GNOJENJE VINOGRADOV. Vsaka rastlina potrebuje za svojo rast vet ali manj rastlinske hrane, ki jo dobiva iz zemlje, nekaj pa tudi \z zraka. Sčasoma pa se hrana v zemlji izčrpa, ako je ne nadomeščamo potom gnojenja, ali pa so vplivi narave premajhni, da bi zadoščali potrebam rastlin z ozirom na novo se tvoreče hranilne snovi. Na ta način začnejo rastline v rasti zaostajati, ali pa vsled pomanjkanja hrane popolnoma usahnejo. Nadomestitev rastlinske hrane se vrši na razne načine. V gozdu odpadajoče listje segnije na tleh in tako vrača zemlji snovi, iz katerih je nastalo. Tu beležimo zgubo na rastlinski hrani samo v lesu, ki je prirastel. Na polju se spravi žetev, ler je zemlja oslabljena za prirast slame in zrnja. Vinograd donaša rožje, listje in grozdje. Plod se obere in spravi, rožje se poreže in pokuri, a listje raznosi veter, tako, da je letna izguba na hranilnih snoveh tukaj izredno velika. V nekaj letih bi se zemlja na ta način izčrpala in prirastek v obliki plodu bi postal leto za letoiri manjši ter bi bil nazadnje tako majhen, da bi ne zadostovala niti za pokritje obdelovalnih stroškov. Da se temu izognernu, moramo hranilne snovi zemlji vračati, ali z drugimi besedami povedano, vinograd moramo izdatno gnojiti. Če hočemo pravilno gnojiti, moramo vedeti, kaj potrebuje vinska trta za svojo prehrano. Kakor ogrom,1na večina rastlin, sprejema vinska trta svojo hrano iz zemlje s pomočjo malih, resam podobnih koreninic, ki vsrkavajo hranilne sestavine raztopljene v talni vodi. Vse te sestavine se kcmičnim potom dado razdeliti v vcč prvin (elementov), iz katcrih so nastale. Po najnovejših poizkusih sesloji xemlja in vse kar je okrog nje iz 90 prvin, od katerih potrcbujcjo rastline deset in sicer in dušik, kalij, fosfor, apnik, magnezij, železo, klor, kremenjak, natron in žveplo. Najglavnejše so prve štiri, ki jih moramo dovajati zemlji v zadostni množinl. Ogljikov dvokis, ki je potreben za tvorbo škroba in sladkoija sprejema vinska trta iz zraka skozi listje. — Glede te snovi se torej ni bati, da bi zmanjkala v ogromncm zračnem prostoru. Sestav zemlje je zelo različen. ~V eni se nahaja več hranilnih snovi. Mi kratko rečemo, da je zemlja slaba in nerodovitna ali dobra in rodovitna. Po rasti lesu trs že lahko presodimo in doženemo, kaj mu je potrebno, da bode močnejši in rodovitnejši. Dušik je Lrsu potreben za rast stanic, staničnega jedra in prasluzi (protoplasma). Z dušikom pospešimo torej predvsem rast vinske trte. Z dušikom gnojen vinograd bo potemtakem. postal v rasti bujnejši, vsled česar bo mogel tudi več donašati. Bujno rastočega vinograda, najsibo njegova rodovilnost ptrvoljua ali ne, torej ne bomo gnojili z dušičnimi gnojili. Fosfor je potreben v prvi vrsti za rast že omenjenih delov rastline. Brez fosforja ne bi mogla nobena rastMna izhajati. Razen lega iosfor rastlino utrjuje. Polreiben je zlasti pri oploditvi. S fosforjem je torej polrebno ¦gnojili rodnim trtain, akoravno vslcd obilice dušika ibujno rasto. Kalija potrebujc vinska trla mnogo več, kot druge uastline. Potreben je za rast mladik in velikih Iistov ikaterih mora vinska tria imeli za tvorbo škroba prav