"Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215"
»m£ss£ng£r« glqsilo slovepicgu u pustraliji
LETNIK XXVIII štev. 10/11	OCT/NOV 1983
Mešani pevski zbor S.D.M. se je prvikrat predstavil na Kulturnem večeru
Ljubljanski oktet pri nastopu v dvorani S.D.M.
OBISK
LJUBLJANSKEGA OKTETA
Skriti talenti
Ni še tako dolgo odkar sta bila med nami dva narodno zabavna ansambla. Lani ansambel Ottavija Brajka, letos septembra pa Janez Jeršinovec s Planšaiji. Kdo bi jih naj tako hitro pozabil.
Pred nekaj tedni smo imeli priliko pozdraviti še ene goste iz domovine. Tokrat člane Ljubljanskega okteta. Ta nas je razveselil in navdušil z zvenečimi in priljubljenimi glasovi. Marsikateremu, ki ni imel prilike slišati glasov teh umetnikov je lahko žal. Njih petje na plošči ali kaseti šele zaživi ko enkrat slišiš njih petje osebno. Šele sedaj je mogoče ceniti ta dar zvenečih glasov in resnično zmogljivost -tega okteta.
Ne samo, da so nas fantje navdušili z umetniško in narodno pesmijo, dokazali so nam, da so tudi godci. Po približno eno in pol urnem koncertu petja so nas zabavali s prijetnimi, nam vsem dobro poznanimi melodijami. Na harmoniko je igral nepozabni Tone Pucigar - in to kako! Na gitari sta ga spremljala, kdo drugi kot umetniški vodja okteta sam, Igor Švara in njegov brat Damjan.O stali člani okteta nikakor niso izostali iz slike. Kar naprej so nač očarovali z njihovim petjem.
Spretnost harmonikarja in njegova dobra volja se je kar hitro prenesla na vse prisotne.
Govorim kvečjemu o zabavi po koncertu pri S.D.Planica v nedeljo 23. oktobra zvečer. Ker je to bil zadnji nastop Ljubljanskega okteta, so se ta večer fantje še posebno sprostili; takšno razpoloženje vseh prisotnih in na splošno dobra volja, da že dolgo ne tako !
Po naporni turneji so se fantje vrnili domov, upamo s prijetnimi doživetji med nami v Avstraliji.
Kanal 0/28 je prikazal nastop Ljubljanskega okteta v torek 25. oktobra s ponovitvijo v soboto 29. oktobra na programu Line up. Najprej je bila lepo predstavljena Slovenija, sledil je interview predsednika Slovenske Izseljenske Matice, g. Jančaija; tri pesmi okteta: Slovenec sem, Žabe in Waltzing Matilda, nato pa še interview umetniškega vodje, gospoda Igoija Švare. Tako je po naših domovih pesem Ljubljanskega okteta še enkrat živo zadonela.
Anica Markič.
Nihče si ne bi mislil, da je med nami toliko skrite nadarjenosti. Potrebna so bila leta, da se nam je odkrila.
Kulturni večer, ki ga je pripravilo S.D.M. v soboto 8. oktobra je postavil na glavo trditve, da naši ljudje tukaj ne zmorejo drugega kot organizirati zabave, balinanje in lov ter, da se naša širša publika ne zanima za kulturne prireditve.
Napolnjena dvorana S.D.M., pazljivo polsušanje in navdušeno odobravanje je pač dokaz, da so bili vsi prisotni izredno zadovoljni s celim večerom, z organizacijo in izvedbo programa.
Ves spored je v prijetno šaljivem tonu povezoval g. Stanko Prosenak. Čas med posameznimi točkami programa pa je izpolnjeval Viktor Lampe s harmoniko, katere domače melodije so na nevsiljiv način privlačile pažnjo publike med kratkimi odmori.
Za uvod nam je zapel moški pevski zbor S.D.M. pod vodstvom Branka Sosiča zelo ubrano "Odkod si potnik ti doma". Sledili sta deklamaciji soneta "Vrba". Podali sta ju Ana Mandelj v angleškem prevodu in Jana Lavrič na slo-
venskem besedilu kot ga je napisal France Prešeren.
Od srca smo se potem nasmejali humoreski "Takšna je kot moja žena", v kateri je brhka ga. Neva Roeder brez besed igrala ničemurno soprogo. Njeno mimiko pa je s pesmijo pojasnjeval "soprog" Ljubo Pirnat.
Črtico Ivana Cankarja "Mater je zatajil" je gladko prečital g. Pavle Šraj.
Deklice Brgoč Jana, Hojak Andreja, Smrdel Barbara in Smrdel Veronika so s svojo prisrčnostjo ogrela naša srca, ko so nam nazorno podale deklamacijo pesmi Otona Zupančiča "Sneguljčica".
Pesmici "V pomladnem soncu" in "Kadar mimo hišice grem" sta lepo zapeli Arnuš Emilija in Barič Majda.
Moški pevski zbor je končal prvi del sporeda s pesmimi "Tam na vrtu", "Oj, zbogom pa zdrava ostani ter "Vse mine".
Po odmoru je predsednik S.D.M., g. Peter Mandelj podelil novima častnima članoma S.D.M., ge. Dragi Gelt in g. Wernerju Remšniku kositrne krožnike z emblemo S.D.M. in vrezanim priznanjem.
(Nadaljevanje st. 5)
Nova folklorna skupina S.D.M. je zaslužno žela navdušeno odobravanje.
Za drugi del programa seje oktet preoblekel v narodne noše:
vestnfk
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
Lastnik Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185, Eltham, Vic., 3095. Telephone 437 1226
Predsednik President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MAR KIČ
Odgovorni urednik Editor MARIJAN PERŠIČ Upravno-uredniški odbor — Editorial board ČUK VA3JA, LAVRIČ DUŠAN, LAVRIČ JANA,LONČAR BOŽO,MANDELJ PETER PERŠIČ KAREN, POSTRUŽIN LJUBICA, ŠPACAPAN SIMON.
Tiska - Printed by CHAMPION PRESS
Cena - Price: 50 cents Letno - Annual Suscription: 6 Dollars
Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec.
CANKARJEV POKAL ZA S.D.M.
Na letošnjih tekmah balinarjev za "Cankarjev pokal" katerega je podarilo društvo iz Geelonga je zmagala ekipa S.D.M. in tako prevzela pokal od 'Planice99, ki si ga je osvojila v preteklem letu.
PREDSEDNIK ISM V MELBOURNU
Obisku Ljubljanskega okteta v Avstraliji se je pridružil tudi letos izvoljeni predsednik Slovenske Izseljenske Matice Matjaž Jančar in uporabil to priliko,, da se je sestal s čim večjim številom tukajšnjih rojakov.
Tudi "Vestnik" je imel dolg razgovor s tem dinamičnim funkcionarjem, ki se je kot izgleda z vso energijo vrgel na delo povezave izseljencev z matično domovino.
GJančar, ki kaže topel in iskren način občevanja ima interesantne pa tudi trdno ustaljene poglede na probleme izseljenih Slovencev je več let odslužil v jugoslovanki konzularni službi a njegov sedanji položaj je tudi precej vpliven. Je namreč svetovalec za mednarodne odnose pri Izvršnem svetu (vladi) republike Slovenije.
Kljub temu, da povdaija svojo pripadnost komunistični stranki in ideologiji pa se trudi napraviti vtis, da je pri delu SIM primarnega značaja ohranitev zavesti slovenskega pokoljenja pri rojakih izven meja stare domovine.
Ker nam niti prostor,niti čas sedaj ne dopuščata, bomo objavili izvlečke iz zanimivega razgovora s tem vplivnim in prekaljenim in energičnim funkcionarjem v prihodnji številki.
