Poštnina platana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1‘50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. i*arocnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V\ leta 45 Din, w«eečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO X ! Helon st. 2552. LJUBLJANA, 3. novembra 1927. Telefon St. 2552 ŠTEV. 126. Začasni gospodarski svet pri trgovinskem ministrstvu. Vsi pridobitni krogi se že oddavno živahno interesirajo za vprašanje osnovanja gospodarskega sveta. Priznati moramo, da rešitev tega vprašanja ni lahka, zato se tudi nismo čudili, da se je že nekoliko poizkusov izjalovilo. Sestava, vzdrževanje in drugi bistveni momenti pri osnovanju tega prevažnega gospodarskega telesa, so tvorili ob vsakem razgovoru velike sporne točke, ki so doslej onemogočale pravilno rešitev tega vprašanja. Po poročilih, ki prihajajo iz Beograda, se zdi, da je stopilo vprašanje zopet. v ospredje. Izdelan je načrt, ki bo predložen v razpravo in odobritev. Tudi ta rešitev ni najboljša, pripomniti bi bilo marsikaj. Toda pustili bi vse še tako velike hibe, da bi le že enkrat prišli do ustanove, ki bi se za gospodarsko zakonodajo brigala, ki bi tu pa tam opozorila vlado, da mora država brez urejenega gospodarstva propasti. Potrebna nam je institucija, ki bo pn vseh gospodarskih naredbah vlade sodelovala, da se že enkrat odpravi sistem, po katerem delajo gospodarske zakone in uredbe vsi, samo ne gospodarji. Ta sistem, ki je značilen^ za naše razmere, je pravza-naša nesreča. Zato pozdravljamo \sak korak, ki vodi k realizaciji navrta za osnovanje gospodarskega sve-ia> Pa naj si bo ta korak še tako šepav. Edino kar ne moremo preboleti v novem načrtu, je način sestave. Beo-giajske zbornice imajo po načrtu v tej instituciji tri elane, zagrebška dva, sarajevska dva, ljubljanska pa samo tnega- Zakaj tako preziranje? Mar f,aj bo Slovenija samo pri dajatvah na prvem mestu, sicer pa naj bo pri uživanju pravic daleč za drugimi pokrajinami! Želeli bi, da se to omalovaževanje našega gospodarstva popravi in v? -SR nam v gospodarskem svetu ,f aJ tako besedo, kot jo imajo gospodarsko manj razviti kraji. Apeliramo ''a naše poslance, da se za zadevo za-’ V/-amejo dokler je še čas. Finančni odbor bo na temelju tozadevnih pooblastil v finančnem zakonu v/el v razpravo predlog uredbe o se-' -stavi začasnega gospodarskega sveta pri trgovinskem ministrstvu. Ta ured-ta se glasi takole: c 1. Pri trgovinskem ministrstvu ustanovi začasen gospodarski svet, kl ima nalogo, da na zahtevo resornega ministra poda mišljenje in stavba predloge o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na gospodarsko, socialno in lmancno politiko. J0 nalogo bo gospodarski svet iz-'i seval na ta način, da bo na zahtevo posameznih ministrov ali iz lastne iniciatiye izdelal, sodeloval, dajal mnenja in stavijai predloge o zakon-• 1 1 ^aprtih, uredbah in pravilnikih ostalih ukrepih gospodarske, socialne in finančne politike. f len 2. Člane gospodarskega sveta postavlja trgovinski minister in sicer I. 15 članov na predlog trgovskih obrtnih in industrijskih zbornic tako ,a bo zastopana vsaka zbornica, in sicer trgovska, obrtna in industrijski eS“r®iea v Belgradu .dobi vsaka po frr^h ciana’ Trgovska zbornica v Za-clobi tri člane, enega za trgo-" ’ e.nega za industrijo, enega za 2 73 ^LV?’ sarajevska zbornica dobi »S “ <$,* Z f os,ale zb0''- IIP Vsaka po enega, le č,ana na predlog centra- gradu ^ korporacij v Beo- III. Enega člana na predlog združenja rudarskih podjetnikov v Beogradu. IV. Po 1 člana na predlog združenja bank in zveze denarnih zavodov in zavarovalnega društva v Zagrebu. V. Po 1 člana na predlog glavne zadružne zveze v Beogradu, glavne zveze srbskih zemljoradniških zadrug v Beogradu, zveze hrvatskih zemljo-radniških zagrud v Zagrebu, Zadružne zveze v Ljubljani in Zveze zemljoradniških zadrug v Sarajevu. VI. Enega člana na predlog osrednjega tajništva delavske zbornice v Beogradu. Poleg teh članov lahko ministri za trgovino, za finance, za železnice, za pošto, kmetijstvo, gozdarstvo, socialno politiko in agrarno reformo delegirajo po enega člana, svojega zastopnika v gospodarski svet, ki bo pri delu gospodarskega sveta sodeloval enakopravno z ostalimi člani. Cien 3. Za člane gospodarskega sveta se lahko imenujejo državljani kraljevine SHS, ki uživajo vse gospodarske in politične pravice. Člani se postavljajo za eno leto. < 'len 4. Mandat članov gospodarskega sveta preneha v slučaju državljanskih in političnih pravic in z ostavko. — Vsako, na katerikoli način izpraznjeno mesto se mora v teku enega meseca spopolniti na čin, katerega je zavzemal izstopivši član. Mandat novoimenovanih članov preneha isto-tako, kakor mandat istega, na katerega mesto so stopili. Člen 5. Članstvo v gospodarskem svetu je častna dolžnost. Člani gospodarskega sveta imajo brezplačno vožnjo na državnih železnicah ob prihodu in odhodu, kadar potujejo na poziv trgovinskega ministra na sejo sveta. ('len 6. Gospodarski svet se bo sestajal na poziv trgovinskega ministra po potrebi v Belgradu. Člen 7. Sejam predseduje trgovinski minister. V slučaju njegove odsotnosti kateri uradnik njegovega mini-slrstva, ki ga odredi trgovinski minister. Člen 8. Sejam gospodarskega sveta lahko prisostvujejo samo člani. Izjemoma pa lahko prisostvujejo ali samo s pravico govora, pa brez glasovalne pravice; 1. Delegati posameznih ministrstev, ki jih ministri določijo. 