire, kteri nikjer, tukaj pa narmanje, nič ne opravite. Slavjanski narod že 600 let pred Kr. Gerkom pod imenom Ve¬ netov, Budinov, Serbov znan 4 ), se je razprostiral poredoma pred pri¬ hodom Keltov ali Vlahov v IV. stoletju pred Kr. od Peruškega jezera (lacus Perusii) po Hetruskem, Venetskem, v srednji in gornji Italii pod imenom Hetruskov in Venetov prek čez jadransko morje v Istrii pod imenom Liburnov, v Dalmacii in gornji Ilirii v raznih plemenih Stlu- 1) Deutsche Mjthologie l. Abth, II. Ausgabe pag. IV. 2) Handb. der Gc- schichte Karnth 1. Heft pag. 13. 3) A. Murray Histiry of tbe Eurepean languages Edinburg 1831 I. pag. 1Y. 4) Herodot IV. 22. 4 pinov (Slovinov), Flanatov (Henetov), Ilirov (proprie dieti Plinius histo. nat. cap. 26. Ker Plinius pravi Hlyri proprie dieti, ter je to znamen¬ je, da on narodne Ilire od politice dieti, to je od traških razloči. K.er pa so proprie dieti Iliri ne Latinci ne Celti ne Traki, prosim Vas po¬ vejte, kaj de so)? Dalej Taulantiov (Dolancov) po zemlji Karnov in Japidov, po Noriku pod imenom Ambicili (Posilavci), Karvankov, po koroških gorah (in alpibus carnicis) pod imenom Ambidravov (Podravljanov) gor po koroški Dravi do tirolskega mesta Aguntum; v Pauonii pod ime¬ nom Latovici, Arivates (Hrvati) Serretes in Serapilli (Serblji) od ko¬ roškega mesta Juena dol po štajerski Dravi do dnešnje horvatske meje, pod imenom Colletianov (goricanov, Halužanov) po slovenskih goricah, prek čez Muro do reke Rabe pod imenom Arabones dol do Tise in gor do Vindobone, kjer je slavjansko pleme Vendov stanovalo prek čez Tatre (Karpate) do baltiškega molja, kjer so zrodni Vinedi prebi¬ vali in v starih časih visoko cenjeni jantar (elektron) iz reke Rudanus lovili. Od baltiškega jezera prek čez Vislo so bili Budini, Neuri (Nur- jani) Serbi 1 2 ) itd., in so segali dol do Boristena in do Meotskcga je¬ zera. Med njimi so zmešani živeli celtiški Breuci v Panonii in sarmat- ski Alani v Ilirii, razna trakijska plemena in za Karpatmi čudski (sky- tici) in sarmatski narodiei. Še dalej je prišel per tot diserimina rerum slavjanski narod v francosko Vendejo, 3 ) na zapadni bok Belgie, kjer so pod imenom Mori- nov stanovali, tode celo so ga preselovanja Gallov zaklenule na Bri- gantiusko jezero (Bodensee) in v Vindelicio pri reki Lehu. Da so Ve- nedi Tacitovi, Plinievi in Ptolomeovi eni ino isti z Venedi Jornando- vimi in potem takem Slavjani, poterdijo nar imenitnejši nemški zgodo- viuoslovci kakor Schloetzer, Mannert, Voigt, Luden, Buhle, Gebhardi itd.; manje jasno dokazana je slavjanska narodnost Hetruskov, jadran- skih Venetov in vsili od mene gori imenovanih narodov med Adrio in Karpati. Jadranskih Venetov slavjansko narodnost je dokazal Šafarik 4 ) in učeni Nemec Mannert 5 ) je po svojem ostrem presojenji in preisko¬ vanju do tega izreka prišel: „da Veneti, kteri so se kot Polybius pravi (Polybius II. 17.) po jeziku od Gallov in od traških narodov razločili, niso drugega mogli biti, kakor Slavjani. “ Imena most in rek njihovih imajo slavjansko lice, in mnogo ostankov slavjanskega življa je še pri 1) Ptolomaens lil). III. cap. 5. Tacit. cap. 46. 2) Herodot lib. IV. cap. 102. 3) Caesar (le bello gallico. II. 34. 111. 8. Strabo IV. Dio Cas- sius XXIX, 40. 4) Slav. Alterth. 1, 258. 5) Mannert Germ. 499 — 501. 6 dnešnjih Taljanih ostalo v jeziku in šegah, v nošnji in običajih. Kdor se hoče tega bolje prepričati, naj bere Mannertovo Germanio, Safarikove Starožitnosti, Kollarov Cestopis in druge dela. Samo, kar nisem še v nobenih bukvah napomenjenega najšel, hočem tu sem postaviti. Stra- bon J ) hvali starih Venetov ljubezen do konj in to lastnost še danda¬ našnji imajo konjoljubivi Slovenci.— Venete je pripeljal Antenor iz Pa- flagonie. Po mojem jezikoslovnem preiskovanju najdem, da je ime Antenor čista slavjanska beseda. Gerki, Rimljani, Vlahi, Germani so Slavjane zvali Vande, Vende, Vinde, Henete, Enete, Ante. Koren be¬ sede Vand se najde v sanskritskem jeziku, kjer Vand pomeni laudare, celebrare, collere, to je slaviti. Stari Nemci so še pisali Vandi, po- znej pa so a spremenili v ae, c in i. Gerki slovke V nimajo, zate- gavoljo so postavili II mesto V, ali so jo celo izpustili in pisali He- neti, Eneti, ker aine, ainetoi v njihovem jeziku pomeni slava — slavni. Korenika ant je še tudi v slovenskih lastnih imenih ostala, po¬ stavim Trab-ant, Tob-ant, Val-ant, Breg-ant, v vesih Antina (sta¬ ro mesto Venetov se je po Plinii hist. natur. lib. cap. zvalo Atina) v staroslovenskih imenih Antomir (to je Slavomir) ali Jantumar, kakor so to ime Latinci polatinili. Nor pa pomeni v staročeskem jeziku 2 ) ogenj, pekel. Nor ima tudi v Sanskritu podobno besedo nark, narok s ), kar očistišče, predpekel pomeni. Zdaj se veli nor, noriti, abyssus, sepelire, submergere, ker pa so stari Slavjani mertve sožigali, tako je pervobitni pomen besede nor gotovo ogenj, sožganje in ednako bil. Mi imamo še v slovenskem je¬ ziku drugo, besedi nor, noriti analogičko, besedo „topiti" kar schmel- zen in untertauchen pomeni, celo primerno gerčki besedi, dapto kar je tudi, kakor učeni Bopp (Gloss. sanscrit. pag. 149) terdi, narpreje pomenilo „sožgati“, in še le pozneje „pokopati. “ Antenor je tedaj to¬ liko, kot Ognjoslav, ignicola, lucicola, Lichtverehrer, in da so časti- telji luči (Beloboga) bili stari Venedi, uči njihovo bajoslovje. Rimski pisatelji ga tedaj prav naravno imenujejo Agenor to je Ogenor. Tezej bo se dokazala slavjanska narodnost Hetruskov. Upamo, da bode Kollarovo delo „Italia staroslovanska 1 * ktera se v tisku že dokončuje, nam nove pomočke prineslo, razun imen mest in rek slav- janskega korena. Učeni starinoslovec Wo!anski prinaša v svojem spisu i) Strabon Geogl. V. 2) Bopp. gloss. sanscrit. 1. pag. 245. 3) Bopp, gloss. sansc. I. pag. 212. Mayer Myth. II. pag. 287, 7 „ Schriftdenkmale der Slawen vor Cliristo, Gnesen 1852“ več hetruskih napisov, ktere po slavjanskem bere; mi bodemo dalej doli na njegov spis nazaj prišli, tukaj samo željo izrečemo, da bi kompetentni kriti- karji enkrat svoj sod o Wolanskovih spisih izustili, ne pa ga meni nič tebi nič prezirali. Za slavjansko narodnost proprie diete Ilirov je Dr. Gaj v časo¬ pisu svojem „Danica 1. 