2ELITE NAJETI DRUŠTVENO DVORANO ALI JEDILNICO?
To vam je na razpolago pri S.D.M. po zmernih cenah celo leto, pa naj si bo to za praznovanje obletnic, rojstnih dnevov, zarok, porok itd.
Ženska sekcija S.D.M. pa vam je pripravljena ob teh prilikah za zmerno odškodnino prevzeti vso skrb pripravljanja in tudi postrežbe in kuhanja.
Za vse informacije v tej zvezi se oglasite pri tajnici S. D. Anici Markič, po telefonu na številko 870 9527.
M.
SLOVENCEM V GEELONGU
Ga. Frančiška Deželak iz Geelonga je vložila Ministerstvu za Etnične zadeve Viktorije predlog, da bi izvršila raziskavo potreb - gmotnih in duševnih - slovenske skupnosti v Geelongu, s končnim namenom vzpostavitve doma za ostarele.
Minister g. Peter Spyker je odobril denarni znesek v namen te raziskave in ga. Deželak je že pristopila k praktičnemu delu s temi besedami Slovencem v Geelongu:
Dragi Slovenci!
Pred kratkim sem vložila prošnjo Ministerstvu za Etnične zadeve za denar, ki ga Slovensko društvo Geelong potrebuje za znanstveno raziskovanje.
Veseli me objaviti, da nam je minis ter-stvo na to prošnjo odobrilo 753 Dolarjev.
Kako se bo ta denar uporabljal?
Vsem Slovencem hočem jasno povedati, da se bo ta denar uporabljal za znanstveno raziskovanje. Jaz sem odgovorna, da dokažem Ministerstvu rezultate ter probleme naših izseljencev v Geelongu, tako, da bo prišla vpoštev pomoč v pri-hodnjosti.
To prevedeno pismo z informacijskimi vprašanji bo poslano vsem družinam v Geelongu. Ce poznate kakšno slovensko družino ali samsko osebo, ki nima stika z našima dvema kluboma v Geelongu, mi prosim to sporočite na telefon 789 125.
Dve vdovi bosta zaprošeni, da obiščeta družine na njih domovih ter zbere ta vprašanja kot na primer:Ako so problemi z otroci, ali je pomankanje sredstev za odplačevanje dolgov ali je potreben tolmač itd.
Vaše privatne zadeve nas ne zanimajo, če pa želite razumevanje vaših težav ali imate kakršnekoli pomisleke glede vprašanj, povejte to osebam, ki vas bodo obiskale.
Osebi, ki vas bosta obiskali bosta plačani za stroške pri bencinu, poštnini in telefonu po $ 12.50 na teden. Ta vsota je odobrena samo za dobo šestih mesecev. Obiskati bomo morali okoli 250 družin in samskih oseb in tako bodo naše pomočnice morale obiti 5—7 družin na teden.
Moje delo ne bo plačano, ker delam dobrovoljno za dobrobit naše skupnosti.
Ce si ne bomo pomagali drug drugemu, kdo nam bo? Ne pozabite, da se vsi staramo. Kaj se bo zgodilo v naslednjih desetih ali dvajsetih letih z našimi starši in upokojenci? V naših slovenskih družinah že imamo invalide, bolnike, vdove, osamljene in brezposlene mlade in stare pa še alkoholike, narkomane, duševno in telesno zapostavljene otroke in ljudi. Tem moramo pomagati, ne pa jih obsojati.
Vprašalne liste vam ni treba podpisati. Pomagali pa boste sami sebi, če nam boste vrnili izpolnjena vprašanja. Jamčimo vam, da bodo vaše osebne zadeve ostale tajne.
Frančiška Deželak,
Co-ordinator Slovenian Community research, teacher Slovenian ethnic school Geelong, Student in Diploma of Welfare, Gippsland Institute, Part—time Youth Worker (for Shire of Corio), Co-ordinator after school programme Y.W.C.A., Bell Post Hill.
Ljubljanski oktet je s svojimi nastopi pri slovenskih društvih v Avstraliji prinesel nekaj več kot večina dosedanjih gostovanj iz matične domovine.
Medtem ko so nam, z izjemo Slovenskega okteta, največ prinašali plesno glasbo v alpskem slogu z slovenskim besedilom in predvsem nudili zabavo je Ljubljanski oktet s svojim umetniškim izvajanjem bil na mnogo višji umetniški stopnji.
Navzlic temu, da je v drugem delu svojih programov nastopal kot improviziran, a odličen plesni ansambel, je prvi del — narodna in umetna pesem — nudil našim ljudem to kar jim je iz stare domovine najbolj potrebno: slovenske kulturne dosežke, prikazane na taki višini, katere mi tukaj radi svojih nedostatkov ne moremo doseči.
Ansamble, ki nam igrajo za ples imamo tukaj svoje. Čeprav ne dosegajo onih najboljših iz domovine, so vendar dovolj dobri za naše plese in zabave.
Nimamo pa tukaj sposobnih moči, ki bi slovensko kulturno-umetniško ustvarjanje pokazale na taki stopnji, ki bi lahko dala stimulacijo, smernice in podučen
primer pa tudi uspešno nastopala in nas predstavljala pred tujo javnostjo.
Z drugo besedo: Imamo sedaj svoje pevske zbore, katerim je nastop okteta gotovo služil v pomoč pri nadaljnem vežbanju; imamo na primer slikarje, katerim bi slike umetnikov iz domovine lahko bile vzor in napotilo za bodoče izpopolnjevanje.
Istočasno pa moramo misliti tudi na naše tukaj rojene generacije, katerim bi uspešno prikazovanje slovenskih kulturnih dosežkov vzbujalo ponos na rod iz katerega izhajajo ter jih s tem ojunačilo, da se tudi sami vključijo v slovensko in nadaljujejo slovensko kulturno delo.
Obisk Ljubljanskega okteta je bil pravi korak v tej smeri. Obžalujemo pa lahko to, da nismo izrabili njegovo turnejo za to, da pokažemo lepoto umetniško izvedene slovenske pesmi tudi široki javnosti Avstralije. Razen v Canberri in z nastopom na večeru "Eurofurniture" je bila ta prilika zanemarjena.
Kako veliko smo v tem izgubili nam pokaže ocenitev okteta, katero je objavil v dnevniku "Canberra Times" dne 18.ok-tobra glasbeni kritik W.L.Hoffman:
Music	By W.L.Hoffmann
EXCELLENT RECITAL BY LJUBLJANSKI OCTET
The mail voice choir, once so popular in this country is now rarely encountered; but in Europe where it has a tradition going back centuries, it has maintained its popularity as an important example of community music.
On Sunday afternoon there was the opportunity to hear a very fine male voice group from Europe when the Ljubljanski Vocal Octet from Slovenia in Yugoslavia gave a concert in St. John Church,Reid. Unfortunately, I seemed to be the only non-Slovenian present, which meant only a small audience to hear this excellent concert.
The Slavic male voice has long been noted for its particular quality and power, and this was immediately apparent with the Ljubljanski Octet, especially un the vocal resonance of the baritones and bases. And the intimate and Sympathetic acoustic of St .John's was very suited to this kind of performance.
The first half of the program introduced a wide range of serious pieces, opening very appropiately with the quiet beauty of Callus's "Quam pulchra es, amica mea". There were examples by Schubert, Schumann, Mendelssohn and Tchaikovsky, with especially fine performances of "In Stiller Nacht" by
Brahms, and of the rather unusual 'Oh-las narodnih pisni' of Leos Janacek, the Czech composer.
The second half was principally made up of part-songs by Slovenian composers, all previously unknown to me, but all quite delightful and sung with great spirit and character, and with an unanimity of ensemble which seemed so easy and spontaneous but was evidence of	fine	musicianship.