2. Strokovnjaki, ki jih določijo ministri ali svet sam. Član 9. Vsi sklepi se napravijo z večino navzočih članov. Posebna mišljenja pa se priložijo poročilu ali zapisniku, ki se pošlje ministrstvu. člen 10. Dnevni red določa trgovinski minister in ga mora pravočasno sporočiti članom sveta. Iniciativni predlogi posameznih članov se morajo predložiti trgovinskemu ministru, ki jih stavlja na dnevni red prve prihodnje seje, ce so se mu predložili najmanj 10 dni preje, nego se je sklicala seja. Izjemno pa lahko po sklepu gospodarskega sveta in po pristanku predsedujočega seja tudi sklepa o predlogih, ki niso na dnevnem redu, in sicer šele takrat, ko je dnevni red izčrpan. Člen 11. 0 delu seje se vodi zapisnik, ki se objavi, razen v slučaju, če se v njem nahajajo državne tajnosti. V tem slučaju se ne objavi ali vsaj tisti del ne, v katerem se nahajajo tajnosti. člen 12. če se pokaže potreba, lah-o gospodarski svet iz svoje srede iz- voli odbor za proučevanje vprašanj in odredb, ki v določenem času predloži plenumu svoje poročilo. Člen 13. Za izvrševanje upravnih poslov skrbi trgovinski minister. Člen 14. Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v Službenih novinah . Trgovinski minister bo ukrenil vse potrebno, da se člani čimpreje izvolijo, najkasneje v roku enega meseca. Fr. Zelenik: Kaj še? Moja članka o poravnalnem postopanju so odobravali odlični trgovci. Številna odobravanja, ki sem jih slišal, dokazujejo, da naše trgovstvo prav dobro čuti in ve, kako zastarelo je konkurzno postopanje in kakšne škode vsemu trgovstvu. Konkurzno postopanje se vleče kot jetika, zato pa pohlepno žre aktiva, da ne ostaja za upnike ničesar. Strokovno časopisje se je že leta pred vojno borilo za moderniziranje konkurznega postopanja, zahtevalo takih uvedb, po katerih bi se zadeva hitro rešila in z malimi tro-ški. Državni oblasti se ni mudilo, zato so pa bile zahteve trgovskih krogov brez uspeha. Še le vojna nam je prinesla poravnalno postopanje, katero je potem naša narodna skupščina kratkomalo odpravila. Kakšne sile so bile na delu, ne vem. V roke sem dobil sodni akt. ki je poziv na založitev predujma za troske. V neki konkurzni zadevi predlaga konkurzni upravitelj, da se kon-kurz ustavi, ker imoVina ne zadostuje za kritje troškov konkurznega posto- panja- _ Sodišče pravi, da se bo konkurzno postopanje nadaljevalo le, ako konkurzni upniki polože predujem za kritje troškov v znesku 10.000 Din. Baje so še neke stelaže in nekaj drugega na prodaj, toda vrednost vsega je tako malenkostna, da treba dodati še 10.000 Din, da bi se krili troski prodajanja v konk.urznem postopanju itd. Tedaj k itak že izgubljenemu denarju naj upniki dodajo še precejšen znesek, samo da se bo brezuspešno konkurzno postopanje lahko nadaljevalo. IJrezadolženec oziroma skupina upnikov je predlagala, da upniki krat-kim potom sami likvidirajo in razprodajo trgovino ter so računali, da bi prišlo na upnike 25% terjatve. Name-ra se ni posrečila in sedaj upniki ne bodo dobili ničesar, pač pa bi naj dodali še nekaj, da bi bili troški konkurznega postopanja kriti. TRGOVINSKA POGODBA Z GRČIJO. Glasom poročil iz Aten bo v prihodnjih dneh podpisana nova jugosloven-sko - grška trgovinska pogodba. Za Jugoslavijo bo podpisal pogodbo jugoslovanski poslanik Tihomir Popovič, za Grčijo pa zunanji minister Mihalokopu-los. * * ♦ NAREDBA o PRODAJANJU DEVIZ. Zaradi pravilnega in enotnega postopanja ob obračunavanju izvozniških de-V1Z je odredil gospod minister za finance, da morajo obračunavati pooblaščene banke svojim komitentom - izvoznikom prodajanje deviz v zmislu člena 19. pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami po originalnem tečaju, ki ga dosežejo za erfo tretjino, ponujeno Narodni banki, in za dve tretjini, prodani na borzi, po odbitku običajne provizije. Misli k reorganizaciji naše konzularne službe. V številkah -^Trgovskega lista z dne 15., 18. in 20. oktobra t. 1. so bile priobčene zelo pomembne in temeljite pripombe, ki jih je poslala Zbornica TOI konzularnemu odelenju ministrstva zunanjih del v svrho upoštevanja pri sestavi novega konzularnega pravilnika. Po njih bi naj imela informativna služba naših konzulatov za cilj: 1. evidenco medsebojnega trgovskega prometa in tozadevnih odredb; 2. izčrpna gospodarska poročila in 3. ekonomsko propagando v inozemstvu. Izvedba navedenega gospodarsko-političnega programa pa zahteva globoko strokovno kvalifikacijo konzularnega uradništva. Ta moment je naglasil Jugoslovenski Lloyd< z dne 26. oktobra t. 1., štev. 24-7, in je gotovo od velike važnosti. Pri nas je namreč običaj, da se zahteva za konzularno službo ista kvalifikacija, kakor za diplomatsko. Vendar obstoja med obema bistvena razlika. Diplomatska zastopstva morajo stremeti predvsem za tem, da goje in varujejo dobre politične odnošaje, naloga konzulatov pa je, pospeševati koristne gospodarske vezi med posameznimi državami. Iz te opredelitve dela jasno sledi, da je potrebna za slednje temeljita gospodarska. odnosno trgovska izobrazba, ki tvori predpogoj vsakega uspešnega konzularnega dela. V Avstriji imajo posebno konzularno akademijo, ki naj vzgaja dobro kvalificiran naraščaj za konzularno službo. Pri nas je ni, pač pa imamo v Zagrebu v mnogem slično visoko trgovsko šolo, ki je enakopravna univerzam in ima pravico podeljevati