1839“ važnih dokazov na svetlo spravil, jaz samo sem postavim nekoliko verstic iz Plinia, Česar še, kolikor mi je znano, noben povestničar ni za dokaz porabil: „Ecce ejusdem ge- neris in Triballis (Serbali?) et Illjriis adjicit Isogonus, qui visu quoque effascinent interimantque , quos diutius intueantur irratis praecipue oculis, quod eorum malum facilius sentire puberes. 3 ) Kdo ne zagleda tukaj hitro slovenske prazne vere: „kogar zvurčiti" kakor na Štajer¬ skem pravijo, to je z očmi koga tako bistro in hudo pogledati, da ga od pogleda glava boli, ktero bol odpraviti vzemejo vode in perinja (ogelja) in s tim glavo zvurčenega tako dolgo vmivajo, dokler glavo¬ bol ne mine? To se pravi vuroke ali uroke gasiti. Taljani imajo to za mal’ occhio. Ali kteri narod, ki je v Iliriku prebival, traški ali vlaški ima takšno vero do dnešnjega dneva, razun Slovenca in Horvata, od kterih so to vero Taljani čuli? Če takšni dokazi nič ne veljajo, tako naj gre vse izpraševanje povestnice rakom žvižgat. Velike težkoče napravlja dokazovanje slavjanske narodnosti Kar- nov. Nemški pisatelji povestnice izvodijo besedo Karantania od „kar“, kar v celtiškem pomeni „pečina" in „tan“ dežela primerno iztočnemu Turkestan, Tiirkenland itd. Vse to je resnično in lepo, ali naših Kar- nov nihče ne imenuje Karantanov, nobeden klasik ne Strabon ne Plinius, 1 2 ) temoČ Carnos (Krajnov — Krajncev) in celtiški Carnuti imajo celo drugo lego in koncovko svojega imena. Ime Carinthia, Karantia so kronikarji srednjega veka izmislili. Za slavjansko narodnost Karnov pričujejo slovenska imena mest (Okra), rek (Timavus tmavi, ker se, kakor je že Strabon vedel pove¬ dati, pod zemljo zgubi 3 ) in častenje Boga Belina. V celi celtoger- manski mitologii ne najdem Boga Belina, in čeravno od celtiškega ba- joslo-vja malo kaj znamo, tako bi vendar v germanski kaj od njega ostati moglo, ker so Germani, kakor Strabon 4 ) priča, s Celti srodni 1) Plinius liist. nat. liber VII. cap. 2. 2) Liber. III. cap. 17. Hist, nat. 3) Kollar Slawa Bohin 278. 3) Strabon Geogr. V, 1. cap. 8 po podobi, segali in običajih. J ) Razun asirskega in babilonskega bajo- slovja edini Slavjani poznajo Belboga; tudi na etruskih napisih se več¬ krat najde, kar je novi dokaz srodnosti vendiške in hetruške. Ce Bel ni slavjanski Belibog, zakaj so taj Rimci imena po Belinu, kakor Bel- lecius, Bellinus, Bellicius, Belatullus v Candidus in Albinus in Beli¬ čina v Albina spremenjali?. Ali se veli v celtogerm. jeziku bel weiss, candidus albinus? Ali so koncovke ina, čina, elec itd. eeltogermanske? Jezikoslovci sodite! Tudi od Japidov nimamo drugih positivnih dokazov za njihovo slavjansko narodnost, kakor slovenska imena mest Metullum, Arrupium (rupa-jama) Vendum itd. *) V politiški Panonii Rimljanov so se znaj šli mnogi slavjanski na- rodiči. Od Krasa sem, kjer se mesta Naberdi, polatinčeno Nauportus, novoslovenski Verhnika, Hamona od hdm (hom) novoslovenski Ljublana od besede Ib lub-ličim liom, lacus Lugeon od luga luža palus, Lon- gaticum od log sylva, Saloca (za logam) itd. v itinerariih in rimskih pisateljih imenujejo, ni očitno povedano, kteri rod slovenski je od Krasa do dnešnje štajerske meje prebival, nar berže se je ta cela stran v Japidio rajtala. V KamniČke planine postavijo zgodovinarji Karvauke in v dnešnje Pohorje Colletiane; jaz bi jih preje v slovenske gorice (VVindischbiicheln) ali pa v Haloze (Colles) postavil. Ne daleč od meje Italie v iztočnem Noriku (Noricum orientalis) je stalo imenitno mesto Celeja. Tudi jadranski Veneti so imeli mesto z imenom Celina, 1 2 ) ktero ob času Plinia ni več stalo. Slovenske imena nosijo rimske postaje Ubellis (Belanj, Ragandone (Rogatec), Raclitanum (Radgona), Petovium (Ptuj, Budina). Okoli štajerske Drave postavijo spisatelji dogodivščine Serrete, Serrapile (Serble) in prek Mure kre reke Rabe Arabone in dalej gor od Vindobone do jezera Pelso (Neusiedlersee) Vendone. 3 ) Tako bi bili zdajno poglavitno mesto slavne Austrie Slovenci zagra¬ dili? Jaz sem za sebe celo popolnoma prepričan, kakor dolgo je res da so Vendi Slavjani, tako dolgo bo res, daje Vindobona od Slav- janov zagrajena. Slovenci so jo imenovali Videm zatega voljo češki na Vidni, in nar starše predmestje se veli: auf der Wieden. Slovenskih imen Videm je več. Videm-Udine; Videm polat. Noviodunum na Sta- 1) Strabon Geog. VII. I. '*) Ime Japidov je prišlo iz prestare Apie, bogh nje zemlje, j. je digama, kakor Jantuinar, Jantulius nainest Antomar, Antullus. Ime Liburnov od Boga Loura (AVišnu Radegasta). Pa več o tem drugopot. 2) Plin. 1. III. cap.23. Plin. 1. HI, cap. 23. 3) Siehe Muchars Karte des altromischen Noricums. 9 jarskem in neštevilnih lastnih imen: Vidmar, Vidmarje, Videm itd. Rimljani so imeli na Dunaju proti germanskim narodom posebno flotillo. Njihove ladje so se imenovale naves comagenae in naves lu- soriae. Besedo „teoro“ se rabijo dnešnji Pohorci, ter jim pomeni lehko Sajko. Bodi si ta beseda latinska, kakor Šeller J ) v svojem latinskem slovniku piše ino reče, da se so za tega volja luso-' riae naves velele: „weil sie gleichsam spielend hin und lier fuhren, um den Feind zu beobachten", kar mene do jasnega nikar ne pre¬ priča. ■— Toliko je resničnega: če so Slovenci pohorski to besedo od Latincev dobili, so mogli na rimski flotilli služiti in domu pridši jo seboj prinesti, če pa je slovenska, da so Rimljani ž njimi že občili. Na vsaki način pa se pokaže, da so Slovenci o času Rimljanov že na Dravi stanovali in da mnenje zgodovinaijev, kteri Slovence šele v VI. stoletju v današnje svoje kraje priti pustijo, krivo in neresnično. Be¬ seda „naves lusoriae“ se meni tudi za tega voljo ne zdi izvirnolatinska, ker jo pozneji spisatelji latinski 1 2 ) rabijo, ne pa pisatelji klasičke ali zlate dobe. Da pa bi morebiti komur v glavo ne prišlo, veijeti, Po¬ horci so se te besede iz latinskih slovnikov ali