There were descriptive songs like Haj-drich's 'Adriatic Sea' and there was the introspective beauty of Foerster's Evening Prayer'. There were also novelty songs such as Masak's 'Mlatici' which was a kind of vocal polka, and there were comic songs such as Vodopivec's 'Zabe' (Frogs) with its descriptive vocalisation and Simoniti's Dva mozicka' (Two little men).
They even concluded with an unusually distinctive arrangement of Waltzing Matilda', which I felt must have been sung just for me.
Everything was sung with such spirit and elan, and with such assured musicianship, that this concert by the Ljubljanski Octet was an unusually engaging and rewarding way to spend a pleasant Sunday afternoon.
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL
1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS)
Obiščite našo pisarno ki ima lastni prostor za parkiranje. Po želji pridemo tudi na vaš dom. Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Australiji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz... ) Varneje na uslugo:
Private car park available. We also come to your home if you desire. Regarding any aspect of your travel requirements: Overseas, Interstate, Cruises, Hotels (Passports, Passport photos, Visas, all travel documents etc... ) Contact:
Eric Ivan GREGORICH
DONVALE TRAVEL SERVICE
1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS)
Ime GR EGO RI CH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje
USPEŠNA TURNEJA V VIKTORIJI
V parku pred novim gledališkim kompleksom Art Centra Viktorije.
Ljubljanski oktet je po uspešnih koncertih pri društvu 'Triglav", Slovenski cerkveni dvorani v Meerylands v Syd-neyu ter potem v Slovenskem domu v Canberri prispel v sredo, 19. oktobra v Melbourne.
Po veseli večerji, ki je bila kompliment lastnika restavracije "Vlado" v Rich-mondu, so si fantje zaslužili potreben počitek, kajti zaporedne naslednje štiri dni so jih čakali koncerti pri Slovenskih društvih v Melbournu in Geelongu.
Ker je četrtek pač delavni dan, koncert v dvorani društva v Geelongu pač ni bil tako obiskan kot bi bilo pričakovati. Mnogi Geelongčani so se raje pripeljali na week-end v Bližnji Melbourne.
V petek 21. oktobra pa je oktet nastopil v nabito polni dvorani S.D.M. na Elthamu..
Nastopajoče je predstavil in program uvedel g. Stanko Prosenak. Naša ljudska pesnica ga. Marcela Bole je tudi tokrat deklamirala v pozdrav svojo pesem. Kot predstavnica naših najmlajših pa je nastopila prikupna Veronika Smrdelj.
Predsednik S.D.M. g. Peter Mandelj je nato v imenu S.D.M. pozdravil predsednika S.I.M. g. Matjaža Janeaqa, umetniškega vodjo g. Igorja Švaro predsednika okteta g. Borisa Bobeka ter vse pevce. Posebej se je omenil tudi zasluge g. Matjaža Voduška, direktora tvrdke Euro-furniture/Slovenijales, pri organizaciji turneje. V spomin na obisk je izročil g. Jančaiju in g. Švari članske značke S.D.M.
Odgovoril je s toplimi besedami gospod Jančar in med drugim dejal, da je videl malo slovenskih društev v zdom-stvu, ki so si tako lepo uredila svoje domovanje kakor S.D.M.. Čestital je k u-spehu in zagotovil, da mu bo v ponos nositi značko S.D.M.
Par besed v zahvalo je spregovoril tudi g. Igor Švara, nato pa se je pričel spored petja, katerega je sproti napovedovala ga. Helena Van de Laak.
Oktet je v prvi polovici programa nastopil v večernih oblekah in pel umetne in umetniško prirejene večinoma že tudi ponarodele pesmi. Kot vsak nastop so tudi tega pričeli z tpavčevo "Slovenec sem". Nadaljevali so z Matjaževo "Oj, Triglav moj dom", Gustava Vipavca "Domovini", Antona Fosterja balado "Spaki", Petra Jereba " 0 kresu", Rada Simonitija "Pogovor dveh mož" ter "Očka so mi rekli" od Danila Švare.
Za drugi del koncerta so se fantje preoblekli v narodne noše in zapeli potem povečini prirejene narodne iz raznih predelov Slovenije, kot: "Slovene Slovenca vabi", "Smrt Martinka Kebra", "Mojcej", "0 lej mamka vi",'Teče mi vodica", "Vsi so prihajali", "Moj očka ima...", "Pleničke je prala","Mlatiči" in "Žabe". Ob koncu pa so želi še posebno odobravanje za 'waltxing Matilda".
Po formalnem koncertu so se fantje spremenili v "Ljubljanski plesni trio" in s pomočjo vokalistov poskrbeli, da se je večer zaključil ob veselem rajanju.
V sobot, 22.oktobra zvečer so imeli zelo uspešen nastop v dvorani društva "Jadran" v Keiloiju a v nedeljo popoldne pa spet ob veliki udeležbi na "Planici" v Springvale.
Ljubljanski oktet je ob teh prilikah povsod nastopil z istim programom.
Povsod so bili sprejeti z veliko gostoljubnostjo, povsod so znali pričarati s svojim brezhibnim petjem mnogo veselja in zadovoljstva in od povsod — vsaj tako izgleda — so odnesli s seboj v domovino najlepše vtise.
Kjerkoli je bila pač prilika so jo 'oktetov ci' uporabili in se fotografirali za spomin na lepo turnejo. Tujih vidimo na Mt. Dandenong z 'vodiči't iz S.D.M.
ZAPELI TUDI V ART CENTRU
V ponedeljek 24 oktobra je pripadlo S.D.M., da prevzame skrb za člane Ljubljanskega okteta, medtem, ko sta na njih gledala v torek "Planica" in v sredo "Jadran".
"Planičarji" so jih odpeljali v lepo okolicoHealsvilla ter jih seznanili tam z avstralsko fauno in floro, "Jadrana-ši" pa so jim v sredo razkazovali našo morsko obalo.
DOBRODOŠEL LJUBLJANSKI OKTET
Pozdravljeni pevci iz domovine, od tam so nase korenine. Prišli ste iz lepe Ljubljane, kjer si mladina bistri glave.
Z veseljem vas bomo poslušali, ko. boste nekaj novega pokazali. Kot papige vas bomo posneli, na odru mogoče sami zapeli.
Med nami vaša pesem naj doni, prav vse Slovence razveseli. Naj lepo Avstralsko sonce sije, prav do zadnje melodije.
Kadar letalo vas domov pripelje, pozdravite vse, so naše želje. Povejte vsem doma, da lepa je tudi Avstralija.
Slovenec tu prepeva, se veseli, domotožja, več ga ni. Živeli pevci iz domovine, živeli Slovenci vsi !
Marcela Bole.
Pozdravljeni pevci, Ljubljanski oktet ! Dobrodošli v Avstraliji, tu v daljni svet !
Preko gore in preko vode s pesmijo k nam hitite, s pozdravi od domačih nam spomine stare obudite. Deželico rojstno ste v pesem domačo zavili in tu jo kot slavčki — svojim rojakom podarili.
Kjerkoli vas pot po Avstraliji vodi, v spominih na dom — rojak še vedno tu hodi. Slovenec še danes po svoje prepeva, iz novega roda pesem slovenska že tu odmeva.
Za pesem domačo — hvala, iz srca vam kličemo, na poti nazaj v domovino — srečno — vsi voščimo. Tam našim domačim oddajte pozdrave v besedi in duhu a pesem slovenska bo v svetu ostala rojaku v spomin.
Ivan Lapuh.
DEVET FANTOV - ENA DEKLICA
Po veseli večeiji s člani in odborniki S.D.M. in ko je Ljubljanski oktet še en kozarček na domu predsednika Petra Mandelja je telefon iz Ljubljane sporočil:
Družina Toneta Anžlovaija — prvega tenorista — se je povečala še za enega člana.