doktorsko čast. Izvrstni absolventi te šole bi se morali predvsem upoštevati za konzularno službo. Ni namreč samo zadosti, da država ustanavlja razne visoke šole, temveč njena dolžnost je tudi, da nudi absolventom zakonito možnost primerne zaposlitve v državnih službah. Absolventi visokih trgovskih šol morajo čestokrat po bankah in privatnih podjetjih voditi knjigovodstvo in korespondenco, opravili, ki jih more uspešno vršiti tudi inteligenten absolvent nižjih trgovskih šol. Po svoji fakultetni strokovni izobrazbi bi spadali v oddelke trgovinskega in finančnega ministrstva, upoštevati pa bi se morali predvsem tudi za konzularne službe, ki imajo ?anje dovolj gospodarske in jezikovne naobrazbe. Ni* konzulatih sede dostikrat ljudje brez vsake strokovne kvalifikacije, ki so prišli na ta mesta potom krivične pro-tekcije in ki obstoja njihov posel v tem, da vidirajo potne liste in pišejo slaba konzularna poročila. Pravica in interes države zahtevata, da se vsakemu in le onemu, ki razpolaga s potrebno strokovno kvalifikacijo, nudi možnost zaposlitve v konzularni službi in da se izključi vsak moment pro-tekcije, ki hoče vriniti na najvažnejša mesta, ki od njih v veliki meri odvisi gospodarski napredek, nekvalificirane ljudi. Pripomniti je še, da bi se morali vtudi pri podeljevanju nižjih pisarniških mest ozirati predvsem na naše lastne ljudi, ne pa, da se najdejo na konzulatih mnogokrat kot uradniki tuji državljani, ki niti ne obvladajo našega jezika. Ko se že razpravlja o reorganizaciji naše konzularne službe, pa bi se morala posvetiti še posebna pažnja izseljeniški službi, ki naj čuva nad oni- Stran 2. TRGOVSKI LIST, 3. novembra 1927. Štev. 126. mi bednimi trpini, ki jih domovina ni mogla zaposliti doma, temveč so morali v tujino iskat si vsakdanjega kruha. Na Vestfalskem se nahaja približno 60.000 slovenskih rudarskih rodbin, ki je nad njimi pover jena evidenca in skrb našemu konzulatu v Diis-seldorfu. V Franciji pa jih biva v okrajih Pas de Calais in Meurthe-Moselle nad 10.000, ki nimajo v svoji sredini nikakega zastopnika. Pri poslaništvu v Parizu obstoja sicer poseben izseljeniški komisarijat, a ta je preoddaljen, da bi mogel tako brzo in uspešno poslovati, kakor to zahtevajo v neštetih slučajih delavski interesi. Ko je preteklo leto obiskala posebna delegacija delavske zbornice za Slovenijo francoske premogokope in železo-rudnike, da študira delovne prilike v svrho zaposlitve slovenskih brezposelnih rudarjev, je mogla na licu mesta ugotoviti nešteto pritožb v zadevi poslovanja našega pariškega konzulata. Tak izseljeniški konzulat bi spadal v Metz ali Aarras, kjer jih imajo že Italija, Poljska, Češkoslovaška itd. Njegova naloga obstoji v tem, da je v stalnih stikih z delavskimi kolonijami, vrši vse potrebne intervencije pri oblastih in zasebnikih, preskrbuje delavcem hitro vse potrebne dokumente, jih podpira pri snovanju izobraževalnih in podpornih društev, sploh stori vse, kar more ekonomsko, kulturno in socijalno dvigniti delavca. Ustanovitev takih izseljeniških konzulatov in sploh posvečanje izčrpne pažnje vsem izseljeniškim problemom je nujna naloga države, ki se zaveda, da tvori delovna sila najjačjo aktivno postavko vsakega narodnega gospodarstva. Razvoj jugoslovanske tekstilne industrije. Beremo: Jugoslovanska tekstilna industrija, zlasti bombaževa industrija, v svojem razvoju stalno napreduje. Domača produkcija krije danes že tretjino potrebe. Strokovnjaki cenijo produkcijo pri sedanji polni zaposlenosti na 50 do 60 milijonov stotov. Uvoz bombaževih tkanin je znašal: v tonah v milijonih % vsega dinarjev uvoza 1922: 12.162 1.194 18.5 1923: 15.687 1.750 21.1 1924: 15.046 1.505 18.3 1925: 15.681 1.377 15.7 1926: 12.827 . 1.058 13.9 Rekordno leto po vrednosti in po odstotkih vsega uvoza je bilo leto 1923; od tedaj naprej gre tako absolutna številka vrednosti kot odstotna številka uvoza stalno nazaj, v odstotkih od 21.1 na 13.9. Ker se domača poraba gotovo ni znižala, sklepamo na toliko večjo domačo produkcijo. Zlasti močno je nazadoval import šivanega blaga. Leta 1922 je znašal še 395 ton v vrednosti 64 milijonov dinarjev, lani pa samo še 114 ton v vrednosti 26 milijonov dinarjev. Nazadoval je tudi uvoz nogavic in rokavic. Razvoj domače tekstilne industrije se pozna tudi na pomnoženem uvozu surovega bombaža in preje. Uvoz surovega bombaža je znašal: v tonah v milijonih % v«ega dinarjev uvoza 1922: 4.159 91.5 1.5 1923: 4.554 91.1 1.2 1924 : 4.969 157.6 1.9 1925: 5.753 173.5 2.0 1926 : 6.893 165.8 2.2 Tudi uvoz preje se je zelo dvignil. Znašal je: v tonah v milijonih % vsega dinarjev uvoza 1922: 4.733 212 3.5 1923 : 5.585 337 4.4 1924: 6.595 415 5.1 1925 : 7.754 397 4.5 1926: 7.606 343 4.5 Ne samo gledati zmeraj prav samo na zadnje leto, temveč na zadnja leta sploh, in vidimo, da zelo veliko prediva uvažamo, čeprav delajo naše predilnice v dvojnih posadih. Ugodni razvoj predilne industrije se javlja tudi v močnem uvozu tekstilnih strojev. Nerodno je, da se pričenja tozadevna ločena statistika šele v drugi polovici leta 1925. Takrat smo uvozili za 3,247.000 dinarjev statev, v lanskem letu za 11,442.000; predilnih strojev za 2,182.000 in za 3,077.000 dinarjev itd. Ves uvoz strojev v drugi polovici leta 1925 je bil težak 1.586 ton in smo dali zanje 20,268.000 Din, lani smo pa v vsem letu uvozili 4.093 ton tekstilnih strojev v skupni