pisateljev naučili, tako vsakega uverujemo, da oni slabo slovenski, kam šele latinski brati znajo. Se nekoliko vprašanj na branitelje Keltov. Če niso vsi v mojem spisu imenovani narodi slavjanski, tako bi rad vedel, zakaj se slična imena mest, rek itd. v Hibernii, v Gallii, Hišpanii, — v pradomovini Keltov ne najdejo, kor nas vendar skušnja uči, da narodi v nove svoje naselbine radi imena svojih domačih krajev prinašajo, kakor dandanaš¬ nji Nemci, kteri se v Ameriko preselujejo, svoj Braunschweig in Wol- fenbiittel tam zasadijo? Če smokomaj v 6. ali 7. stoletji v Panonio, Norikum in Illirikum prišli, tako prosim vse zgodovinaije in jezikoslovce naj mi še to zastavico rešijo. Dio Cassius 3 ) pravi, da je pri Ilirih nar bolj oljub- ljena pijača bilaSabaia: „Est autem Sabaia ex kordeo vel frumento in liquorem conversus paupertinus in Rljrico potus. Izpeljimo zdaj besedo sabaia od zapajati, zapaj == potus, ali pa iz besede zob, zob, avena, der Hafer in zabaj Hafergetrank, Haferbier, kar se mi naravniše zdi, ker so si ubogi svoje pivo iz ovsa — zobi kuhali, tako vidimo, da je 1) Scliellers W6rterb. pag\ 5874. 2) Vopiscus in Bonifac. XV. Codex Theoilos. litt. 17. Vopiscus je živel v letu 292 po Krist. 3) Dio Cas¬ sius (živel 222 po Kr.) lib. 49. pag, 413. Amm. Marceli, liber 26 pag\ 764. 2 10 slavjanska. Jas ne najdem ne v latinskem, ne v nemškem, ne v cel- tiškem, ne v trakijskem jeziku, če vse slovnike premečem, ne korenica, ne besedice sabaia. Da je to zapaj slavjanskih Ilirov bil, poterdijo be¬ sede sv. Hieronima, J ) ki pravi: „Zython genus est potionis ex frugi- bus aquaque confectum, et vulgo in Dalmacia Panoniaeque provinciis gentili barbaroque sermone appellatur Sabaium." Glejte tukej pa slav- jansko besedo žito, ktera še v Istrii dandanašnji pomeni toliko kot ječmen (hordeum et frumentum), s kterega so si slavjanski Panonci in Ilirci svoj zapaj — svojo pijačo delali. Da bi bil pristrani in Sloven¬ cem sovražni Muchar le besedico slovenski znal, nebi tako bedasto ber- bral da je to celtogalska pijača, in ne bi učene preiskovanja Safarikove imenoval „niclits enveisende Machtspritcbe. “ Glej Mucbarovo Gescliicbte der Steiermark (pag. 21 I. Band in altromisches Norikum pag. 340. I. Theil). To imate dragi pozitivni argument iz verjetnih spisateljev vsi, kteri ste vkovani v stari historički šlendrian, da so Slavjani v 5. 6. in 7. stoletji po Kr. v Panonio, Noricum in Illyricum prišli. V pro- ročjem duhu je to vidil naš slavni Vodnik, ko je zapel: Od nekdaj stanuje Že tukej moj rod, Če ve kdo za druj’ga Naj reče odkod. *) Ali jaz se preveč proč podam od moje namere dokazati, da so Ambidravi, kteri so po koroški Dravi noter do njenega izvira po le¬ pem pobrežju Labude (Lav - ante) in Sile okoli slavnega Viruna in ime¬ nitne Teurnie (Tiburnie) z eno besedo v staroslavnem Karantanu prebi¬ vali , tudi bili Slovenci, kakor daleč povestnica seže in kako dolgo koroška 1) S. Hieron. in Esdram cap. XIX. *) Mojim protivnikom, kteri vse po> celtovati hočejo, postavim to vprašanje: Ali ini morete iz Plinia, kteri panonske in noriške prebivavce po imenu navodi, pokazati, da on kje reče, toti narodi so Celtiški. Celo uredjenje njegovega geografičnega spisa je tako, da se vidi, on je hotel narode dobro razločiti. Ze 48 let pred Krist, so Tauriščani padli po imenu in imenitnosti. Od kod pa so prišli toti Noriki po odhodu Tauriščanov? Rimski pisatelji nam imenujejo razne plemena celtogallička in germanska ali nikjer ne najdemo med njimi Norikov. O Tauriščanih v Noriku 'prebivavših pa velajo besede učenega Katančiča (orb anticj I. 379) »A d v en a s, qua- ler liic Celtae fuerint, ab indige n is seeernere oportet.« 11 svoje prebivavce ima. Božja pomoč! brati slovenski! jaz vam tukej podam nov zlat ključ, vrata železne stare povestnice odpreti. Ako moje telesne sile ne obnemagajo, tako hočem, kar mi moj poklic po¬ koja da, vse svoje žive dni žertvovati domači povestnici, kterej se obetajo boljši zlati dnevi. Pogled na našo prestaro domovino bo naše verstnike zdramil in zbudil za staro slavo, in sinove, kteri bodo za nami živeli, z hvaležnim sercem napolnil. Pred nami bo stala vsa ju¬ naška moč, s ktero so se naši predstarši branili roparskim Rimljanom, njihova hrabrost bode nas okrepČavala, in šepetal bo nam njihov duh: ne obnemagajte na duševnem polji delati za vaše unuke, kterim smo mi vredni izgled zapustili. Med druzimi noriškimi mesti imenuje Plinius tudi Virunum. Suidas J ) piše namesto Virunum r ,B^ovviov ^ 0 X 1 $“ in te način pisanja je pravilniši. O početju tega slavnega mesta pa nam pove sledečo pre¬ staro povest: „Apud Noricos aper divinitus immissus agras vastabat; cpiem cum multi invaderent, nihil proficiebant, doneč quidam eum pro- strattum in humeros sustulit: cujus modi fabula et de calydone refer- tur. Cum autem Norici sua voce exclamassent Virunus n; avvip, r»j iSix tpovvi TOvrifTi urbs Virunum est appellata, oStv q iroXi{ BijfOuviov ejcAviJij- 1 ! Naš verli Suidas, kteremu smo veliko hvalo dolžni, da nam je to povest Berlinčanov zapisal, jo je malo popačil, ker ni jezika in bogoslovja Berunčanov poznal. Berlinčani so kričali: Berun! berun! kadar so meresca zagledali, in od tega je ime mestu ostalo. Med raznimi narodi, kteri so v bogatem Nahorju (Noriku) živeli je bil tudi rod slovenskih Ambidravov (Podravljanov). Kadaj se je na koroško Dravo priselil, ni mi znano. Jaz mislim, da on že tako dolgo tam stanuje, kakor dolgo Drava svoje ime nosi. Zakaj beseda Drava (die reissende, „Dravus e Noricis violentior“ Plin.) je po korenu in obliki slavjanska. Jaz tudi mislim, da je ime Norikum iz slovenskega nabori, kar prosto ljudstvo noari izgovarja, kakor Še dan današnji Pohorci o kakor a izgovarjajo, ača namesto oča, in h izpuščajo: očem namesto hočem, tako je bilo tudi nekdaj, kar bomo, kdar do raz- jasnenja rimskih kamnov pridemo, svetlo vidili. Prej so se gorate de¬ žele, kakor Plinius 2 ) terdi zvale Tauriscia od celtiškega „taar u , to je gora. Taurišeani so prebivali v soluograških in gornjoštajerskih gorah in so v letu 48 pred Krist, svoje sedeže zapustili, se z italskimi Boji D Suidas sub voce Herunium. ii) Plinius I. III, 0 . 