24.oktobra popoldne se je rodil 3 in pol kg težak fantič, kateremu bo ime Domen.
Veselje, ki je objelo ne samo srečnega očka, nego vse člane okteta seje spontano prelilo v pesem : "Slovenec sem!"
S tem novorojenčkom imajo vsi člani okteta skupaj 9 fantkov in eno punčko.
POHIŠTVO IZ NAŠIH GOZDOV
Slovenija je prekrasna pokrajina na severozahodnem delu Jugoslavije. Tam najdemo bistre reke in jezera, snežne vrhove, sinje morje, sončna polja, številno gričevje obraslo z vinogradi ter gore pokrite z bogatimi gozdovi. In iz lesa teh gozdov izdelujejo prvovrstno pohištvo, katerega vam Slovenijales nudi tukaj v Avstraliji preko svoje tvrdke Eurofurniture."
Tako nekako je nagovoril direktor podjetja Eurofurniture g. Matjaž Vodu-šek prisotne na sprejemu, ki ga je pripravil za zastopnike raznih trgovskih podjetij, predstavnike vlade Viktorie ter člane Ljubljanskega okteta.
Ta sprejem se je vršil v sredo 26. oktobra v novozgrajenem World Trades Centru Melbourna. Udeležencev je bilo kakih dve sto. Med njimi je bil tudi predsednik Victorian Ethnic Commision predsednik Victorian Ethnic Affairs Commission g. Gary Sheppard, generalni konzul SFRJ g. Luka Novak s soprogo, konzul Toni Boneta s soprogo,predsednica STAV-a ga. Aleksandra Ceferin, vsi predsedniki Slovenskih društev iz Melbourna ter zastopniki Etničnega radia.
G. Vodušek je predstavil zbranim ekse-kutivne uslužbence svoje tvrdke, nato pa še Ljubljanski oktet, ki je zapel nato nekaj pesmi — slovenskih, pa tudi par iz njih tujega in cerkvenega repertoarja. Posebno odobravanje je žela "Watzing Matilda" v priredbi g. Igorja Švare.
Povabljenim je bila na razpolago tudi odlična zakuska ter raznolike pijače, uvožene iz Jugoslavije.
Na levi: Anica Markič, ToneAnžlovar in Damjan Švara so kot pritlikavci ob veliki stolici Slovenijales-a.
Na desni: Matjaž Vodušek, direktor Eurofurniture govori na sprejemu za Ljubljanski oktet v Melbourne Trades Centru.
"Hribovci" s S.D.M. pa so jih v ponedeljek najprej odpeljali v Victorian Art Centre, kjer jim je poseben vodič podrobno razkazal novo koncertno dvorano. Preizkusili so tudi akustiko dvorane s tem, da so zapeli na odru. Slovenska pesem je tako prvič zadonela v tej o-gromni dvorani in žela spontan aplavz števila turističnih skupin, ki so si ob tem času ogledovale ta ponosv Melbourna.
Vodji okteta g. Igorju Švari je bila dvorana sicer že znana saj je imel v soboto 22.oktobra dopoldne priliko prisostvovati generalni vaji Melbournške-ga simfoničnega orkestra in se je ob isti priliki tudi seznanil z dirigentom Ajmone—Marsanom, ki je bil tukaj na gostovanju iz ZDA. To mu je bilo delno omogočeno s posredovanje ge. Marie Žerdoner, ki je članica tega orkestra.
Oktet si je v ponedeljek dopoldne ogledal tudi koncertnr oder na prostem, Myer's Music Bowl v Alexandra gardens.
Po ukusnem kosilu, katerega so jim pripravile kuharice v Slovenskem verskem središču v Kew ter po ogledu cerkvice sv. Cirila in Metoda in Baragove knjižnice pa so jih odpeljali na hribovje Dande-nongs, kjer so najprej videli zanimivo Ricketts Gallery — v območju naravnega gozda postavljene skulpture iz mitologije aboriginov - nato pa so po razgledu, ki se jim je nudil z vrha Mt.Dandenong krenili na Eltham, kjer jim je S.D.M. priredilo večerjo.
kaj, kje, kdo?
MEDKLUBSKO TEKMOVANJE V STRELJANJU 10. septembra 1983.
Martin Adamič in njegova soproga sta postala dedek in babica. Nekako težko je zapopasti to novico, saj oba izgledata še tako mladostno odkar sta na 'dieti'. A stvarnost je ta, da se je sinu Kevinu in soprogi Suzi rodil sinček, kateremu bodo dali ime Mihael.
V soboto 12. novembra je stopila pred oltar v slovenski cerkvi v Kew gospodična Danica Majcen s svojim izvoljencem Johnom Horvat. Danica je bila leta 1979 v Elthamu proglašena za Kraljico Dobrodelnosti.
Družino Slavec je zadela tragična nesreča. V karambolu s cestno železnico se je v četrtek 10.novembra 1983 smrtno ponesrečil 16 letni sin Peter.
Pokopan je bil na pokopališču v Springvale v ponedeljek 14. novembra ob številni udeležbi sošolcev iz Emaus College Senior School, Burwood, sorodnikov, prijateljev in znancev. Staršem Franku in Ivanki ter sestri Janji ob tej tragediji velja iskreno sožalje vseh rojakov v Melbournu.
V četrtek, lO.novembra 1983 so položili k večnemu počitku go.Vlasto Skačej, ki je v 51. letu svoje starosti nenadoma preminula v soboto 5. novembra. Vlasta, po rodu Čehinja, je bila soproga vsem dobro poznanega zobozdravnika Vilka Skačeja, ki je umrl pred dobrimi petimi leti. Za pokojno mamo sedaj žalujejo štiije že dorasli otroci.
*
Sestra Ema Pivk, redovnica frančiškanskega reda in Slovencem v Melbournu poznana kot izvrstna kuharica v Baragovem Domu v Kew je 1. novembra t.L praznovala 40-letnico svoje redovne zaobljube.
Sto let je doživela ga. Marija Masten, ki živi v East Bentleigh, Victoria. Po rodu je iz Ptuja in v Avstraliji že dolgo vrsto let. Prav verjetno je najstarejša Slovenka živeča v Avstraliji.
Na slikarski razstavi, katero prireja že deseto zaporedno leto Parade College v Bundoora je Romana Favier—Zorzut zopet
pet imela lep uspeh s svojimi slikami.
Razstavljenih- je bilo 315 slik in 24 raznih vrst ročnih del. Razstavo je uradno odprl Premier Viktorije g. John Cain v petek 23. septembra. Ga Romana je dobila nagrado za najboljše nadpovp-prečno delo. Slike je presojal poznani umetnik g. John Borrack.
Slovenec dr. Rudolf Trofenik je prejel eno najvišjih odlikovanj zapadno-nemške republike: zlati križ na traku za
civilne zasluge.
Nemška vlada ga je s tem odlikovala za njegovo delo pri založbi knjig na področju Nemčije, ki jih izdaja podjetje Dr.Rudolf Trofenik Verlag.
V okviru te založbe je dr. Trofenik posvečal posebno pozornost predvsem delom iz vzhodno-evropske in balkanske kulture. Med svoje izdaje je vključil tudi publikacije faksimilov redkosti iz slovenske kulturne zgodovine, kot Brižin-ske spomenike, prvi dve slovenski knjigi iz leta 1550, Dalmatinovo biblijo, Bohoričevo slovnico, Valvazoija, Pohlina. Prešernove pesmi itd.