vrednosti 56,242.000 dinarjev. POJASNILO O OCARINJENJU STEKLENIH OPEK OB UVOZU. Na vprašanje, kako naj se ocarinjajo stekleni izdelki razne oblike, ki se vtikajo v stene, da se prepušča svetloba v prostore, in ki jih zaradi tega tudi na-zivljejo steklene opeke, dajem na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta to-le pojasnilo: Taki izdelki se morajo ocenjati po tar. št. 512. uvozne carinske tariSe kot ko-cke, -/.a katere ni smatrati samo orvtti \t- delkov, ki imajo pravilno geometrično obliko kocke, ampak tudi one vseh drugih oblik (navadne opeke, paralelopi-peda, ovalne, polovalne itd.), ki so jim po debelini najpodobnejši in ki se zato, da se prepušča svetloba, uporabljajo za pokrivanje streh, teras, alej na steklenih vrtovih ali za vzidovanje v stene. Ti izdelki, ki jih je smatrati za kocke in ocarinjati v tarifnem zinislu kot take, najsi se imenujejo kakorkoli, smejo biti opremljeni na poedinih ali na vseli straneh s krajšimi in daljšimi profili, pa tudi po vsej dolžini poedinih ali vseh strani, ki jim služijo edino ali za lažje odtekanje vode ali za to, da .se svetloba lomi in čim bolje razširja, ali za lažje ali pravilnejše vtikanje ali vzidavanje, ki pa se v tarifnem zmislu ne smatrajo za okrasne reliefe. Za okrasne reliefe iz te tarifne številke se smatrajo okraski, ki predstavljajo krajine, ljudi, ptice, živali, drevesa in druge predmete kakor tudi njih poedine dele, ki pa vendarle sestavljajo celoto, kakor: glave, cvetice, tisti itd. POSLOVANJE PRI CARINJENJU IZVOZNIH POŠILJK. V sporazumu z generalno direkcijo carin je poštno ministrstvo 'izmenjalo člen t’(). poštnocarinskega pravilnika, in sicer tako-le: Pošiljke za iavoz (z blagom domačega izdelka ali iz prostega prometa kraljevine) se lahko predajajo na vseh poštah kraljevine. V krajih, kjer so carinarnice, preskrbe izvozno carinjenje pošiljatelji saini in predajo potem pošti že ocarinjene in plombirane pošiljke. V krajih, kjer ni carinarnic, sprejemajo izvozne poštne pošiljke ondotne pošte in jih odpravijo na najbližjo pošto, kjer je carinarnica. Pošte, pri katerih se pošiljke carinijo, morajo carinarnici plačati v imenu pošiljatelja vse potrebne carinske pristojbine. Pomniti je, da so izvozni paketi z blagom domačega izdelka po večini carinskih pristoj-I in prosti in da zaračunavajo carinarnici' za te pakete samo kaldrmino in poslovne pristojbine, ki znašajo po navadi za en paket 4 Din, za dva paketa 6 75 dinarjev, za tri pakete 950 Din in tako dalje za vsak paket od istega pošiljatelja na istega adresata še po 2 75 Din. K tem pristojbinam je treba prišteti še kolkovino za carinsko priznanico v znesku 5 dinarjev, posredovalnino v znesku 5 Din in pristojbino za obvestilo v znesku 1 Din, tako, da mora stranka plačati za en paket 15 Din, za dva paketa 22’75 Din, za tri pakete 3050 Din. To poslovanje je stopilo v veljavo 1. novembra 1927. * * * POKRAJINSKI GOSPODARSKI SVETI V ITALIJI. V bližnji bodočnosti se bodo odpravili še zadnji ostanki prejšnjih oficijelnih gospodarskih organizacij in na njih mesto bo stopil za vsako pokrajino gospo-tlnrsKl »vet, Kateremu ustanovitev se nahaja v teku. Tudi ta reforma ima, kot vse prejšnje na gospodarskem polju, namen, ojačati fašistovski položaj in uvrstiti vse gospodarske sile naroda v stranko. Zato bo vsakemu pokrajinskemu svetu predsedoval prefekt, namestnik predsednika pa mora biti vedno pokrajinski strankin tajnik. Uradni ko-r, unike pravi, da bodo funkcije pokrajinskega gospodarskega sveta samo tehničnega značaja, v čimer se bodo v glavnem razlikovale od delokroga različnih stanovskih sindikatov, ki imajo junidi-čno funkcijo zastopati interese svojih stanovskih članov. Pokrajinski gospodarski svet je torej nekak tehnični organ pokrajinske vlade, t. j. prefektov, v izvajanju gospodarske politike, ki se tiče samo dotične pokrajine, t. j. ima v glavnem nalogo, opazovati razvoj gospo- darskega življenja province, študirati možnosti razvoja v poljedelstvu, industriji, trgovini itd. ter staviti vladi pred-h-ge v tem smislu. V podrobnostih spadajo v njegov delokrog sledeče funkcije: Ima staviti predloge za nove odredbe g< spodarskega značaja, ustanavljati pro-tesijonalne šolske zavode, delovati kot lokalni oigan za statistiko, sestaviti ar-bitralni sod v civilnih trgovskih pravdali, izdajati higijenične odredbe (malarija, živalske in rastlinske bolezni), voditi različne gospodarske razstave in sejme, sestavljati uradni cenik o tržnih cenah voditi register upisov in izbrisov trgovskih tvrdk i. d. * * * PREVEČ TRGOVIN V ITALIJI. Vprašanje prilagoditve cen obnovljeni vrednosti lire, kvoti U0, je še vedno na dnevnem redu. Predvsem velja to za ceno blaga v razprodaji na drobno. Kompetentni krogi naglašajo, da so te cene še vedno visoke, ker je preveč trgovin, preveč posredovalcev med proizvajalci in konsumenti. Vlada je radi tega poslala pristojnim oblastvom navodila, s katerimi jih opozarja na ukaz in okrožnice, katerih namen je omejiti število trgovin. Odslej se nova dovoljenja za trgovine ne bodo več izdajala, razim v slučajih nujne in resnične potrebe. žrebanje loterije Društva »Trgovska akademija« v Ljubljani se je na željo številnih naročnikov srečk, ki so zamudili termin 27. oktobra, preložila nepreklicno na 5. decembra. Prodaja srečk v trafikah, trgovinah in zadnji rok za plačilo do 1. decembra. Pri društvu naročene