20. 134. 42 zedinili ') in proti Rimljanom, kakor Polybius 2 ) priča, bojevali. Bili so premagani in odšli so k zrodnim Skordiskmn, kteri so na dolnji Dravi in Savi prebivali. Trinajst let pred Krist, so podlegli v kervavili bojih rimskemu meču, in njihova moč in njihov pomen sta padla. Po koroških gorah so se zdaj, od Tauriščanov prej tlačeni slovenski naro- dici ložej gibali, dihali in dalej razprostirali; in tudi ime njihove do¬ movine Nahorje polatinčeno Noricum je obveljalo. Pa mi smo ostali pri Berunskem meresci in vstanovljenju mesta Beruria. Kakšna je s tim merescem? Podlaga slavjanske mitologie je indička. V tej resnici so se že davno zedinili nemški in slavjanski učeni možje. Jaz za poroštvo samo imenujem Gorresa in Dobrovskega. s ) Na čelu indičkih bogov stoji Wišnu. V svoji Varaha - avatari je bil Časten pod podobo vara ali vera, kar v Sanskritu pomeni meresec (der Eber), latinski aper, slav¬ janski brav, bravac (horvatski), berev (ruski) in berun (staroslovenski). Pierer pravi v svojem spisu (Unv. Lex. I. pag. 128) dcr heiligste Tempel des Wischnu als Eber ist zu Tirumalom, wo man den Gott als Eberkopf verehrt, weil ein solcher daselbst aus Erde gewachsen seih soli. IndiČkemu Wišnu je sličen slavjanski Radegost, 4 ) kteri je posebno imenitno vežo pri severnoslavjanskih Redarjih imel. Tam se je prikazal, kakor verli kronist Dithmar piše, vsakokrat, kadar se je me¬ stu kakšna nesreča prebližovala velik berun z belim kelom (Hauer), kteri se je jasno svetil iz njegovih pen. Dithmarove besede se tako glasijo: „Est urbs quaedam in pago Redariorum, Riodegost nomine tri- cornis, ac tres in se continens. portas, quam undique sylva, ab incolis intacta et venerabilis circumdat magna. Duae ejusdem portae cunctis ihtroeuntibus patent; tertia, quae orientem respicit et minirna est, tran- mitem ad mare transpositum et visu nimis horribile monstrat —- Testa- tur idem antiquitas, errore delusa vario, si quando his saeva longae re- bellionis, asperitas iinmineat, ut e mari praedicto aper magnus et can- dido dente e spumis lucescente exeat, seque in volutabro deleetatum terribili quasatione multis ostendat.“ 5 ) V slovenskih povestih je še ostalo nekoliko sledi od tega Radegostovega častenja. Povesti od zlatega Pmseta, ime mesca Prasenec (Prosenec), v kterem je nar veei praznik D Stral>o I. IV. Polvb. I. II. cap. 28. 30. 2) Polvb. I. II. cap. 28. 30. 31 Mvthol. der asial. Volkec. I. 212. Dobrovski Slovanka, i) Kollar Slava Bohyne 241. Hanuš Wissenschaft des slaw. Mjrthns pag. 110. Tkany I. 5) Ditmar ed, Steinh VI, pag. 65. 13 Radegostov na mastni Četertek bil, kjer jo Slovenec vse sosede na gostijo v svoji slavno znani gostoljubivosti povabil. Še dandanašnji štajerski Ha¬ lužan taj praznik pod novim imenom „nasvinjak l ‘ časti in na tisti dan napeče in nakuha, da se miza Šibi in on skrit za plečami in močniki Šaljivo vpraša svoje prijatelje: Sosed ali me vidiš? Morebiti da se je ravno slučajno pa ta Bogu posvečena zver pri¬ kazala, ko so Rimljani v te kraje previhreli, in njihov duhoven, ali kteri je srečen bil jo zagledati, zakričal: Berun! berun! kaj so Rim¬ ljani vir urno zastopili in pomembe meresca nepoznavši, celo povest popačili. Sicer se tudi meresea, berun, brav, tudi v nemškem jeziku veli Eber in misliti bi se dalo, da je to celtogermanska beseda. Ali jaz sem že gori rekel, da se tudi v Sanskritu najde beseda: Var, ver, kar beruna pomeni, Latinci imajo aper. Koncovka un tudi priča zato, da je beseda berun v slovenskih ustah nastala. Mi imamo več sličnih besed n. p. kaštrun, kačun itd. Koncovka un pomeni kej velikega, tudi berun velikega meresca. Dalje se Častenja berunovega v celem cel- togermanskem bajoslovju nič ne najde. Zdaj tudi lehko zapopademo, zakaj se ime Verinus, Verinim, Veronilles, Verina tako pogosto na rimskih kamnih najde. V čast Radegostovega Beruna so zvali Ambi- dravi slovenski svoje sine in hčeri: „Berun, Berines u , in dnešnji den še živi dosti družin po Slovenskem s tim oljubljenim imenom: Berun, BerUnic, Berunec, Berinec, Berinič itd. Znam, da Se bo nekterim braveom tega spisa moje preiskovanje smešno zdelo; zatega voljo grem, da ga popolnama prepričam po druge pomočke in dokaze in te bom vzel iz rimskih okoli Beruna in Teurnie najdenih kamnov, na kterih se imena še zdaj živečih slovenskih družin najdejo. Prej ko se tega težkega posla lotim, moram nekoliko besedic v porazumlenje naprej poslati. Vzroki, da so Greki in Latini večidel slovenske imena napčno zgovarjali in pisali so tele: a) ptuja beseda je že za vsacega neznana, in Usta je niso navajene prav izrekovati. b) Greki in Latini niso imeli v svojih jezicih nobenega 8, 8, ž, za¬ tega voljo mesto č so rabili ti, kakor u imenu Gapatim (Kopač), namesto S večkrat ss ali pa x Catussa mesto KotuSa, Laepodisiae namesto Lepodišie. Namesto B so postavili radi ■ V. Velinus na¬ mesto Belinm; tudi večkrat P, kakor Persabina mesto Berzo- vina. Pa poglejmo mertve kamne, naj govorijo, kar je povcstnica zamolčala. 1. SESTI A REDITA VXOR etc. (E idiom Beitrage I. Seite 60 n XX.); polatinčena se najde Sextia Nutritia. Znano je, da so stari Slovenci svoje otroke po broju, kolikor so jih imeli, imenovali, za tega voljo najdemo: 2. VOLCEIVS SEVERVS. SESTINO Q SEXTLIVS RV- EVS (Gr ut er p a g. 108 n. 7.) Ime Volčev« še dnes živi po Krajnskem Vole, Volčič, (od vol, Ochs, bos bovis), in glejmo, kako si ga je stari Slovenec v barbarsko latinščino postavil: 3. MONTISIVS MOCIANCI šibi et Vibiae BOVIERONIS F. (Carinthia Jahrg. 1819 N. 33.) Tukaj najdemo obitelj Močnikov, Močnjakov in slovenskega Volcea (Volča), v latinskega Boviera prestavljenega z slovensko obliko — koncovko na ir. Pri¬ meri lastne imena Skočir, Košir, Palir po Slovenskem. 4. T. AELO. SVTTINO etc. (G r u t e r 1 o c o cit. E i c h o r n loco cit.) Tin, tyn staroslavjanska beseda pomeni hram, vežo. Na Ilorvatskem je še selo Sutinsko. 