ZAHVALA
Vsem spodaj navedenim, ki so prispevali 990 Dolarjev za nagrobni spomenik mojega pokojnega soproga Franka, ki je nenadoma preminul ló.maja 1983 se tem potom iz srca zahvaljujem. Darovali so: K.Bevc, G.Hall, T.Zagore, F. Krašovec, LUršič, M.Uršic, D.Butinar, F.Težak, A.Meh, J.Koder, S.Špacapan, J.Korošec, F.Plačko, P.Madl, I.Barič, F.Jelovčan, D.Fabian, H.Repe, M.Sedmak, D.Čretnik, F.Gomizel, V.Gomizel, V.Lampe, J.Sok, F.Pongračič, J.Golen-ko, T.Urbas, K. Jensen, R.Uršič, P.Walker, J. Gelt, J. Volčič.
Ingeborg Kordež
HRVATICA MISS AUSTRALIA
V	petek 4. novembra 1983 je bila izbrana v Sydneyu za najlepše dekle Avstralije gdč. Marry—Ann Kožnjak iz Canberre.
Miss Kožnjak je že popreje dobila naslov Miss Croatia Deakin. Kljub temu, da je rojena v Avstraliji, Marry-Ann govori dobro tudi na hrvaškem jeziku.
VINU JE PRIZANESLO
V graščini pri Veliki Nedelji nedaleč od Ormoža je požar, ki je izbruhnil v torek 18.oktobra zelo poškodoval ta kulturno zgodovinski spomenik v se-verozapadni Sloveniji. Samo hitri intervenciji gasilcev iz Ptuja in Ormoža se je zahvaliti, da je požar bil hitro poga-šen.
Po prvih ocenah je denarna škoda nanesla 700.000 dinaijev. Najbolj poškodovan je del zgradbe, ki je bil zgrajen leta 1612 in je bil eden najlepših objektov iz tega časa v Sloveniji.
V	kleti graščine je spravljenih preko 270.000 steklenic vina, ki pa so izgleda ostale nepoškodovane.
PIKNIK
bo kakor vsako leto tudi letos na ŠTEFANOVO 26. decembra 1983, na zemljišču S.D.M. 82 Ingrams Rd.,Eltham. Za plesno glasbo bo skrbel "Večerni zvon"
S.D.M. S.D.Sydney S.Š.D.St. Albans "Planica" S.D.Geelong "Mura"
Z naslonom:
453 471 483 487 462 436
EKIPE
Prosto:
307 258 207 271 204 277
POSAMEZNIKI
1.	mesto
2.	mesto
3.	mesto
Prosto:
M.Vidmar S.S.D.St. Alb ans A.Koželj— S .D.Sydney J.Bar at— S.D.M.
Skupno:
760	točk
729 690 758 666 713
Z naslonom: F. Maver S.Š.D.St. Albans D.Rob— "Mura"
F.Arnuš— S.D .M.
Skupne točke letnega tekmovanja za prenosni pokal "Planica" 2942 točk, S.D .M. 2927 točk, S.Š.D.St.Albans 2754 točk in S.D.S. 2497.
V SPOMIN NA MRTVE CLANE Tudi letos so se na prvo nedeljo v novembru zbrali člani Slovenskega Društva v Melbournu na Elthamskem hribu ob spominskem znamenju, da se spomnijo svojih preminulih svojcev, prijateljev in znancev.
Po spominskih govorih je verski obred opravil pater Bazilij, zapel pa je tudi mešani pevski zbor S.D.M.__,
6.LETNA SLIKARSKA RAZSTAVA
Že šesto zaporedno leto je bila v prostorih S.D.M. organizirana razstava slovenskih slikarjev iz Melbourna.
Razstavo je uradno odprl v prisotnosti predsednika S.I.M. g Matjaža Jančarja ter drugih povabljenih gostov, na 21. oktobra 1983 g. Igor Švara, umetniški vodja Ljubljanskega okteta, kateri je isti večer tudi gostoval pri S.D.M.
Ker je bila glavna dvorana pripravljena za koncert okteta so bile slike tokrat razvrščene v prostorih Mladinske Sekcije S.D.M.
Razstavljeno je bilo kakih 80 slik ter tudi ročna dela in vezenine.
Ker je bila otvoritev na petek zvečer in ker je bilo to na week-end, ko je Ljubljanski oktet gostoval pri slovenskih društvih v Melbournu, razstava ni bila tako obiskana, kot bi bilo zaže-Ijeno.
Kot vsako leto so pripravili istočasno razstavo svojega dela tudi otroci slovenske šole pri S.D.M.
JOŽE URBANČIČ	Telefon: 850 7226
KAL-C ABINETS
STROKOVNJAKI ZA:
kuhinjsko pohištvo — mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd. — vsakovrstne stenske omare in knjižne police.
SPECIALISTS FOR: Kitchens — Vanity Units — Wardrobes — Book Shelves
Če gradite novo ali pa obnavljate staro obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence!
3 Pamela Grove, Lower Templestowe, Vic.
(Nadaljevanje s prve strani)
Čeprav prvikrat, so naši mladi pari izvedli folklorne plese brezhibno.
Vprizorčku 'Sneguljčica' so nastopile ljubke Jana Brgoč Andreja Hojak ter Barbara in Veronika Smrdel.
Skriti talenti
Naša ljudska pesnica, ga. Marcela Bole tudi tokrat ni stala ob strani. Deklamirala nam je svojo pesnitev "Slovenec Emigrant".
Novo ustanovljena folklorna plesna skupina S.D.M. je bila nekaka krona večera. Šest mladih parov, večinoma že v Avstraliji rojenih, je precizno izvedla nekaj slovenskih narodnih plesov. Mirne duše lahko rečemo, da je bil nastop te folklorne skupine Slovencev eden najlepših od vseh kar smo jih dosedaj imeli priliko videti v Melbournu. Plesalce sta izvežbala ga. Draga Gelt in g. Vinko Oman.
Helena Vučko je zatem prečitala pesem Srečka Kosovela "Ko pridem zvečer V
Prvič se nam je tokrat predstavil mešani pevski zbo S.D.M. ter odlično zapel: "Eno samo tiho rožo" ter "Slovanska pesem". Posebno zadnja je s svojim besedilom, ki izraža pomembno vrednost slovanske pesmi za izseljence, zelo navdušila in marsikomu priklicala solze v oči. Izredno dobra ie bila tudi zamisel deklamacije teksta pred samo izvedbo.
Z občutkom in kar profesionalno je deklamirala Prešernovo balado "Povodni mož" ga. Ljubica Postružin. Z brezhibno pravilnim povdarjanjem je priklenila nase
pozornost prisotnih in tudi žela dolgo in navdušeno odobravanje.
Improvizacija je včasih uspešnejša od dolgo pripravljanih nastopov. Vsaj tak vtis sta napravila Božo Lončar in Stanko Prosenak z šaljivim nastopom "Pohorski šef pride na hrib."
Za zaključek so nam moški pevci zapeli pesmi "Majolčica", "Pastirček" in "Sem zaljubljen bil".
Po končanem sporedu se ljudje kar niso hoteli raziti in splošna želja je bila, da naj nam ne bi bilo zopet treba čakati leta predno bomo doživeli spet slično lep večer.
V	folklorni skupini so sodelovali: Anita in Andrej Fistrič, Marija in Kevin Hervatin, Jana in Dušan Lavrič, Lili Prosen in Peter Bračko, Ana Mandelj in Deni Bračko ter Vivian Gomizely ter Mario Ličen.
V	pevskem zboru pod vodstvom g. Branka Sosiča pa so peli: Arnuš Franc, Cotič Boris, Česnik Stanko, Gomizely Virgil, Judnič Jože, Kalister Nace, Kästelte Miro, Logar Jože, Pirnat Ljubo, Urbančič Jože, Zgoznik Franc, Žele Branko, Baligač Marija, Brgoč Anka, Hartman Mici, Kastelic Neva, Lončar Rozika, Mandelj Iva, Volčič Marija in Žele Berta.