srečke se pošiljajo naročnikom samo proti plačilu. Srečka 10 Din, dobitkov 885 od 50 do 100.000 Din. Ljubljanska borza. Tečaj 2. novembra 1927 Povpra- ševanje Din Ponudili Din DEVIZE: Curih 100 fr 13"555 1094 — 8-66'65 168-309-25 13"585 1097-- 8-03 56-85 16880 311-25 Dunaj 1 Šiling Newyork l dolar .... Praga 100 kron Trst 100 lir Trgovina. Eksportni živinski trgi v Ruinuniji, katere že dolgo časa pripravljajo, bodo pričeli obratovati v novembru. Trgov bo šest, vsak bo dobil poseben veterinami in carinski urad, in bo mogoče odposlati živino takoj in direktno. V Črnovicah ia v Vel. Varadu se bo vršil trg vsak ponedeljek, v Kluju in Aradu vsak pe-. tek, v dveh drugih mestih v sredo in četrtek. V Pitestiju bo pa vsako soboto poseben trg za preskrbo glavnega mesta BukareSte z mešam. Dovoz živine na te trge bo olajšan s cenejšo voznino. LISTEK. Dr. R. Andrejika: Oris sedanjega stanja našega društvenega prava. (Nadaljevan]«.) Vendar bo za prekoračenje statuta-ričnega področja smatrati, če nepolitično društvo, ki ima po pravilih zastopati le varstvo stanovskih interesov (trgovskih, obrtnih, industrijskih) aktivno in s protesti, (napadi na volilne komisije itd.) posega v volilno borbo, če kritizira ali obsoja način, da in kako je zakonodaja ali ministrstvo izdalo kak zakon ali uredbo glede političnih, predvsem volilnih pravic dotičnega sloja, če se vrše v društvu predavanja ali pesmi z ostro politično tendenco, če društvo v tem pravcu na zunaj nastopa z shodi, izleti in agitacijo tudi med nedruštveniki, če prireja izobraževalno ali športno društvo obletnice političnih dogodkov, jih slavi ali obsoja, če izreka poslancem^ ali javnim funkcionarjem radi določnega političnega dejanja priznanje ali grajo, če proglasi osebe za častne člane z iz- recnim pozivom na njih politično pripadnost, če razpošilja izrazito politične časopise itd. Prekoračenje pravil pa je tudi dano, ako društvo menja svoje ime, svoj sedež, ustroj, si prideja nove namene in se poslužuje novih sredstev za dosego društvenih ciljev, ne da bi spravilo pravila v sklad s temi novimi prilikami. Tu je poleg kazenskih določb § 102 srbsk. kaz. zak. dano jamstvo, da bo društvo z vsako spremembo svojega delovanja, spremenilo tudi pravila in to po predpisih prijavilo društvenemu oblastvu. Društvo torej v vsakdanjem gospodarskem prometu ni tako svobodno kakor poedinec; ono še ne sme kupovati in prodajati knjige, točiti pijače, graditi pota, prirejati gledališke igre, čeprav si je za vse to izposlovalo potrebno posebno dovoljenje upravnih ali policijskih oblastev, da, ono ne sme vršiti sploh nikakega posla in dejanja, ako nima ta dejanja in podjetja vnešena v svoja pravila, sicer zagreši prekoračenje pravil. Prekoračenje pravil pa mora društvo odnosno njegovi za dotični akt ■upravičeno delujoči in zanj odgovorni činitelji zakriviti bodisi s svojim aktiv- nim delovanjem ali pasivnim zadržanjem. Društvu je torej prištevati le taka dejanja njegovih činiteljev, ki jih vrše ali opuste v tej lastnosti kot pred-slavniki društva, in najsi so za to preje izvoljeni ali ne. Zato se prištevajo društvu vloge na oblastva, ki so podpisane od statutaričnih predstavnikov, demonstrativne izjave odbora, a tudi protistatutarne, kaznive ali protizakonite izjave, predavanja, govori, protesti itd. posameznih društvenikov ali povabljenih gostov na društvenih zborovanjih, če se jim društveno vodstvo pravočasno ni uprlo, jih ni zavrnilo, marveč pripustilo. Tu jamči društvo torej tudi za pasivno zadržanje svoji predstavnikov (§ 17, odst. 2 društvenega zakona). , . . . Ni pa prištevati društvu dejanj njegovih članov, če so se izvršila izven okvira društvenih naprav in prireditev, n. pr. udeležbo nekaterih članov pri* zborih inozemskih društev in njih demonstrativno vedenje napram državi, če je ustanovljeno, da ti člani po pravilih sploh niso mogli društva pravilno zastopati, ali če je podal načelnik izjavo, ali izvršil dejanje, za katero je bil le odbor pristojen, ali odbor storil sklep, ki je spadal v pristojnost občnega zbora. Pojem prekoračenja statutaričnega področja« kot pogoj za uradni razpust društva je torej strogo tolmačiti. Prekoračenje statutarnega področja ni istovetno S kršenjem pravil. Pri »prekoračenju« predstavlja zakon nekaj, kar je več, kar je preko pravil, pri kršenju gre le za krivično razlago ali uporabo veljavnih navzočih pravil. Kršitev pravil je podana, če se član neopravičeno izključi, ce se odborova seja ali občni zbor vršita, čeprav sta bila napačno sklicana in nesklepčna, čt proglasi predsednik koga za izvoljenega, čeprav ni dobil potrebnega števila glasov, če predsednik izključi ali ne pripusti rednih članov k društvenim zborovanjem itd. Take kršitve ne zadostujejo za raz pust društva iz naslova prekoračenje statutarnega področja. Zato upravna oblastva tudi niso v nobenem primeru pristojna ali upravičena razsojati o pritožbah radi takih kršitev, čeprav bi se hotela v njih uveljavljati protipravnost ali protizakonitost napadenih društvenih ukrepov. Ti ukrepi, čeprav protipravni ali nezakoniti, še ne zadostujejo, da napravijo celo društvo kot tako za protipravno ali protizakonito. (Dalje prih.) ✓ Štev. 126. 