5. i. EVDACI Honorati etc. (Eichorn II. Seite 25.) Beseda ludak je slavjanska in pomeni stolidus. 6. c. TERTINIO etc. (Eichorn I. Seite 50.) Kdo ne vidi tukaj imena Terdinov, kteri se na rimskih kamnih polatinčani pogosto pod imenom Firmianus, F ir minus najdejo, (na rim¬ skih kamnih pri s. Martinu na Ajdini, M u c h a r Steierm. Ge seli. I. B. p. 368). Terdini in Firmiani (graf Firmian), kakor Volči in Bovieri živijo še dnešnji den. 7. L. Junio L. L. VEGETO ANTISTIA etc. ( G r u t e r p a g. 981.) Vsaki učeni pozna krajnsko obitelj Vegetov, (Rim- Škutar je lepo po krajnskem besedo Vega sklanjal: 1. sklon Vega, Vege, krajn. 2. sklon Vegeta, latinski Vegeti, 3. sklon Vegetu krajns. Vegeto latinski), in slavnega krajnca Vegeta, pa tudi žensko ime Antistia je polatinčeno, mi najdemo še rije na rim¬ skih kamnih lepo slovensko, kakor sledi: 8. BVRRVS S VRI til et SVADVCIA etc. (Carinthia 1826. N. 40.) Tu vidimo Svaducio še slovensko sva,dok, Zeuge, testes, svadučiti, svadočiti, antistari. Imena Buričov, pa še živijo 15 na Horvatskem in Zorov, Zormanov, Zorkov je zadosti po Slo¬ venskem. 9. Sabinae Severinae LIVDAE (Grute r p a g. 824 n. 2) Ljuda, die freundliche; polatinČena se najde pod imenom Ingenua. 10. Attoni Attalonis et LEDI A E (Eicliorn II. p a g. 19.) Leda je bila, kakor vsaki ve boginja ljubezni pri starih Slavjanih; ostanki se še najdejo v slovenskih kolednikih. Alton je toliko kakor Haton in Attalon, Hatalon polatinčan pod imenom Deside- rius. Stari Slovenci so, kakor Pohorci dnešnji den o izgovarjali kakor n in H izpuščali. Ime Hatala se še najde pri Slovacih in g. Hatala je profesor v Požunu. 11. Marius Ru . . C. TIČIM til. (Gruter I. 43). Kdo ne pozna hitro slovenskega korena tič, avis in resnično ga najdemo tudi polatineenega: 12. VEPONIVS AVITVS viv. fecit Šibi etc. (v. Ankers- hofen Handbuch der Geschichte Karntli. II. Heft p a g. 525 sub nota c.) Veponius je Leponius, Lepon, Leponja še žive familie na Krajnskem. Že o času Rimljanov so Gorenci 1 kot v izgovarjali, kakor še dnešnji dan. Zdaj zastopim tudi napis in Sacello s. Maximiliani v Celi, kjer stoji PEPODISIAE to je lepodiSie, der schon riechenden. Pa da bi Nemci, kteri slovenski ne znajo, ne mislili, jaz vse to kovam, kakor se mi za mojo mavho prileže, tak njim po¬ stavim tu drugi napis z slovensko - latinskim imenom, kteri eno isto pomeni: 13. C GATILIVS PEC VLIARIS V. F. Šibi et Juliae Ter- tullae. Prosim vas vse, kteri o resnici mojih besed dvomite, vze¬ mite kterikoder slavjanski slovnik, tam bodete najšli gav russisch und altslavisch pecus, das Rind, gavedo das Rindvieh, gavedina das Rindfleiscli etc. Da se je moj Gavilius sam v latinščino pre¬ stavil in se peculiaris imenuje, za to jaz nič ne morem. Da je tudi koncovka gavil Slavjanska, kažejo lastne imena Sušil, Budil, Kosil etc. — Ta kamen je bil pri sv. Andreju v Lavantski dolini. (Gru¬ ter pag. 787 n. 1.) 14. T. ACCIVS Marcus et Accio Mas. (Carinthia 1820 N. 34.) Accius je ača, oča in njegovo polatinčeno ime so najde v Lon- 16 gius Patroclus (v. Ankershof.en loco cit. p a g. 11), kjer je longius slovensko predirne log z rhenismom long, sylva. Primeri slovenske imena Logar, Loger itd. Longius se najde na rimskih kamnih polatinčan pod imenom Sglvana, Silvanus. 15. Klasički je sledeči napis: Ti. Julius CONDOLLI fil. (Gr ut er p a g. 545. N. 10.) V tem imenu je še ostala staroslavjanska beseda kondol, kandel, der Windspiel, ert, hert, ktera je le še v polskem narečju najti, kadel der Windhund. Jaz mislim, da so ga Celti in Germani za tega voljo "VVmdhund imenovali, ker so ga od Vindov dobili, tako bi staro Candalicae blizo dnešnjega Hiittenberga na Koroš¬ kem toliko pomenilo, kakor nemška Rudesheima. Familia Kando- linov še živi po Štajerskem in Krajnskem. Ali stari Slovenci so še imeli drugo besedo razun ert, hert in kondel, in ta je bila: kovin, lcobin, kubin, v ruskem jeziku je še ostala beseda kobil, kar pomeni Rude, Windhund, Windspiel, in glejte čuda golemega tudi stari Korošci so erta imenovali z tremi besedami ert, kovin in kondol. Sledeči napis to jasno priča: 10. Senecio COVNE (v. A n k e r s h o f e n 1 o c. c. p a g. 505 s u b nota a), in COVINAERTA COVINERTI vivi fecerunt* (Gr ut er p a g. 896 n. 2 e Lazio). Ta spominik je tudi živ dokaz za slavjansko narodnost Hetruskov. Janssen v svojih bukvah Museo Lugdunobatavi pag 24 ad Nr. 34, govori od enega etruskega psa, kteri se v Museo Coltelinii najde in piše, da ima sledeči napis: \TjQMHlf, kar od prave do leve, kakor so stari Slav- jani pisali, lehko vsaki, kteri je le malo v starinah izuijen bere: Ti naš kobil, Du bist unser Wachterhund, Riide, etien-garde; glej Wolan»ki Schriftdenkmale 2. Ileft, Seite 60. Familie Kovin, Kobin, Kubin živijo še po Štajerskem, Horvatskem in Češkem. Na rimskih kamnih v Noriki in Panonii se večkrat najde podoba z erti, kakor na gomilski cerkvi blizo Brnoža, in mi vemo iz rimskih pisateljev, da so canes panonici v veliki ceni bili. To so bili slovenski erti. 17 . TINCO REDSATI F. el BENANA TEMA A fil. unor. (Eichorn II. Seite 20.) Tinko od tyn je čisto slo¬ venska oblika. Primeri: Dajnko, Metelko, Vinico lianjina je tudi 17 ime slavnega ilirskega pesnika. Redsat opornem na slične imena Rezat, Rezar. Redsata najdem pod imenom Caesio, in Plinius piše, da je ime Caesio tako nastalo, ker so mogli otroka zavolj težkega poroda [z materne ntrobe rezati. Tako narojen je dobil ime pri Latincih Caesio ] ), pri Slovencih Rezat , Redsat. Benana (Bantana stoji na drugih kamnih) se še najde v dnešnji besedi ti pamanek, du kleines Kind! ti panan človek, du eurioser Mensch, in Bog te panaj — God dame po angležki. Ime Ba¬ nana je nastalo po Višnutovi Vamana - avatari t. j. spremena u bramskega trpaslika, pedimožika babika; prstaka — palecenjaka. Glej Pauli. System Bram. pag. 83. 18. COCCEO S VET VEDI F. (Eichorn I. Seite 62.), pokaže pri pervem pogledu slovensko lice. Koceju Svetvedo, Sanctiscio. Familie Koce, Komar, Kočevar pa pozna tudi slo¬ venski rod za dosti. 