m PHIMDHSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Štev. 266 (1954) TRST. sobota 10. novembra 1951 VOLILNI UPRAVIČENCI POZOR! SAMO DO 15. NOVEMBRA TRAJA ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ ZA VPIS V VOLILNE IMENIKE. DOLŽNOST JE VSAKEGA VOLIVCA, KI JE BIL DOSLEJ IZ IMENIKOV IZPUŠČEN, DA TAKOJ VLOŽI PROŠNJO NA VOLILNEM URADU V UL. SS. MAR-TIRI STEV. 3. Cena 20 lir n HniHnnm km im fiu jj*ed generalno skupščino OZII »o Edvarda Kardelja predsedniku Padilli Nervu in spomenica z obrazložitvijo pred-Uredi ° posJavli“nl11 te9® vprašanja na dnevni red skupščine - Sprejet na dnevni red °9 v zvezi z volitvami v Nemčiji - Prihodnja seja skupščine bo v ponedeljek “ Jugoslavija je danes predložila, da se po- ” ' 1 - ^ dnevni red generalne skupščine Združenih narodov “■VrS!? ‘»stopanj« vlade ZSSR in vlad Bolgarije, Ma-^•jske ?! in Albanije kakor tudi vlad Češkoslovaške Proti FLRJ«. delegacije ^ je poslal p„w-?.®7lerafJle skupšči-»ste-e». -1 Nervo pismo, v flRj ^J?JI,epeno, da je vlada '‘kitati Predložiti, naj -'^aln ,vn?se v dnevni red ?! potrat ^ščine in obrazlo-U*juraZ?’ ? se 0 tem vpra-v posebni spo-Jlo, d- Spomenici je re-61 leta lada Z««« že vet kot 2 organizira Srnin*?**”0 ter preko Bolgarije, Ro- 1 fSii i n ra]e’ kakor tudi S faktoZni •tyske vsestranski ? 2 iwn>»i?ntisfc na Jugoslavi-t^freitoŽ.n?m. da okrni njeno r ^nalrLogrozi njeno NljJ » ^itegri/eto te,- na-se V sporne- toni £^far3a. da so ti so-rirQiiniP°Pki zavzeli vsa J* ia so ”!*dnarod'nih odnosov ce!6 osnovne Si zoeze med drža- »liSatsK 50 PostQH tudi odnosi samo nomi- Tjf.s Pfceaj v, ^vnanje ustvarja *bšL ?odi V neeamost K ^d/narodnega miru. Cy storfilani 1X1 je “‘“da H SeVJf\v?,e. kar je mogla, t1^ its i 9ni a poostritvi odit prot)??, *e. bi dala irzrn- kw>C!?ami- KU"b že*0 Ckj zaZl ?2”1 se Je otada ?tod^f?oiieiJaIa z navadni--» Poudarja sporne. ? %lo«w z,a,‘ost brezuspešni- i- fcorafci- K° je 2 »si - ° Popolnoma očitno, da uj -iSt^Sazni postopki dejan-tf1 Je «?. j napadalnega priti-»JI FLRJ t> tefcu it- b?!0 ^a^cSan^’ ki se p®" fcVevalnS nnramteu miru pred Ut uaJkuPščino OZN začet to P°tožaj opozarjati. Ko ,0 delovalo je jugbslo-fetiato "BELO ifi. i^Z, dokumentov, katerih J? ‘ten^antfroM 710. obtoženih vlad ali v»se S dejstvom, medtem ko K$Znj(£?ar'no nadaljevale s » napadalnega po- S nuuuuuni 2* «»eh poljih. 5?“sega tega — praivi xy ni5 . *- ni ostalo vladi iS™?"0 tudi formalno it ZaJS PPtouaj, fci je ne- a,--v7i4oji2lr ‘‘m ki ga izziva £ ter nf1,° Pbostruje vlada "teni podpori uia. K* j« Madžarske, Romu. V tottoor tudi uta. poljskey>. % vIada z4Innafe poudarja’ iJH (»jjr.^ssR skupno s se-«SSral7 ?en,m> vladami or-iCHnli 'zvedda popolno O? ^teh ^d° FL?J- Ne‘ lilP tods . držav so ze pre-!C Proni^® Poštni in želez. 2,2 Jugoslavijo ter samf° PPgodi ® spcL.tomveč tudi medna. spl°h. Vlada 'V. vte*m-s -se3tl,m'i oženje. ^Luze wS kot tri Kh ~ ‘ ' ■C' >W32,.sJestIlui orr.enie Nia7i«.zc VP-č kot tri brof^kanipanjohui-bju «U jv. v tak snem Ši. ^ kakršne so !» ?. 1)»^.' v uiednarodnih od- \vr^ter, 73 Propaganda V toi s^u »iko-te. Cilj ■ vo.Tih narodih izzove ^ -»an,- ‘/gostoviji, a mod v«,* i razburjanje in ne. K f Vb» bi učinek tafcš-IV' Vr*’f? Preko radia in !,s>L,V|ade^ oaivišji predstav-Vinih drl vojsk« ZSSR ter C^Jiib av v svojih javnih i^niato8^ toko daleč, ^uJ^rodoB. I direktne pozi-^**rSL Ju0oslavije* na i Ksenje zakonite obla. ylle,'ltoiK0!!&žuJe dalje v la. H. Oi-gantri žav> da' v istem PTOti Jugo-,Vwudip ;,ke. subverzivne in lpI!Btavii -?