'RGOVSKI LIST, 3. novembra 1927. Stran 3. Zunanja trgovina Ogrske. Zadnji izkaz ogrskega Statističnega centralnega urada kaže nadaljni neugodni razvoj ogrske zunanje trgovine. V prvih treh četrtletjih letošnjega leta je znašal uvoz 835 milijonov pengo, izvoz pa samo 559 mil. pengo, tako da preostane pasivnost 276 milijonov pengo, dočim je znašala lani ob istem času 82 milijonov pengo. Najbolj je narasel uvoz bombaževe tkanine ter uvoz premoga in papirja zlasti iz češke. Industrija. Konkurenca v industriji žice na mednarodnem trgu je sedaj zelo huda, ker ne obstoja več ne mednarodna zveza in tudi ne nemška organizacija za domačo prodajo. Avstrijska in čslov. industrija žice sta začeli na nekaterih trgih konkurirati zlasti z angleško industrijo, ki je cene zelo znižala, in sta tudi oni na-siavili bojne cene. Avstrijsko - čslov. obrati prodajajo tovrstno blago tudi v Turčijo in na prekmorske trge (Indijo, Lgipet, Ameriko itd)., kjer morajo računih z angleško konkurenco. Na Nemškem so se obnovila pogajanja za vzpostavitev prejšnje prodajne organizacije Ko bo to v redu, bodo zopet mislili na mednarodni kartel. Mednarodna zveza svile. Na podlagi sklepov milanskega svilenega kongresa so ustanovili sedaj mednarodno zvezo svile (Union Internationale de la Soie) s sedežem v Parizu. Ustanovili so zvezo industrijci svile iz Francije, Italije, Švice, Nemčije, Anglije, Čslov., Ogrske in Španske. Pristopile bodo tudi Japonska, Kitajska in ameriške Zedinjene države. Za predsednika zveze je za prvi dve leti izvoljen Francoz E. Fougere. Produkcija avtomobilov v Ameriki. V avgustu so napravili v Ameriki 310.000 avtomobilov, za 14 odstotkov več kot v juliju in za 8 odstotkov več kot v lanskem avgustu. V prvih osmih mesecih tekočega leta so napravili 11 odstotkov več avtomobilov kot v istih mesecih lanskega leta; pa so bile že številke za leto 1926 rekordne. — Znana General Motors Co ima v Evropi že 25 tovarn 7 18.000 delavci in nastavljenci. Denarstvo. Novi 20-lirski novci v Italiji. Dne 29. p. m. so bili izročeni prometu novi srebrni 20-lirski novci. Prvi kontingent teh novcev — v znesku 10 milijonov lir — L bil izročen centralni državni zakladnici in njenim pokrajinskim odsekom v največjih mestih, da ga nemudoma spra-\ ijo v promet. Nemčija dobi finančnega diktatorja. Nešmki državni finančni minister je izjavil v državnem gospodarskem odboru, ua bo predložen državnemu zboru zakonski načrt v takojšnje sklepanje; v predlogu se priporoča imenovanje finančnega in upravnega komisarja, ki bo imel najdalekosežnejša pooblastila. Imel !,o dva namestnika, enega za finance, enega za upravo. Do 1. aprila mora izdelati potrebne zakonske načrte, kii zni-vse stroške države, dežel in občin, v kolikor pride zanje v poštev denar iz davkov, na 10 milijard mark. Uprava in 'nančna zakonodaja dežel naj se odpravi, ojači naj se pa občinska samouprava. Državni finančni komisar se sme s posvetovalnim glasom udeleževati sej kabineta in tudi sej parlamenta. Komisar in njegova dva namestnika sta odgovorna neposredno državnemu predsedniku. RAZNO. ^ Mednarodna trgovska zbornica in ve-< sejmi. Upravni svet medn. trgovske z.iornice je ,la svojeni 25. zborovanju sklenil, da bo število mednarodnih vele- c' !a/'stav v najbližji bodočnosti skrčil. Splošne so biie pritožbe, da je ogromno ponmozenje velesejmov po vojski zahtevalo veliko časa, denarja in energije. Na Španskem je dovdljen vsako leto en sam mednarodni velesejem m pravi trgovska zbornica, da bi bilo PdbS°d tako dobro' IzvoIili so poseben nin 'm ki naJ s P°moSjo deželnih sku-i n Medn. trgovske zbornice preštudira ves problem. If«r°'V 'Pijanski podkonzulat na Suš&ku. mnjanski Uradnj m >Gazzetta Uffici_ kraljevskemV Številki z dUe 28‘ f' m' kfltereco kflZ Z dne 22- P1'- nl,» £laso,n tonski podk U8tanav,ia na Sušaku itali- Sat v ZatSt.1’ ^ b° P0drejen.k°n- Trgatev v splitski občini. Po sporočilu velikega župana splitske oblasti (datirano dne 19. pr. m.) je trgatev v oblasti razen v Kaštelih še končana. Po podatkih, ki so se doslej zbrali, je letina dobra kvalitativno, medtem ko kvantitativno zaostaja za lanskoletno, ki je bila, kakor znano, tudi slaba. Cene za mošt so se gibale od 250 do 300 Din za hektoliter. Trgovina z grozdjem in moštom je bila srednja. Nemški petrolej. Po izgubi Alzacije so navezani Nemci kamo na petrolejske vire v Dolnji Saški, ki se pa dobro razvijajo. Leta 1926 so producirali 95.392 ton, za tretjino več kot pred vojsko. Produkcija tekočega leta bo še večja in jo cenijo na 120.000 ton. Pač znaša lanska produkcija samo dobrih 0'6% svetovne lanske produkcije, ki je dala 1 '51 milijonov ton, vendar je tudi ta majhna svota zadostna, da krije 10% nemške potrebe. Predor pod reko Hudson. Te dni bodo otvorili predor pod reko Hudsdn (teče skoz Newyork). Predor je dolg 3081 m in obstoji iz dveh vzporednih cevi, ki sta po 5 m visoki in po 7 m široki. Na razdaljo 7 m visijo močne električne sve-tiljke in je v predoru tako svetlo, kot ob dnevni luči. Na betonski podlogi predora so vzložene granitne plošče. Ventilacija sloni na novem načelu; ob obeh stianeh predora so v razdaljah po 10 m montirana okna, ki srkajo zrak in ki omogočijo v eni uri -!2kratno popolno izmenjavo zraka. Predor je namenjen izključno le avtomobilnemu prometu. Av-t unobile bodo odpuščali po dva v eni vrsti in računijo z najmanj 3800 avtomobili v eni uri. Promet bo urejevala posebna policija, obstoječa iz 180 mož; policisti bodo nastanjeni v stenskih sobicah v predoru in bodo zvezani med seboj s telefonom in s signalnimi