19. Pro salute Claudi MACRONIS (v. Ankershofen V. Heft, Seite 629.) Mokroti, Maltron ve vsaki, kar pomeni humidus, nass, feucht etc. Ime je nastalo po Višnutovi ribispremeni Mat- sja, slov. Makron. 20. Tudi BOTTIA C BOTTIO (Carintliia 1820 Nr. 43.) pozna vsaki. Soime Bottie se najde v napisih CVCAE, KV- CON. polat. TVRPLIA. TVRPILIO. (Ankershof. V. Heft.) 21. SATRON ET VINDRVNE parentibus etc. (Archiv fttr Geschichte 1818, Seite 281), se tudi hitro lehko po¬ zna Zatron, der Venviister und Vindrune 1 2 ), der liellen, lieiteren. 22. MOTISSIVS MOCIANCI ŠIBI ET V1BIAE (Eichorn II. Seite 70.) Motiš od matast stumm stammelnd (moutast). Motissius so najde polatineen Balbinus na celskih spomenicih, (Mucliar loc. c. pag. 369,) Eamilia Balbinaiw še živi v Mariboru. Močnjake smo že bolje gori spoznali, in kdor ne pozna krajnske Bibe in Bebe, zategavoljo toliko žen¬ skih imen na rimskih kamnih Baebia, Bibia, itd. (Mu c h ar Ge¬ schichte der Steierm. I. pag. 366.) 1) Plin. 1. VII, 2) Indra je bila pri Indiancih Deus aeris et tempestatis. (Bopp. Gloss. Sanscr, 31.) 3 18 23. Čisto slovensko ime nam pa prinese sledeči napis: Quietus PRŠABIN AE etc. (v. Ankershofen V. H e f t, Seite 574.) Toto Brzavino najdemo mi polatinčeno na sledečem na¬ pisu : 24. Optatus et šibi et CELERIANAE ino na drugem Celerinae. (v. Ankershofen loc. c. 511.) 25. Tu pa ponudim dragemu Slovencu dvoje klasičkih imen, pervo je mitologičko, drugo historiČko, glej: LEDIAE CASILI (v. Ankershofen 1. c. p a g. 511 und 512), ime Boginje Lede in Kosila sina pridnega slo¬ venskega vojvoda Privine, kterega Nemci Kozil pišejo. 26. M. TREBVS IVL.FIL PAL AT (v. Ankershofen 1 . c: p. 513). Tribuč od trebiti, reinigen, brennen. Imena trebus, trebetnice itd. imajo razne vasi in kraji. Ime Trebus se najde polatinčeno Purus. Obitelj Pal, Palatič živi na Ptujskem polju. Palat še je sanskritska beseda in pomeni: Bledi, Blendi. 27. Rufus Cajus TICINAE (Gr ut er p. 533 ex Lazi o), o be¬ sedi in imenu Tičine poglej pod čisl. 12. 28. Ti Julius Condolli F. CAPATIVS (Gruter pag. 545). Pri pervem pogledu spozna vsaki lehko familio krajnsko Kopa- čov, po nemškem Hauer, Gruber. 29. D. M. L. TAP\ r RIO etc. (v. Ankershofen 1. c. pag. 519), od topova izpeljano, die Streitaxt; familia Toporič in To¬ porišič še živi na Koroškem. 30. BLENDONIS F. (Eichorn I. Seite 46). Toto ime je historičko. Atilov brat je imel slavjansko ime Bleda, bledi z Rhe- nizmom blendi, der blasse. sanskr. Palat glej Nro. 26. 31. D. M. SERBIFS etc. (v. Ankershofen 1 . c. pag. 522). Serb ime naroda in oseb pravslavjanska beseda. 32. D. M. Ecronis et ATTICIAE etc. (v. Ankershofen 1. c, pag. 520). Ekron morebiti od Okre Plinievega mesta. Atticiae pride od otica, hotica ; li se izpusti, kakor u besedi očem in hočem, die liisteme, verlangende, in res jo najdem na kamnih polatinčeno pod imenom Desideria. In po takem bi znal jezero kamnov naj¬ denih v deželi nekdajnih Carnov, Japydov, Venetov, Serrapillov, Arivatov itd. naprej spraviti, ali to odložim za posebno knjigo, na 19 zadniČ še samo eno ime hočem pretresti, ktero mi novi dokaz daje, da je Berun od Slavjanov sozidan in da so Ambidravi bili Slovenci. Na rimskih spomenikih najde se pogosto ime Verinis, Verinus, Veriniles *) Vercombogi **) fil. (v. Ankershofen IV. Heft, p a g. 510), in ednaka. Vse te imena so rabili Berunčani v čast Boga Vera, Be- runa (Vercombog ). Da je ver čisto slavjanska beseda, poterdijo imena na rimskih napisih sličnopomembne PRAESENTIAE, PRESEN- TINVS (v. Ank ershofen loc. c. pag. 512), od preše, prčise das Sclnvein, ktero je pa rimski uradnik, ali izrodili Podravljan in RimŠkutar v latinsko Porcillo prestavil, ali pa v Porcicio, kakor se v istini na rimskih kamnih najde, Porcidae C. Fil. Eituniarae (Podiciciae) (Carintliia 1852 pag. 48. v. Ankershofen 1. c. V. Ileft pag. 572.), ali kakor so je štimana Slovenka latinščino kramlaje rada od lepili Rimljanov imenovati slišala. Tudi najdemo več napisov Aurora, Sura (Zora polski zura). Kakšna je danas, takšna je bila pred jezero osem sto leti. Kakor dans Nemec vlada v slavjanskih deželah s svo¬ jimi običaji in jezikom posebno po mestih, tako je Rimljan o svojem času. Za zgodovinoslovca pa je to važna opomena, da boljše izvire historiČke moramo zapustiti, kakor Iiimci; drugači bi znal, če je previdnost božja odlo¬ čila, da Slovenci zginejo iz historičkega pozorišča ali se spremenijo v drug narod, za jezero letini nemški povestničar z ravno tako terdokornostjo in učenostjo terditi, da v letu odrešenja 1853 ni nobenega Slovenca več na Stajarskem, Koroškem in Krajnskem bilo, kor sc na pokopališčih, cer¬ kvah, križih, in hramih sami nemški napisi najdejo. Kakor so Rimci naše Veraniče u Ariete in Beruniee v svoje Apricie Porcicicie, naše Tičine v Avite itd. preobračali, tako vidimo dnešnji den, da vsi naši žici so nemški schutzi, naši veci in vici nemški ivitzi, in prihodni zgodovinar bode še hujšo muko imel, kakor zdajni. — Imena običajna latinskih obitelj Aurelius (pod kterim večkrat slavjanski Surus tiči, kakor tudi pod Luciferom) so vsakemu dobro poznane. Da pa bi branitelji Celtov ne mislili, da je to vse iz glave prišlo, kteri se možgani mešajo, tako je prosimo naj primerijo imena na rimskih kamnih, ktere se na Rajni v Galii in Iberii najdejo. Ce- *) Posebno na Celskih. (Muhar Gesch. der Steierm. von 353 — 393.) **) Verkobog Aper ut Deus, zatega voljo napisi Apridius. 