&■ v to svrho Posebni centri 'L0b ®rekt-r(>ris:iii5-nlf? skl’ v -'n Albanije z ^ h? ^ vik1**1? diverzantske V> Štebih až,® 2 namenom, jVš^*Vije. obrambno moč vršj^toi, je tudi rečeno, >.K' blaiU cilju v Bol- č«o in Romuniji l iUgoM**?l3*t,a'nje pripad- Hr ^iev, \l°van»kdi manjšin l C>iRr ^ , poslanikov iz bVSSdV bSirn1’ k'i ^ lnlnaclj° ‘h ■ s" v nasprotju f z običajni Prakso, a katprf togoslovaiuvkiir. ah zod!kton j dleiu-je. Za njim je predsednik FAO. Bartcn, pozval Združene narode, naj povečajo svojo napore, da se napravi konec pomanjkanju na svetu. Glavni ravnatelj UNESCO Torres Bodet je med drugim dejal; «Prav zato, ker naraščajo težave na političnem področju, je 'boli ko kdaj koli potrebno opomnit- da na mir vplivajo tudi gospodarski, socialni intelektualni in moral, ni pogoji.« Na 'koncu je izjavil, da bo UNESCO vedno v službi človeških pravic im mednarodnega zakona. Govoril je končno še glavni ravnatelj Svetovne zdravstvene organizacije, ki je izrekel zadovoljstvo, da se jg že 79 držav včlanilo v to organizacijo. Na popoldanski seji je prvi sprejemu Italije v QZN in sle-1 govoril avstralski zunanji mini. tžile so rtato izjave predstavni- ster Casey. ki je dejal, da če kov specializiranih organizmov I hoče Rusija preprečiti nesrečo, OZN. J ki ji ni para, mora paziti, da ne prekorači točke, onstran katere ni več možnos-ti povratka. Dejal je dalje: «Vzrok šibkosti OZN je bilo stališče Sovjetske zveze; Ekspanzionistične težnje te dežele so nas prisilile k obo. roževanju, zato da ne zgubimo naše svobode. Vsak dan postaja trajen m konkreten sporazum bolj težak«. Izjavil je dalje, da je avstralska vlada pripravljena proučiti vsak predlog ki bi bil postavljen z resnimi nameni, in je pripomnil, da je težko verjeti v iskrenost sovjetskih mirovnih predlogov. «Namesto da bi Sovjetska zveza pomagala zaostalim narodom, je sejala nered in razdor med narodi. Mi imamo sovjetsko tako imenovano kampanjo za mir kot orodje sovjetske politika». Govoril je še delegat Haitija, za njim pa ravnatelj Mednarodnega urada poštne zveze, glavni ravnatelj Mednarodne zveze za telekomunikacije in glavni tajnik Svetovne organizacije za meteorologijo. Jutri ne bo seje pač pa šele v ponedeljek. NOVH PROTESTNA ROTH egiptovske vlade Hnaliji Egiptovska vlada obtožuje angleške čete na področju Sueškega prekopa in je sestavljena v zelo ostrih besedah - Danes bo objavljena štiristranska izjava o obrambi Srednjega vzhoda PARIZ, 9. — Seja zunanjih ministrov arabskih dežel je bila. preložena od danes na jutri popoldne. Razlog za odgoditev je današnja seja predsedstva glavne skupščine, ki ji mora prisostvovati tudi egiptovski zunanji minister. KAIRO. 9. — Medtem ko pričakujejo jutrišnjo skupno izjavo ZDA, Anglije, Francije in Turčije glede obrambe Srednjega vzhoda, je egiptovska vlada danes izročila angleškim vele-poslamištvam noto, ki vsebuje dolgo vrsto obtožb proti angleški vladi in proti angleškim četam na področju Sueškega prekopa. Nota, ki je najostrejša, kar jih je Egipt poslal Angliji od začetka sedanje krize, obsega šest točk in vsebuje sledeče obtožbe proti angleškim silam na področju Sueškega prekopa: L da so se skoraj popolnoma polastile prekopa in ga »spremenile v angleško prometno pot, kar nedvomno krši konvencijo iz leta .1888, ki so jo Angleži še pred nekaj meseci tako vneto zagovarjali«; ______D__ 2. da so si prilastile posebne vpisu tega predloga na dnevni | pravice nad prebivalstvom tega red in izjavil, da bi morali le področja, kot razdeljevanje do-Nemcl izvesti tako preiskavo. I voljenj za kretanje in pre- Jugoslovanska nota madžarski vladi Na madžarslti