Pevke mešanega zbora S.D.M. so si že pripravile lepekroje, da ne bodo zaostajale za moškimi pevci.
Marcela Bole je nastopila tudi tokrat.
Pohorski 'kralj' v tajništvu S.D.M. - Stanko Prosenak in Božo Lončar.
Zgoraj: Nova častna člana S.D.M. Draga Gelt in Verner Remšnik s predsednikom S.D.M. Petrom Mandeljem.
Spodaj: Arnuš Emilija in Barič Angela sta zapeli dve lepi slovenski pesmici.
MOSTOVI
Razrili ste srca, domove — V daljavi slutil sem sinjino: oko skaljeno romalo je bedno, skoz prah ljudi - v grobove;
v solza prepad, v praznino — Iskal sem sestre, bratje - srca; v domove zrl strahov - gorja! Oko krvavo glodalo tujino,
skoz mrak izmeril mesečino, v daljavi videl sem mostove, kot galebi lebdeli so v tišino:
krasili krvavo vso globino, na barkah trobil sem v valove; v vse ožje kroge skril sem bolečino,
OBRAZ
Peter Košak
Obraz nevidni za steklom se skriva: obraz za obrazom, za obrazom obraz. V revirju je mraz, gola je njiva; v črnem okvirju rdečega snega, je plaz;
za grmi okostnjak maha v prazni oblak koščice brezmesnega smeha v ostanke vinskega meha in rezgeČe kot vlak s strahovi sosedovega mlina v zanke
in srka ... Naloka se lanskega vina, in crka ... še srpa se mlinskega kamna izčrpa. - Kaj skriva? - Obraz za obrazom —
Strmeči obraz nevidna je glina,
vsa vroča je roža v steklu zastrta
molitev, v dan - za skriti obraz v okvirju izdan.
SLOVENŠČINA V NEVARNOSTI ?
V Sloveniji se že par mesecev sem mnogo razpravlja o takozva-nem predlogu za " skupno programsko jedro za osnovno in skupnost-no podlago izobrazbe v Jugoslaviji".
Ta program, o katerem imajo razgovore že dolgo časa je v mnogočem razburil duhove., kajti vzbuja bojazen, da bo učenje slovenskega jezika in literature trpelo na račun srbohrvaščine.
Čeprav so slovenske oblasti dosedaj odbile že tri predložene načrte, so prišli iz Beograda na dan s četrtim predlogom, ki pa je prav tako žel obsodbo mnogih vplivnih Slovencev, posebno onih iz vrst kulturnih delavcev, kot na primer: pesnik Ciril Zlobec, predsednik društva književnikov Slovenije Tone Partljič in publicist Zdenko Vrdlovec in dramaturg Ivan Mrak.
Predlog proti kateremu so se poleg književnikov vzdignili tudi drugi vsebuje nekako tole: Učni program v republikah izven Slovenije bi v prvih 12 letih šole vseboval samo 15 tekstov slovenskih
avtoijev, medtem ko bi se~v slovenskih razredih obravnavalo v istem času dela 111 neslovenskih piscev.
V	tretjem razredu sedaj otroci predelajo 21 tekstov slovenskih in 2 teksta neslovenskih avtoijev. Po novem načrtu pa bi čitali samo 2 slovenska avtoija in 17 neslovenskih.
V	svojih kritikah sedaj mnogi primerjajo program učenja v Sloveniji in v Srbiji, po katerem se vidi, da mora v prvih štirih letih šole učenec v Srbiji pre čitati le 3 slovenske pesmi in še te prevedene na srbski jezik, medtem ko mora slovenski učenec prečitati 35 srbskih pesmi, prevedenih v slovensšči-no in 15 na srbohrvaščini.
Najostrejši v svoji obsodbi je bil pesnik Janez Menart, kije takole izjavil:
"...Zato bi vsakdo ki bi, navzlic jasno izraženega pritiska javnosti, na svojo roko ali v imenu kogarkoli, podpisal bilo kaj kar bi nas obvezalo na tem področju, delal proti koristim slovenskega naroda ne bi bil samo kršilec Ustave pač pa z moralnega stališča tudi narodni izdajalec."
ENOTNI SLOVENSKI KULTURNI PROSTOR
Komisija RK SZDL za manjšinska in izseljenska vprašanja je preučila trenotno problematiko na tem področju in prišla do sledečih ugotovitev:
Poudarila je, da ima slovenski narod po izbojevani samoodločbi in državnosti v okviru SFRJ svoje "pomembne determinantne duhovne realnosti" v dejstvu, da živi pomemben del njegovih pripadnikov v zamejstvu (Italiji, Avstriji in Madžarski) oziroma kot izseljenci ter zdomci po širnem svetu. Narodova SRS si trajno prizadeva, da bi dosegla najtesnejše sodelovanje vseh teh skupnosti ter to politiko gradi na "priznanju in spoštovanju policentričnega kulturnega razvoja, pluralizma kulturnih intereseov in potreb, pa tudi idejnih in umetnostnih tokov.
Skrajno ozki in omejevalni predpisi pa na marsikaterem področju še vedno ali na novo o-goržajo uresničevanje takšne politike. Takšen je primer s knjigami, saj mora slovenska knjiga iz zamejstva preko kup ovir preden pride v Slovenijo (če sploh).
Novejši omejevalni dejavnik je polog na di-naije pri prestopu državne meje. Komisija predlaga predsedstvu RK SZDL, da ponovno poudari aktualnost svojih sklepov iz marca letos, se pravi, da zahteva izvzetje maloobmejnega prometa iz te obveznosti oziroma, da odprto mejo izpostavi kot bistveni pogoj za uresničevanje načela enotnega slovenskega kulturnega prostora.
Načelo enotnega slovenskega kulturnega prostora morajo upoštevati is se po njem ravnati vsi dejavniki, ki sodelujejo z zamejstvom, posebej pa še gospodarske organizacije in obmejne občine ter krajevne skupnosti je povda-rila komisija.
(Povzeto iz "Dela")
Slovenska ortopedija je proslavila 60-letnico svojega obstoja. Ortopedska stroka seje na Slovenskem pričela razvijati pozno, saj so na kirurškem oddelku ljubljanske bolnišnice ustanovili poseben ortopedski pododdelek šele leta 1923, ortopedsko kliniko pa je Slovenija d cibila pred 38 leti.
V Ptujskih toplicah so sedaj bogatejši za štiri turistične hišice z 32 posteljami. S prvimi posteljami so toplice dobile tudi status naravnega zdravilišča.
Ukrep poslovodnega odbora Gospodarske banke v Ljubljani je izdal ukrep po katerem je treba potr (šniško posojilo za nakup ozimnice ali premoga vrniti v 10 mesecih ob 20-odstot-ni letni obrestni meri.
Pty. Limited
•	Quality Off set and Letterpress Printers
•	Creative Designers
•	Gold Stamping
•	Raised Printing
ZA VSE TISKARSKE USLUGE SE PRIPOROČATA DRAGO - DANICA ZOREČ
1STUDLEY STREET, ABBOTSFORD, MEL., VIC. 3067 PHONE: 419 1733
TONEZAGORC
AVIATION MOTORS
(Next Door to Westgate Motor Inn)
9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363
Splošna avtomehanika FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES
•	Dynamometer Tuning
•	Distributor Analysis and Modification
•	Computer Wheel Alignment and Front End Repairs
•	Electronic Wheel Balance
•	Discount Tyres
•	All Types of Repairs
FREE QUOTES
Športna puškama
Prodaja Lovskega orožja in municije
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRÄNJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777
Postreženi boste v domačem jeziku
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim !
PREDVIDEN SPORED ZABAV IN PRIREDITEV S.D.M. ZA LETO 1984
Nedelja	29. januar	'Australia Day' Piknik
Sobota	11.februar	Pustna zabava
Nedelja	11. marec	Športni piknik
Ponedeljek	23. april	'Velikonočni ponedeljek' piknik
Nedelja	6. maj	Dan naših mamic
Sobota	12. maj	Letni ples
Sobota	9. junij	Mladina S.D.M.: Za staro in mlado
Sobota	14. julij	Domače koline
Sobota	11. avgust	Balinarski ples
Nedelja	2. september Dan očetov	
Sobota	8. september Lovska veselica	
Sobota	13. oktober	Vestnikov večer in Likovna razstava
Sobota	10. november	Ples 30.obletnice S.D.M.
Sobota	8. december	Miklavževanje
Sreda	26. december	'Štefanovanje' piknik
Ponedeljek	31. december	Silvestrovanje
To je samo predviden program Če odbor S.D.M. smatra za potrebno, se ta preko leta lahko spremeni. — Za nadaljne podatke in rezervacije kličite tajnico, Anico Markič na številko 870 9527.
TO ALL SLOVENIAN YOUTH !
It's been a while since you have had news of what has been happening at Eltham and other clubs.
So here is a short report:
On the 24th July (a while ago) a Snow Trip was held to Mt. Buller. The bus left S.D.M. in Eltham at 5 a.m. that Sunday morning, returning at 7 p.m.
All the youth that attended had a pretty good time, especially whilst at Mt. Buller. Luckily there were no casualties, though there were a lot of tired and sore people who returned to Eltham.
Then on September 4th, Fathers Day, a group of our hard working youth helped serve up a superb dinner to all our fathers. The food was prepaired by the ladies of the Ladies Committee. (Thanks to everyone who worked that day.)
By the way we also had to clean up the place, not to mention removing the 'older youth' from the hall so that we could all go home. I believe everyone enjoyed themselves.
On September 17th, the Youth club at 'Planica' held a Rock/Disco night. This night was well attended and I was glad to see that the youth from S.D.M. were also in attendance. Our heartiest thanks for the invitation is now extended to the Youth Club in 'Planica'.
Finally, on Sunday the 25th September, a Football match was held out at 'Jadran'.
The teams were: S.D.M./'Jadran' vs 'Planica'.(S.D.M. and 'Jadran' had a combined team.)
Final Score was S.D.M./'Jadran' defeated 'Planica 89 goals against 73 goals or we can also say that players from S .DM. and 'Jadran' won by 16 points. Good on you fellers.
Well, I was going to make it short, I promise to do so next time, so until the goo-bye and take care, Helen V. Youth Rep.
NOVI ODBORI
V eni prejšnjih številk Testnika' V drugi polovici vsakega leta se izvo-	Smo objavili imena odbornikov novega lijo pri naših društvih v Melbournu novi	odbora S.D.M.. V naslednjem pa naj za-odbori in izberejo novi delavci, da zame-	beležimo za široko javnost in tudi prihod-njajo one, katerim je potreba nekoli-	njost še imena odbornikov naših Slovenko oddiha.	skih bratskih društev v Melbournu, "Ja-Med odborniki se pokažejo novi obra-	drana" in "Planice", izvoljenih za delovno zi, ki včasih prinesejo poleg svežih moči	leto 1983/84.: tudi nove zamisli. Včasih zvesto sodelujejo potem po več let, nekateri pa tudi	"JADRAN": omahnejo že po par mesecih.
Stari društveni funkcionari se umakne-	Predsednik...........Ivan Valenčič
jo v ozadje a mnogi s svojimi izkušnja-	Podpredsednik.........Toni Ludvik
mi sodelujejo z nasvetom in so tako,	Blagajnik............Jim Bucheker
čeprav nevidni, še vedno lahko v veliko	2.bfagajnik............Aleks Kumar
oporo novim odbornikom.	Tajnica...............Marija Iskra
Pri S.D.M. sta se po mnogih letih	2.tajnik................Jože Iskra
trdega dela umaknila z odborniških	Odborniki: Rudi Iskra, Franc Iskra, mest tudi ga. Ivanka Tomažič in g. Janez	Albin Kurinčič, Mario Smajila, Angel Žemljic.	Leban, Mario Stolfa, Alojz Stolfa, Ivanka je bila kot voditeljica ženskega	Rafael Šabec, Franc Senkinc, in Jože odseka več let moč in gibalo v kuhinji	Škrlj. S.D.M. ter je tako imela eno najodgovornejših in najtežjih mest. Brez dobre ku-	"PLANICA "-hinje in njene organizacije ne bi bili doseženi tako lepi uspehi.	Predsednik..........Lojze Kovačič,
Janez Žemljic pa je bil začetnik in	Podpredsednik........Miro Franetič,
dolgoletni starešina Lovsko-ribiške dru-	Tajnica..............Anica Šestan,
žine S.D.M.Ta družina je potem bila vzor	Blagajnik.............Janez Rotar,
za ustanovitev sličnih družin tudi pri dru-	Odborniki- Zvonko Penko, Ivan Kolačko,
gih slovenskih društvih v Avstraliji ter	Jernej Podbevšek, Miro Medica, Franc
končno tudi začetek Slovenske Lovsko-	Brgoč, Franc Šabec, Adam Klancič,
ribiške zveze v Avstraliji. Delo, ki ga je	Darko Erzetič, Stanko Mamilovič,George
izvršil Janez je dobro vidno vsakomur, ki	Ferligoj.
obišče slovenski hrib na Elthamu ter tam	Satrešina Lovsko-ribiške družine je
občuduje to kar so zgradili naši lovci pod	Adam Katic in predsednica Materinske-*
vodstvom Janeza Zemljica.	ga odbora ga Ivanka Kinkela.
BOŽIĆNICA
ZA UPOKOJENSKO SKUPINO S.D.M.
bo v nedeljo 4. decembra 1983, ob 3. uri popoldne v dvorani S.D.M., 82 Ingrams RdL, Eltham-Research.
Prijetno popoldne bodo popestrili še učenci šole S.D.M.S svojim nastopom ter starejši člani s kratko igro "Začarana Ančka".
NOVO LETO 1984 bomo pričakali na
SI LVESTROV VEČER
pri
SLOVENSKEM DRUŠTVU M E LBOURNE 82 Ingrams Road, Eltham-Research, 31.decembra 1983 ob zvokih ansambla "Večerni zvon"
Vstopnina za člane S.D.M. : 15 Dolarjev za nečlane : 18 Dolarjev
Rezervirajte prostor čimpreje pri : Anica Markič, telefon 870 9527
Maks Hartman, telefon 850 4090
BALINARJI V VENETO'
Odbor balinarskega odseka kluba 'Veneto' je ob priliki ponovne obletnice prvega obiska balinarjev S.D.M. organiziral celodnevni balinarski turnir, ki se je razvil v mogočen balinarski dan in žel navdušeno odobravanje vseh nastopajočih.
Tako se je še bolj utrdila prijateljska povezanost dveh sosednih etničnih skupin v Melbournu.
Pokrovitelj turniija je bila BARR podjetniška tvrdka za betoniranje. Tekme so bile napete ter so se odigravale ob vzorni disciplini in medsebojnem respektu vseh tekmovalcev. '■
Po razdelitvi pokalov se je dan končal ob veselem petju slovenskih in benečan-skih pesmi. Zastopnik balinarskega odbora kluba 'Veneto' pa se je v prisrčnem nagovoru pokroviteljem, balinaijem in članom S.D.M., ki so s svojo prisotnostjo pripomogli k uspešni prijateljski tekmi.