aparati. Globina predora je 31 m pod gladino reke. Gospodarski položaj v češkoslovaški. Bančni svet Češkoslovaške Narodne banke je imel 24. t. m. svojo redno mesečno sejo. V poslovnem poročilu za dobo od 16. septembra do 15. oktobra se ie ugotovilo, da se je denarni trg na koncu septembra nekoliko utrdil, da je pa pozneje zopet popustil. Četrtletne bilance bank izkazujejo za tretje četrtletje dvig prometa in poživljenje bančnega poslovanja, tako na račun dolžnikov kot na računu upnikov; dalje nalahno zmanjšanje likviditete, kar je posledica večjih zahtev jesenske sezije. Zaposlenost industrije je bila tudi v omenjenem mesecu dobra. Indeks veletržnih cen je šel malo nazaj. Devizna zaloga Narodne banke se je tudi v tem mesecu dvignila, kljub večji potrebi za uvoz surovin in kljub nadaljnjim importom vrednostnih papirjev iz inozemstva. Položaj češkoslovaške krone je neprestano ugoden, inozemsko povpraševanje po češkoslovaški kroni je bilo živahno. Rusko vojno zračno brodovje. Po poročilu francoskega generala Niessela se je ruska aviatika od leta 1924 naprej zelo dvignila. Do tedaj so uporabljali samo čisto zastarel material in so osebna na-sprotstva onemogočala vsak napredek, od tedaj naprej so pa uvedli temeljne or-ganizatorične spremembe. Na čelu vsega zračnega prometa je šef vojaške aviati-ke, ki je obenem tudi predsednik zasebne aviatike. Letavske zveze so urejene v skupinah z 9 do 12 aeroplani. K vsaki skupini spada vremenska opazovalnica in radiopostaja. Armada uporablja v velikem številu angleške in franooske aeroplane, mornarica pa skoraj izključno samo inozemska letala. Med tem si ustvarja Rusija lastno industrijo, v prvi visli motorno, ki gradi zaenkrat še motorje tujih patentov. V Uralu je tovarna duraluminija, ki dobro dela. Podatki o pravi moči letavstva so zelo različni, ker so zlasti v zadnjem letu veliko zastarelega materiala izločili, s čimer se je kvaliteta zelo dvignila. Največja pisarniška hiša sveta. Ne najvišjo, ampak prostorniško največjo hišo uradov in pisarn gradijo v New Yorku. Najvišja hiša, ki jo gradijo, bo 266 m visoka, v načrtu je poslopje z višino 400; poslopje pa, ki govorimo o njem ima >samo« 30 nadstropij in je samo 119 m visoko, ploskev njegova pa znaša 125.000 vadratnih metrov. Promet posreduje osebnih liftov in dva tovorna lifta; n> se razdelijo v štiri skupine: od 2. do 8. nadstropja, od 9. do 16. nad- stropja, od 16. do 26. nadstropja in od 27. do 30. nadstropja. Posebno važnost so polagali na izolacijo proti pretresenju po podzemskih železnicah, uporabili so azbest. Skupna teža jeklenega odra je 22.500 ton. Po svetu. Nemška zveza produkcije aluminija je dvignila cene povprečno za 10 odstotkov. — V Italiji so izdali nove srebrne novce po 20 lir. — Najhitrejši fiancoski brzovlak prevozi na uro 99 km m 400 m; je pa to med postajama Dax in Bordeaux v Južni Franciji. — Hranilne vloge v Avstriji znašajo 23% predvojne višine, torej kljub neprestanemu porastu še zmerom zelo malo. — V Carigradu so odredili pretekle dni prvo piavilno ljudsko štetje in je moralo osta-prebivalstvo v to svrho ves dan doma. — Za naslednika umrlega Garyja je bil kot predsednik ameriške Iron and Steli Co izvoljen znani železni magnat Schvvab. — Dunajske veletrgovine z železom so začele s pogajanji za ustano-Alev novega prodajnega kartela; prejšnji kartel se je v pomladi razdružil, trgovina posameznih tvrdk se ne razvija ugodno. — V oktobru je bilo otvorjenih v Avstriji 195 poravnalnih postopanj in 77 konkurzov, v lanskem oktobru 149 in 68. — Glede ustanovitve poljskega petrolejskega kartela so se poljske rafinerije načelno sporazumele; 7. t. m. bodo pismeno ugotovili temelje novega dogovora, nakar bodo izdelali posameznosti. Kartel bo veljal 18 mesecev, z veljavnostjo od 1. t. m. naprej. Za parafin bido zopet napravili osrednji prodajni uiad, za druge petrolejske produkte pa nt. — Položaj avstrijske industrije klobukov označajo za zelo zadovoljiv, kar je med drugim tudi posledica sedanje damske mode, ki daje prednost izdelkom iz klobučevine. Največ prodajo srednjih in najboljših vrst. Avstrijska industrija klobukov zelo veliko ekspor-tira v prekmorje in konkurira tam uspešno z Nemčijo, Češkoslovaško in Italijo. Obrati so polno zaposleni, brezposelnih skoraj ni. Domača prodaja se je dvignila letos za ca 30%, kar je deloma posledica manjšega uvoza iz Italije vsled dviga lire, deloma po posledica intenzivne propagande za prodajo domačega blaga. —■ Argentina ima posejanih letos 12,800.000 hektarov, lani jih je bilo 12,400.000. Največji dvig pride na rž, ječmen in pšenico. — Položaj angleškega premogar-stva izkazuje v drugem četrtletju zgubo 2.860.000 funtov, dočim je bil v prvem četrtletju izkazan dobiček v znesku • ',500.000 funtov, kar je bila posledica pomanjkanja premoga po končanem štrajku. Tretje četrtletje bo gotovo še slabše kot drugo, ker so bile eksportne h žkoče večje in so cene nadalje padle. — Češkoslovaške sladkorno rafinerijo večkrat tarnajo, kako slabo se jim godi. ^oglejmo Opavsko sladkorno rafinerijo d. d.: čistega dobička ima 3,150.000 Kč “i izplačuje dividendo 32‘5% ali 65 Kč. ~ V Londonu nastopa »neznani nakupovalec zlata«; pred par dnevi je od 670.000 funtov zlata v palicah nakupil 100.000 funtov; pravijo, da nakupuje na račun velike kontinentalne banke. Angleška banka je sama nakupila 350.000 funtov, na lasten