jnnogo. Zato je kalij prevažno gnojilo za vinsko trto. Kalij pospešuje obencm tudi dozorevanje grozdja in Jesa. V tcžkih zemljah se nahaja kalija navadno v za•doslni množini, mecl tem ko dušika in fosforja redno primanjkuje. Vinska trla sprejema hrano v obliki različnih v vodi raztopnih spojin iz zemlje, le ogljikov dvokis sprejema iz zraka. Z raziskoviinjem se je dognalo, da trta izhlapi 300 do 1200 g vode, predno more predelati \ g suhih snovi.'jPri določevanju suhih snovi v mladju, listju hi grozdju v poedinih trsih se pokaže silna množina vode, ki jo posaruezen Irs porabi v času enoletne rasli (vegelacije). S svojimi koreninicami sesa trs vodo in v njej raztopljene hranilne snovi iz zemlje; vodo izhlapeva skozi listje, hranilne snovi pa pridrži kot hrano v sebi. Koreninice izločajo tudi razne kisline, s pomočjo katerih se raztaplja v vodi nerazkrojena rastlinska hrana. Iz tega sledi, da je za prehrano rastlin obenem potrebna tudi prinierna viaga v zemlji. V presiihem poletju ostane torej veliko hranilnih snovi v zemlji neraztopljenih in za rastline nesprejemljivih. Najnavadnejši je hkvski gnoj, ki je ob enera najboljši, ker vsebuje vse tisle snovi, katere rastlina potrebuje za svoj razvoj. Seveda je gnoj od različne živine tudi neenak po svoji sestavi in lastnostih, pri čemer igra hrana živine veliko vlogo.. Najboljši je konjski, ovčji in od klavne živine, manj "vreden pa je od ostale zivine. Na kakovost gnoja vpliva tudi stelja. Slamnata stelja je najiboljša. Konjski gnoj je vroč, učinkuje brzo in je kmalu uporaben. Kravji je hladen, deluje počasi, loda učinek je trajnejši. Zato jc kravji gnoj uporabljati najbolje svežega v starejših vinogradih, dočim se vroči konjski gonj uporablja bolje v razkrojeni obliki. Dobro gnojilo je tudi gnojnica, ki se pa v vinogradu le redkokedaj uporablja. Mešanec ali kompost sc rabi ponajveč za trsnico ali pa pri sajenju vinske trte. PripravIjati ga je z zbiranjem različnih odpadkov, kakor smeti, žaganice, cestnega blata, straniščnika, listja, rožja, na posebnem, prazni skledi podobnem kupu se lahko zaliva. Kup naj bo do 1 meter visok ter se naj vsakega četrtletja prekopa in premeša. Vrednost mešanca je odvisna od materijalij, iz katerih je nastal. Umctna gnojila vsebujejo po eno ali vcč potrebnih hranilnih snovj. Po količini teh se ceni njih gnojilna vrednost. Čilski soliter vsebujc okrog 15 odstotkov dušika; v zemlji se brzo razkraja ter se mora zalegadelj gnojiti ž njim v poznejši jeseni. Ako bi se gnojilo pre[pozno, bi se prcj razstopil, nego bi mogel učinkovali. Amonijeva sol vsebuje 20 odstot. dušika, je težko razstopna in se zategadclj uporablja v pozni jeseni ali lekom zimo. Apneni dušik vsebuje 15—18 odslot. dušika in precej apna. Učinkuje brzo ter se uporablja v spomladi na Jta način ,da se plitvo podkopa. Apneni dušik je za viaiograde zelo primemo gnojilo. Tamasova žlindra vsebuje 16 do 24 odsot. fosforne ¦kisline, ki je tež-ko razstopna. Topi se počasi in neprestano ter se rabi lahko za več kt, ne da bi bilo treba mešati jo z drugimi umetnimi gnojili. Razni superfosfati učinkujejo hitrcje in se uporabljajo z uupehom v pomladi. Klorkalij