Končni rezultati so bili:
1.	mesto: E.Colla, E. Pozer;
2.	" J. Urbančič in R.Smrdelj
3.	"	G. Favaro in G. Trentin
4.	" M.Ogrizek in M.Kastelic.
Ml KLAVŽ
MIKLAVŽ
M« KLAVŽ
MIKLAVŽ BO SPET OBISKAL ODRASLE IN OTROKE PRI SLOVENSKEM DRUŠTVU MELBOURNE'.' PRAV VSAKDO JE DOBRODOŠEL
v soboto 10. decembra 1983, ob 8.uri zvečer, v dvorani S.D.M.- Eltham.
Za ples bo igral ansambel "Continental".
MIKLAVŽ	MIKLAVŽ	MIKLAVŽ
Bert Novak si nič ne brusi koso a vendar vzdržuje travo na hribu kot treba. Kdor ne verjame siga lahko ogleda vsako nedeljo dopoldne pri delu.
SMEJTE SE !
Ta dva. madeža sem naredila jaz, pa ni nihče opazil. <
HHIIHmIHK
Hvala, sedaj pa grem pogledat, ali je nehalo deževati. ■>•- x ; •
Seveda težko hodi, kako ne. bi, ko pa ste mu nadeli ovratnico na napačen konec! 1
Ne boš verjela, to mizico je mož naredil sam. !
Jivzomumik
13. Gospod Kozamurnik je sedaj še bolj ! divjal. Od bolečin in jeze, seveda; ko se i je vlak spet premaknil, je preteče dvignil j dežnik. Gospod Lekse se je potuhnil za zaveso in ...
15. Gospodu Lekšeju se ni nič zgodilo. „Hvala Bogu," je pomislil, „samo da je moja glava ostala cela." Gospod Kozamurnik pa se je v jezi zaletel znova. To pot je razbil okno oddelka. Ves trd od strahu je obstal. „Kakšni stroski, kakšni stroški!" je mrmral.
i 14. ... tresk, tresk, je usekal dežnik po j svetilki, da se je isti mah žvenketaje sesula na kosce.
16. Ko se je vlak ustavil, so vse naše pot-| nike odvedli pred načelnika postaje. Go-g spod Kozamumik je moral plačati kazen,| ker je brez potrebe potegnil zavoro, Po-| leg tega je moral plačati še okno in| svetilko.
THE ROLE AND FUNCTION
V.REMŠNIK:
OF SLOVENIAN ASSOCIATION
in many situations, the DJP.s were dispersed among the Australian Community. This not only presented the previously mentioned problems, but also introduced another area of hardship for the DP.s. Having survived and experienced the horrors and trauma of fleeing their homeland, many Slovenes who were interviewed, expressed their need of thet time, to be with other fellow countryme, who had had similar experiences. Slovene; D.P.S had similar needs and problems to other ethnic groups involved in the migration program.
These factors, or perhaps in some cases, a combination of factors, resulted in a sense of loneliness. Th< D.P.S needed companionship, understanding, and the psychological stability derived from a sense of belonging.
The conditions were right, and an opportunity to form such a group amongst the Slovenes in Melbourne, arose in 1954.
During the early fifties, the Slovene priests would come down from Sydney to Melbourne, to perform a monthly Church service for the Slovenes in their own language. These priests started a Slovenian religious and cultural paper in 1952, called "Misli". Those monthly Church services attracted gatherings of Slovenes. This was at this time the only formal type of gathering of Melbourne Slovenes.
Eventually the priests from Sydney, organised a social function in Melbourne. The money raised, returned with the priests to Sydney, in order to support the paper "Misli".
It was at this time that an idea to form a Slovenian organisation in Melbourne was beginning to grow in popularity. In this way, the money raised, would remain in Melbourne to benefit directly the Melbourne Slovenes.
Following the communist take-over of China, a third priest came to Australia. He was responsible for the organising of the first two Slovenian social gatherings, which took place in Kensington Town Hall.
At this time, there was a small group of Slovenes, who were getting together on an informal basis. They met in private homes, organised a Slovenian function and maintained, at least a month to month communication. This group grew to a number of about twenty to fifty. Obviously it had become too inconvenient to meet in private homes; in fact it was probably near impossible, when you recall that many Slovenes at-this time were living in rented single room accommodation. In order to continue having their meetings, the Slovenes began to hire rooms at the Russell Street Cinema, for which they paid five shillings.
Recalling the birth of the "Slovenian Association in Melbourne", one of the association's members had this to say :
That's how it started. A group of our countrymen prepared, in the second half of 1854, the first Slovenian dance. The event was a great success and the organisers realised that there was a need for an association.
Fifty—two enthusiastic countrymen attended a formation meeting, two weeks later in St. Alb ans, and so laid the foundation of the "Slovenian Association of \Melbourne
(S.D.M. brochure 1972)
(Se nadaljuje)
Za na mizo:
Špinačna juha
Za 4 osebe potrebujemo: 500 g sveže . špinače, 1 čebulo, 2 stroka Česna, 40 g masla 1 ali margarine, 2 žlici smetane, 2 žlici moke, 1,5 litra mesne juhe iz kocke, sol, poper.
Špinačo preberemo, očistimo in operemo. I Odcedimo jo in jo grobo sesekljamo. Olupimo ; čebulo in jo drobno sesekljamo. V kozici se-; grejemo maslo ali margarino. Na maščobi pre-pražimo čebulo, da postekleni. Dodamo strt » česen, premešamo in dodamo moko. Preme-! šamo in med mešanjem zalivamo z juho. Nazadnje dodamo še sesekljano špinačo. Juho ?!kuhamo 10 do 15 minut. Potem ji premešamo i smetano, popopramo .soSimo^ po okusu, po-gtresemo z nastrganim sirom, zraven pa ponu-jdimo na maslu alj margarini opražene kruhove i kocke. Juha je izdatnejša in gostejša, če kuha-£mo zraven še na majhne kocke narezan krom-; pir, lahko pa tudi riž ali jušne testenine. Gosta ^špinačna juha s krompirjem, rižem ali testeni-j nami je dovolj nasitljiva, da lahko postrežemo ^kasneje le še s kako sladico.
Popečena špinača
Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg špinače, T žlico • masla, 1 drobno sesekljano čebulo, sol, poper,
nastrgan muškatni orešek, 200g testenin, strok česna, 4 piščančje prsne kose brez kosti in brez kože, malo masla, 2 d I sladke smetane, 1 rumenjak, 30 g nastrganega parmezana, 30 g nastrganega ementalca.
Česen olupimo in narežemo na zelo tanke rezine. V kozici ségrejemo maslo, na majhnem plamenu pražimo česen toliko časa, da se zmehča, ne sme pa zarumeneti. Maslo ima rahel in prijeten okus po česnu. Kozico odstavimo s štedilnika. V. osoljeni vodi skuhamo testenine do mehkega. Odcedimo jih in jih zmešamo s česnovim maslom. Testenine damo v namaščeno nepregorno posodo.
Špinačo očistimo in operemo, damo jo v kozico in jo kuhamo v pokriti posodi toliko časa, da se sesede in zmehča. Potem jo odcedimo. Na maslu prepražimo drobno sesekljano čebulo, da postekleni. Dodamo špinačo, premešamo in stresemo špinačo na rezance v pekaču.
Piščančje meso narežemo na enakomerne koščke. Solimo jih, popramo in rjavo zapeče-mo na maslu ali margarini. Meso damo na špinačo.
Smetano stepemo, da je napol trda, zmešamo jo s sirom, rumenjaki in poprom. Smetano porazdelimo na špinačo in meso v pekaču. Pekač damo v ogreto pečico. Pri 220 stopinjah pečemo jed 15 minut.
Še dobro, da pri nas nimamo električnega stola.
Saj bi bjila sleherna usmrtitev že pravi luksus