20 ravno so Rimci tudi v tistih deželah po svojej prebrisani politiki vse narodna imena porimizirali in njihove Boge prav lepo prekerstili, kakor postavim našo Baboco Maro spodobno indički Maji reditelj sveta, ktero so severni Slavjani pod imenom Zalotoja Baba Častili, v latinsko Au- gusta Dea Nutrix in Boga Jaribola, boga kužne bolezni v jarem, (po leti od tod jari ječmen, jaro žito itd.) v latinskega Anigemius (ex anus et gemeo boleti) in slovenskega Tertola, boga terto (dcr Weinrebe, vitis) v latinskega Vitumnus, in imena ženska Torta, tertica, Tertulla v Vitilia; tako so vender poleg latinskih in polatinčenih imen tudi izvirne narodne celtiške najdejo in hitro spoznajo. Že učeni Muhar je spoznal, da so v Noriku in Panonii čisto druga imena, kakor se okoli starega Juvava najdejo, kjer so že Celti živeli in piše v svojem spi¬ su „ altromisches Norikum“ : Merkvvurdig, der Name Lampridius (kteri je iz slovenskega Beruna postal Verinus, Apridius, Apricius in v cel- tiških ustali Lampridius, odtod nemško ime Lambrecht, Lamprecht) bildet einen Uebergang zwischen den norisch-rbmiselien Inschriften und jenen in Oesterreich und um Juvavia. Tako je že ta marljivi preiska- vec, kteri ni slavjanski znal, vidil, da se celtiške in noriške imena jako razločijo, in da je Lampridius posrednik med noričkimi in cel- tiškimi imeni. Znamenito je, da se celtiških imen okoli Veruna in v dolnji Štajerski, na Krajnskem in Panonii nekdašnji nič ne najde.— Zdaj se še vpraša, kje je ležalo staro mesto Verunurn V Teurnia je brez dvombe na Lurnskem polju bila in se po slovenskem zvala Turja ali Turonija, mesto boga Tura , des Kriegsgottes Tur. Tam se najde več rimskih kamnov z napisom Duronius, Turonius, Martialis, celo podobno miomu Gavilius Pecidiaris. Tur je bil pri starih Slavjanih Bog boja (H anus slaw. Myth. p a g. 194.), in naš Turonius je še svojemu imenu tudi latinski pristavek Martialis pri- djal. *) *) Morebiti bi gde kakšnemu pikoseru v glavo padlo iti bi me prašal, kako pa to, če je Prsabina slavjanska beseda in v Ca e le fino pre¬ stavljena, če je Duronius v besedi tur iskati, če je Te rt in a - Firminius, zakaj pa se na kamen ni napisalo Bers-avina, Tu¬ ronius, Terdina? —Takšnim poveršnim učenim odgovorim, zakaj pa še nemški slikarji in kamnikarji dostikrat pregrešijo in pišejo zum beisen Oelisen , ali pa kakor sem na enem spominskem penezu iz 16. stoletja Albrechta pervega vojvoda Pruskega vidil: Goles Hort pleibt ebigli. Mi imamo školnike in še ne znamo ortografički pi¬ sali, kako pa bi to od rimskih meštrov iskali, kteri so vsili nančnih naprav zdajnega veka pogrešali. Pomislimo samo, kako dan današ¬ nji še Nemci slovenska imena v časopisih kazijo. Saj se celo lati n- 21 Mi štajerski Slovenci pravimo mestu Volkermarkt Berkovec, ali ne bi Katančič prav imel, kteri je mislil, daje Verunum na mestu dnešnjega Velkovca ležalo. Toto doklucenje pustim koroškim zgodovino- slovcem in želim, da bi mojega preiskovanja ne prezirali, temuč v lju¬ bezni podpirali. Preje kot moj spis sklenem, še domorodnemu bravcu sliko ponu¬ dim , kakor je načertana na enem kamnu najdenim na Lažkem (Tiiffer). (Glej Mu eh ar Steierm. Gesch. I. Band, Abbildungen von Monumentcn, letzte Tafel.) Ta slika jasno pokaže, da je bilo častonje Radegostovega beruna v Noriki in Panonii med Slovenci ob¬ činsko. Manje učenemu bravcu hočem, da bo pomembo podobe ložej zapopadel, pot v indičko mithologio napeljati. Potrebne, se naše slike *) tikajoče date vzamem iz bukev Vollmers Myth. pag. 480 in Majer Myth. I. p. 280. kakor tudi iz knjige preučenega slavjanskega rojaka Paullina: Systc;na etc. pag. 120. „Dem Brama entfloh seine Schvester, ein schones Weib. Um ihr in allen Weltgegenden nachzuspahen, schaffte er sich 5 Kopfe an, einen derselben riss ihm Schiva ab, seine fleischliche Begierde zu bestrafen. Gevohnlich wird er sitzend mit 5 Kopfen, oft auch nur mit 4 abgo- bildet, um die Strafe anzudeuten, welche er fur seine Liisternheit erlitt. Brama erscheint jetzt den Indiern nicht mehr als liochster Gott, sondern der furclitbaro Schiva. Die Mythen, welche diesen Umstand erzahlen, sind folgende: Brama, Wischnu und Schiva varen gleich gross, gleich machtig und un- endlich, docli glaubte Brama hoher zu sein, als Wiscknu und Schhva; daraus entstand ein furchtbarer Kampf zwischen den beiden Erstern, dem Schiva dadurch ein Ende machte, dass er sich als unendliche Fcuej-saule vor sie hinstellte, worauf sie von ihrem verderblichen Streite abliessen. Etwas Unendliches ist nicht abzureichen, die unendlicheu Gotter Brama und Wischnu hielten es aber doch fiir-moglich; und ob- wohl sie sich nicht mehr grosser diinkten, als Schiva, varen sie doch nocli dariiber im Streit, ver von ihnen Beiden der erhabenere sci; diess solite entscheidcn, vor von ihnen das Ende der Eeuersaule erreichte. Wischnu grub als Eber in die Erde, und grub in jedem Augoublicke 2000 Meilen tief, und grub so 1000 Jalir hindurch, dann vard er ske imena napčno napisane najdejo, kakor Conlabsuin namesto con ali collapsum, siehe Ankcrshofen liber citatu« IV. Hcft pag. 500. Glej na koncu. 22 miide und liess von seiner Arbeit. Brama erhob sich als Sclman in die Liifte (primeri kraj Slovencov Labud Lavant), durchzog in jedem Augenblicke 4000 Meilen, und flog 100000 Jalire lang eben so vergeblich, allein sein Stolz liess das Gestandniss nicht zn,, er kohrte zuriick und sagte, er habe das Ende der Feuersaule erreicht. Da trat Schiwa ans der Feuersaule und scliolt Brama einen Liigner. Wischnu erliielt, weil er sich demiithigte, Verzeihung, Brama aber verlor zur Strafe fiir sei- neh Hochmuth alle bffentliche Verehrung. Einem andern Frevel folgte eine nocli hartere Strafe: um seine Wohnung zu vergrossern, stalil er nach Erscliaffung des Weltališ ein Stiick von diesem, \vas jedoch Wiscli- nu entdeckte; mit seiner Wohnung ward er dafiir von Brama in den Abgrund der Finsterniss gesturzt, und biisste dort Millionon Jalire seine Sclmld, bis ihm endlich der Ewigo verzieh, doch musste er jeden Tag einmal als Mensch geboren werden und sterben und Wisclmus Tliaten aufschreiben , auch ward Bramaloga *) (Bramas Paradies) um das gestohlene Stiick ldeiner. (Vollmer S. 480). Brama halt als Zeichen der Unsterblichkeit einen Ring in seiner Hand (Majer I. p. 280 odtod Sega svinje rinkati, kar na stari kult lepo opomeni. O Loti (Lotovem cvetu) piše Paullin. Lotus est matricis sen virtutis generativae ox calore et liu- more procreatricis Symbolum. Že gori sem rekel, da je slavjanski Ea- degost indiekemu Wišnu enak, in pod podobo Beruna časten bil. **) Vsi attributi Eadegostovega kulta se Se najdejo na naši sliki (glej sliko Nro. 