kalisulfati in kajnit vsebujejo kalij in se uporabljajo lahko skupno s supcrfosfali. Vsa razHčiia umetna gnojila so za umno vinogradništvo valike važnosli. Naračajo se potom kmetijskih društev ali zadrug. Razlika med hlcvskim gnojem in unietniini gnojili je zelo velika. Hlevski gnoj je najpopolnejšo gnojilo, kcr vscbuje vse, rastlinam pol-rcbiie hranilne snovi v zadostni množini in -so lahko potem tudi popolne. Vendar nikakoT nc nadkriljuje hlevskega gnoja, ki daje zemlji ne le zadosti hranilnih snovi, lemveč jo zboljšuje tudi fizikalno. Hlevski gnoj se v zemlji razkraja in pri tcm razvija toplola, ki pride rastlinam v prid; razen tega se gnoj pretvarja v sladki humus in zemlja aia ta natin se slahio zboljšuje. Z umeinim gnojem se dodajajo zemlji sanio hranilne snovi, fizikalna svojstva zemlje pa se v ničemur ne spremene. Zaradi tega gnojimo tcžk« in hladno zemljo s hlcvskim gnojem, dočim uporabljamo umetna gnojila z več.jim uspehom za bolj labko zeml jo. Način in mera gnojenja jc odvisna txi donosa vinograda. Za koliko je vinograd prirastel na grozdju, rožju in listju, za toliko je zemlja izgubila na Iiranilnih snoveh. Izračunalo se je, da se na encrn hoktaru porabi v enem lelu 80 kg dušika, 30 kg fosfora in 100 kg kalija. Od tega jc polrebno za grozdjc približno 22 kg dušika, 9 kg fosfora in 30 kg kalija. Grozdje porabi tedaj skoraj polovico, dooim jc druga polovira notrcbna za listje in 3-ožje. Zalo jc Ireba od tfK-o in mniza poSkodovan vino.grad dobro pognojiti, da sc nadomcsli izguba. Vrin6gra*1e, ki sc nahajajo v dobi rodovilnosti, kakor ludi vinograde, ki v rasti zaoslajajo, je Ireba boljše gnojili, nego mlade in bujno rastoče. Vinograd porabi vsako lcto nckaj hrane in bi ga zato trebalo vsako leto gnojiti. Ker bi bilo gnojenje vsako leto predrago, ga nrnvnamo v primernih presledkih. Triletni preskdki se priporočajo kot najprimernejši. Gnojimo zaiorej vsako tretje teto s trikratno množino potrebncga gnoja za eno leto. Če vsebuje na primer hlevski gnoj, ki je bil dobro hranjen 0.64 odstoi. dušika, 0.36 ofistot. fosfora in 0.60 odstot. kalija, todaj damo zomlji z 200 q grioja: 128 kg dušika, 72 kg fosfora in 120 kg kalija. Zemlja pa polrebuje za eno Ieto le: 80 kg dušika, 30 kg fosfora in 100 kg kalija. Tcdaj damo prevcč: 48 kg dušika,'42 kg fosfora in 20 kg kali- ja* Na Iri lela bi torej morali vzcli 600 q hlevskega gnoja dobre kvalilele. Dali smo pa s takšnim gnojenjem vseh treh glavnih hranilnih snovi teoretično še več, kakor je potrebno. To velja samo za fosfor in kalij, ne pa tudi dušik. Ta izhlapeva prav rad že iz hlevskega gnoja, deloma ga bakterije v zemlji razkrojijo ali pa se porazgubi v zeralji kot soliterna kislina. V strmih legah ga izpira tudi voda deževnica. Izguba na dnšiku bi se morala tedaj nadoknaditi, zlasti pri slabo konzei-virancm blevskem gnoju, ki ima dušika navadno vsikdar premalo. Z uspchom t>i rabili v tem slučaju tudi žveplenokisli amonjak (amonsulfat) ali apneni dušik. \^sakega posamezno pri triletnem gnojilnem turnusu po 200 kg kot dodatek 600 meierskim stotom hlevskega gnoja. Dali smo zatorej v celem Iriletnem gnojenju 600 kg