račun. — Na svetovnem položnem trgu se kažejo majhni znaki Koljšanja; v deželah franka se opaža nekoliko večja domača poraba, eksportne cene so nekoliko trdnejše. Na Angležem je konjunktura jekla zopet ugodnejša. Izredno slab je svetovnotržni položaj litega surovega železa, cene se neprestano znižujejo. — Na ameriškem trgu bombaža se je zopet pojavila hausse; Ker pa je preskrba z bombažem v teks-t'lni industriji za tekoče gospodarsko leto že zagotovljena, je ta hausse najbrž posledica špekulativnih nakupov. — Vsled visokih cen lanu se konsum že dalj časa zalaga samo z najnujnejšo potrebo. — Na mednarodnem petrolejskem trf?u pritiska obstoječa nadprodukcija s'ojkoprej na cene. Tudi sezijsko pozivih nje kupčije v svetilnem petroleju se lotos še ne javlja močno. — Položaj na trgu surovega kavčuka je slejkoprej neugoden. Londonske zaloge . kavčuka so so spet dvignile in kažejo cene bolj navzdol kot navzgor. — Dunajska pogaja-r,ja o tarifnem boju med Hamburgom in Trstom so potekla brez uspeha in ni videti izhoda, kako se bo stvar v prihodnosti razvila. Položaj je postal v toliko še bolj kritičen, ker poteče s koncem leta sedaj veljavni provizorij in je torej za kompromisna pogajanja razmeroma prav malo časa na razpolago. Borza dela v Mariboru. Od 23. do 29. oktobra je dela iskalo 121 oseb, t. j. 80 moških in 41 ženskih, prostih mest je bilo 95, delo je dobilo 70 oseb in sicer 41 moških in 29 ženskih, 19 jih je odpadlo in 32 pa odpotovalo. Od 1. januarja do 29. oktobra pa je dela iskalo 7330 ( seb, od teh 4745 moških, 4278 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 2803 osebe in sicer 1559 moških in 1244 ženskih. Odpadlo jih je 2728, odpotovalo pa 1295. Pri mariborski borzi dela dobijo delo: 2 hlapca, 4 viničarji, 3 majarji, 1 kovač, 1 krojač, 2 čevljarja, 1 tesar, 2 zidarja, 3 pečarji, 3 kolarji, 1 sodar, več vajencev (ključavničarske, mizarske, mlinarske, pečarske, slikarske, čevljarske, krojaške in pekovske obrti), 20 ključavničarjev in 10 mizarjev za tovarno vagonov »Ferrum v Subotici. Razven teh tudi 5 kmečkih dekel, 1 kmečka gospodinja, 6 služkinj, 2 vzgojiteljici, 1 varuška, 1 kuharica v hotel, 1 hotelska sobarica, 5 štepafic za gornje dele čevljev, 1 gospodinja, 1 postrežnica, 1 šiviljska vajenka, 1 trgovska vajenka in 1 podnata-karica. Gospodarske vesti. — Tudi Severo-nemški Lloyd se pogaja za večje posojilo. Gre za 15 milijonov dolarjev, obre-stovanje 6%. — Obe češkoslovaški plovbni družbi, labska in donavska, hočeta znižati glavnico, ki znaša pri vsaki 70 mil. Kč. Utemeljujeta odredbo s tem, da vsled udeležbe države ne moreta napraviti nobenih odpisov in da imata tudi druge težkoče v finančnem poslovanju. O izmeri glavnične redukcije se še niso odločili. — V pomladi bodo pričeli graditi železnico med Koprivnico in Varaždinom. — V bližnjih dneh bodo pričeli z brzojavnim pošiljanjem slik med Dunajem in Berlinom. Beremo, da so izpadli poizkusi zadnjega tedna nad vse pričakovanje dobro. — Ford je kupil 4 milijone oral obsegajočo kavčukovo koncesijo v brazilski državi Park; hoče se otresti angleškega kavčukovega tru-sta. — Danske državne železnice so zaključile lansko leto z izgubo 5,310.000 kron, letos pa že prvo polletje z zgubo 12,210.000 kron. Zgubo pripisujejo huui konkurenci avtomobilnih omnibusov. — Ameriška Tobacco Co si je zagotovila delniško večino angleške tovarne cigaret Wix and Sons. Med ameriškimi in angleškimi koncerni se bije že precej časa hud konkurenčni boj, ki bo dovedel gotovo tudi do ostrih bojev glede cen na angleškem trgu. — Kongres srbskih poljedelskih zadrug bo zboroval 14. in 15. t. m. v Novem Sadu. — Ves letošnji pridelek višenj in praška proti mrčesom (buhača) je prodala Dalmacija v Ameriko; cene so se v zadnjem času nekoliko dvignile, buhač je notiral 16 do 20, višnje 20 do 24. — Obtok bankovcev naše Narodne banke je znašal 22. oktobra 5775 milijonov dinarjev, kovinsko kritje pa 4974 mil. dinarjev. — Od dne 4. novembra naprej se bodo vršili na zagrebški borzi vsak petek od 10. do 11. redni sestanki vinskih trgovcev, tudi če niso člani borze. — Položaj na vojvodinskem trgu konoplje se giblje stalno v znamenju trdnih cen. Za konopljo je tako v eksportu kot pri domačih indnstrij-cih zanimanje veliko in se proda vse, kar pride na trg. Producenti pa prodajo samo toliko, kolikor morajo prodati, in upajo na še ugodnejše cene. Njih kalkulacija je spričo interesa za konopljo utemeljena. Iz središč konopljinega pridelka prihajajo dobre vesti, inozemski trgovci prihajajo vsak dan tja. Domače tovarne so letos v pričakovanju dobre kampanje. Natančnih poročil s srbskega konopljnega trga, zlasti iz Leskovca, sicer še ni, vendar se sliši, da je tudi le-skovački trg dober. — V Beogradu se vršijo pogajanja v svrho ustanovitve velike srbskonemške banke, ki bo razpolagala s polno vplačano glavnico 100 milijonov dinarjev. Njena naloga bo izgrad-bg trgovskih zvez med Jugoslavijo in Nemčijo. — Notranjebelgijski žični sin-d.*ka* ie vs^ed dogodkov v mednarodnem žičnem kartelu znižal cene za tono od 50 do 150 frankov, po vrsti izdelka. — V Amsterdamu so z vplačano glavnico 1,500.000 hol. goldinarjev ustanovili Orientalsko banko, ki bo dobila v bližnjem času podružnico v Sofiji. Družba, ki je banko ustanovila, hoče financirati eksport poljedelskih pridelkov iz bal- Stran 4. TRGOVSKI LIST, 3. novembra 1927. •*+>nK&s>*r£M.V?