2) tudi Bramatovo rinko, kterega je ViSnu premagal. Stare bukve Chronicon Sas. I. 53 pravijo, da so severni Slavjani, ker lata v Europi ne raste, mirtho in olivo tudi rožni pupek (Rosen knos- pe) in limbar, lilio kakor Hanuš 1. c. pag. 139 piSe, za surogat vzeli. Od cveta Lata (Lotos) jo dobil ime stari narod Latovikov (Plin. h. n. 1. II.), kterc Muliar ravno okoli Konjic postavi. Zdaj se tudi ime Laž- ko, Tiiffer, kjer je naš kamen izkopan bil, leliko razumi. Dithmar (1. c) pravi, da je Borun imel svoj poseben log (po korotansko ali bolje *) Od sanseritskega loga pride naš log sylva, ker so Slavjani večidel (Hchnold 1. cap. 48 pag. 68) v logih veže svojih Bogov imeli. **) Kadar so poganske Slovence pokristjanili, ter so njim keršanski meš- niki namesto Radegosta in njegovega Beruna sv. Aniona puščavnika, kteremn je berun v pušavi živež prinašal, in kterega praznik sv. cerkva ravno o prazniku Radegostovem (Prasencu) časti, priporočili, da so ložej oljubljenega Radegosta pozabili, in za to temu svet¬ niku pravijo Slovenci: ,,S v. Anton svinski patron“ — Cerkva je to večkrat storila; paganske L u p e r c a 1 i e je nadomestila z Sveč¬ nico. 23 po nahorsko slovenskim (jaz bom zdaj zmirom, kadar bom starili od Sloven- cov med Adrio in Karpati pisal, rabil panonski in norički Slovenci) še dnešnji don izgovoijeno kot lag). Ko so šli Beruna častit, so rekli, da so bili na Laž- kim, to je u logu. U čast svetega berunovega loga so obljubile imena log z Rhenizmom long, logar itd. in zatega voljo se najde toliko napisov Longius polatinčan Sylvanus. Nemško ime Tttffer pa je nastalo iz sta¬ roslovenske besede dbr, ktera tudi toliko kot log, ložko dolino pomeni. In zares čudovitno jo, da se še dnešnji den dolina za podertim gradom lažkim pravi: „Dbr, u debru.“ Vso bezumno buncanje od cesarja Ti- beria se zdaj razkadi, kakor prah na vetri. Tudi slika pod brojem 2 sliši u "VVišnu-Radegostov kult. Geruden, Garudha (primeri slovensko ime mesca Gruden, December) pravi Majer (Myth. Lex. III. pag. 273) war ein wunderbarer Vogel und Begleiter des Wisclinu und Wiscbnu liat desslialb aucli den Beinamen Garuda- wadschaja. Kakor premagavec Brama-ta nosi zato Wišnu-Radcgost dva ptiča svojega Grudna in Brama -labuda. Glava na naši sliki Wišnu- Radcgastova pa je Človečjolevska. IndiČki Wišnu je bil v svojih ava- tarih Časten kakor možolev (po Majem in Cruzerovi Symboliki). Pa tudi slavjanski *) Radegost je bil pod to podobo časten. M. Frencel piše v knjigi (de idol. Slav. §. 9) Lavarziti nomine Radegostus in- telligendus est, in Helmold: „capiti Radegosti insistebat avicula. Na našima slikama sc ali vse najde, kar na indoslavjansko bogočastenje kaže. Vsake¬ ga učenega moža prosim mi dokazati, kje se v latinski ali gerčki ali celto- germanski mithologiiživlji indickega Bramanovega kulta najdejo. Oeltoger- mani so Budaisti, kar je že slavni Kollar izrekel, filosofi in verozakonski reformatori od nekdaj in še zdaj, in tudi nordički Odin, to Vodin svedoči, Slavjaui pa Bramaniti, Wišnuiti in Zivaiti. V drugem spisu bom več po¬ dob na rimskih kamnih v Noriku in Panonii najdenih na svetlo poslal, in pokazal, da so te figure indoslavske Bramanovega stebla, ne pa Budatovega. Kaj bo iz vsega tega sledilo? — drugega ne, kakor da so bili prebivatelji Norika, to je krajnske in koroške in štajarske zem¬ lje gor do tauriških visokih planin Slavjani, kar tudi ta okolščina poterdi, če premislimo, da bi Slovenci v 7. 8. ali 9. stoletju svojega bivanja v gornji Štajarski, v kterem času jih vendar tudi nemška spi- *) Valvasor (Ehre des Herz. Kraiu II. pag. 257) navodi napis na rimsko- slovenskem kamnu v Ljubljani LA.VVHO EX VOT0 SACll. To je brez dvombe severno-slavjanski Lavarzič bil. Roncovka ur je tudi isto slovenska primeri: kaeur, dihur itd. 24 satelja Muchar in Koch - Sternfeld bivati pustita, toliko tergov in vesi z slovenskimi imeni vtemeljiti in toliko goram, bregom, rečicam in po¬ tokom tje do njiv in šum slovenska imena pridjati in obdelovati ne za : mogli — gonjeni od Huniavanov in oboijeni od Frankov. Zgodovina nas uči, kako po malem se zemlja obdeluje in kako po malem mesta nastajajo in posebno kako težko se necivilizirani narodi navadijo na postave reda in kulture. Ni je tedaj res kakor je dozdaj zgodovina krivo učila, da Slavjanski narod je komaj v G. in 7. stoletju po Kristusi v te kraje prišel. Ko so Markomani, Quadi, Boji, Šilingi in drugi german¬ ski narodi svoje sedeže zapustili, in gonjeni od roparske želje in želje do nove domačije, ali kakor naš Šafarik lepo in resnično reče: „gotrieben von Thatendurst und abentheuerlichen Sinn“ vihreli skoz NorikuSsKjn Pa- nonio v Italio in druge kraje, ter jo za njim mirno sledil Slavjan in zapuščene kraje obsedel in to je bilo novo obrodovitenje, nova re- fluktuacia, ne pa pervi prihod v te kraje. Zatega voljo se v slovenskem narečju vse lastnosti slavenskega jezika najdejo, severne in južne ob¬ like. Ob tej dobi je tudi obveljalo ime Slavjan pri latinskih, gerŠkih in nemških pisateljih, in ker ni se to ime preje rabilo, tako je kriva misel se v povestnico uvlekla, ko da bi nas prejden nebi na jugu bilo. Iz Indie skoz malo Azio na Etrusko in Venetsko in dalej skoz Illiricum, Panonio in Norikum je šel v predliistoriČki dobi slavjanski narod proti sevru, in zdaj bo se vidilo, kakor prav naš Nestor ima, ktcri pravi (pag. 17, 18.): „V Noriku *) so pervi Slavjani živeli, in jih učitelj je bil sv. Pavel." *) Prepir, kteri način branja je resničnejši v Noriku ali Iljuriku, dobi zdaj svoje pomirenje , in želel bi, da bi pridni Nemec Schloetzer še pri živlenju bil, on, kteri je tako resnično rekel: Raznn Arabljanov nobeden narod ni tako daleč po celem širokem svetu razškropljen, bi od veselja obnemogel, ko bi slovenske imena na rimskih spome¬ nikih bral, kteri so do zdaj bili kakor slavcnski Bog ve vse kaj. Tudi kakor historički izvirnik so bo Nestor bolje čislati začel in Muchar bi, da bi še živel, mogel svoje besede opozvati: „Der russische Mdncb Nestor ist vom geringen Ansehen,“ —