dušičncga umclnega gnojila poleg 600 q dobrega hlevskega gnoja. Z dušičnatim gnojilom je trcba gnojiti vsako leto v pomladi, kar je kratkega učinka. I^ri štirilolnem gnojenju bi bilo na mestn sledeči način gnojenja, ki se je izkazal kot izvrsten: 1. lelo 600 q hlcvskega gnoja in 300 kg amon sulfala, 2. leto 300 kg amonsulfala, 3. leio 100 kg 40 odstot. kalijeve soli in 300 kg amonsulfata, 4. lcto 100 kg 40 odslot. kalijeve soli in 300 kg amonsulfata. Skupaj smo Udaj dali v šlirib letih. 600 q hlevskega gnoja, 1200 kg amonsulfata in 200 kg 40 odstot. kalijcve soli. Drug način •kombiniranoga gnojenja s polovično množino hle%*skega gnoja, mesto katerega uporabljamo Tomasovo žlindro in supcrfosfat za triletni turnus ali kolobar je sledcči: 1. leto: 300 q hlevskega gnoja, 200 kg superfosfata ali 300 kg Tomašove žlindre, 100 kg 40 odstot. kalijevc soli in 200 kg čilskega solitra; 2. leto: 400 kg superfosfata ali 600 kg Tomasove žlindi-e, 200 kg 40 odstoi. kalijcve soli in 600 kg čllskega solitra. 3. leto: 400 kg superfosfata ali 600 kg Tomasove žlindre, 200 kg 40 odstol. kalijevc soli in 600 kg čilskega solitra. V tem primeru smo dali samo 300 q hlevskega gnoja, zato pa 1200 kg najboljšega dušičnega gnojila in superfosfata ali Toanasove žlindre, da nadomestimo fosfor, katcrega s premajhno množino hlevskega gnoja nismo zemlji vmili.. Umetno gnojilo raztrosimo kolikor mogoče enakomerno po vsej površini vinograda in ga tako podkopamo. Vinograd gnojimo enako kot polje, to jc, da gnoj enakomerno raztrosimo in podkopamo. Nekateri kopajo mcd črtami in v te jarkc nasujejo gnoja. Drugi zopet izkopajo samo okoli trsa' večjo ali manjšo jamo, v katero spravijo gnojilo. Oba zadnja načina sta napačna. Koreninice Irsa se širijo po vsej zemlji naokrog, iskajoč luranc povsod, kjer jo uajdejo. Ako torej potrosimo reli vinograd enakomerno, pognojimo vsaki najraanjii prostorček. Dež in sneg nakvasita gnoj in vsa zemlja ga takorekoč v se posrka. Z gnojenjem v jarek so koreninice prisiljene iskati hrano samo na cnem mestu in v enem dclu zemlje, to je v zagnojencm jarku, dočim ostant" zemlja Lzven jarka neizrabljcna, kajti korenine se raz\'ijajo najbolj tam, kjer je vcč hrane. Pri gnojcnju v jafke se razvijajo korenine nccnako in jih je najte še v poznejši dobi v obliki finih sesalnih korcninic na mestih, kjer se je nahajal gnoj v jarkih. Gnojenje okoli trsa bi imclo le v strmih legah in peščenih Ueh svbj pomen. Tu se izkopa plitva jamica v obliki polumeseca na zgornji strani trsa. Voda izpira hranilne snovi iz gnoja na spodnjo stran Irsa, kjor se nahajajo korcnine v takšnih legah. Gnojenje se vrši v pozni jescni in pozimi. To jc važno, zlasti pri gnojilih, ki se težko in počasi razkrajajo, kakor hlcvski gnoj in težko razstopna umetna gno jila (Tomasova člindra). Z lahko razstopnimi umetnimi gnojili, n. pr. čilskim solitrom gnojimo v mesecii apriln ali majn. Lahko razstopna gnojila se hitro razstope in lakoj utžinkujcjo. Rastlino raorajo biti v tem času sposobnc, da sprejemajo pripravljcno hrano, kcr bi se hranilnc snovi dnigafc porazgiibilr in nc prišlf d» učinka. Ivan Alainpar. ckonoin grašrinc Orniož.