meji je bilo v dveh mesecih 130 incidentov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. r- Madžarski obmejni organi so 35 krat stre. ljali na jugoslovansko ozemlje v razdobj u od 20. avgusta do 16. oktobra in izvršili številne druge obmejne incidente, kar je še en dokaz težkega položaja na tej meji in kar je bilo povod nove note vlade FLRJ madžarski vladi, ki jo je izročilo poslaništvo FLRJ v Budimpešti madžarskemu ministrstvu za zunanje zadeve. . V obmejnih incidentih, ki jih je bilo v omenjenem razdobju čez 130, je bilo poleg pehotnih oddelkov udeleženo tudi letalstvo. V jugoslovanski noti se ugotavlja, da je poslaništvo FLRJ v Budimpešti 5. t, m, izročilo madžarskemu ministrstvu za zunanje zadeve dve drugi noti, v katerih se odgovarja na madžarske obtožbe, po katerih so baje jugoslovanski graničarji izvršili provokacije 29. avgusta in 12. septembra t. L, a v eni teh not je rečeno, da je bila madžarska vlada tista, ki je enostransko razdrla sporazum o delu mešanih komisij za proučevanje in ugotavljanje obmejnih incidentov. Jugoslovanske oblasti so našle v Donavi v nezavestnem stanju 24-letnega romunskega mladeniča Georgeja Panait Ge. rondakeja. ki je poskušal ilegalno pobegniti v Jugoslavijo. Trije njegovi tovariši pa so pri tem poskusu izgubili življenje. Na vabilo komisije za mednarodna vprašanja pri CK KPJ bo obiskalo Jugoslavijo zastop. stvo francoske socialistične stranke. Dan prihoda bo določen pozneje. R. R. Veleposlanik Brilej v Coventryju LONDON, »• — Jugoslovanski velcpcnlanik v Veliki Brjta. ni ji dr Brilej ie obiskal mesto Coventry in zaprosil mestnega župana, naj apntjme tesarski les za zgraditev ene izmed mestnih socialnih ustanov kot darilo Beo;grada, ki j« med voj. no pravi tako preživel huda bombardiranja. Brilej je obiskal Coven,try na ' povabilo mestnega župana Westona. Na svečanem sprejemu je dr, Brilej odlgovoril županu na njegotv pozdrav in dejal, dia se Velika Britanija m Jugoslavija strinjata glede osnovnih vprašanj, ki so danes pred človeštvom v bor. bi za mir, mednarodloo sodelovanje in za neodvisni razvoj vseh dežel, ofcenem pa sta krepko odločeni, da doprineseta vse potrebne žrtve, dia se upreta vsakemu mogočnemu napadalcu. TOKIO, 8. — Vojaško dvomotorno transportno letalo, ki je prevažalo varietejsko skupino na Korejo, kjer bi zabavala ameriške vojake, se je vžgalo ob vzletu z letališča Haneda, Na srečo so vsi potniki utegnili v pravem času zapustiti letalo m le trije so laže ranjeni. Eno najvažnejših vprašanj v sedanjem momentu gospodar, stva v Istrskem, okrožju je vprašanje blagovnega prorneta in blagovne izmenjave r*a splos. no Vprašanja blagovne izmenjave med mestom, im vasjo ne moremo gledati oddvojeno od splošne gospodarske problematike. ker je sestavni del gospodarstva. V odvisnosti od tak in momen. tov je blagovni promet dobival vedno nove oblike. Enak je primer 8 mnogimi gospodarskimi ukrepi, ki se uvajajo v Istrskem okrožju od prvega avgusta letos dalje. Prehod na novi _gospodarski sistem, ki j'e stopi) v veljavo prvega avgusta je velikega pomena za gospodarski in družbeni razvoj v okrožju. Novi sistem je posebno značilen v nddvajanju organizn* gospodarstva od državne uprave ter osamosvojitve gospo darskih podjetij kot »amojtoj. nega proizvajalca, ki nastopa svobodno na prostem tržišču. Novi sistem se utrjuje tembolj, v kolikor je bolje organizirano tržišče, cene in v kolikor boo o odnosi med kmetijskimi in im dustrijskimi proizvodi bolj stalni in pravilni. Brez tega si ni mogoče zamisliti delovanja zakona ponudbe i«, povpraševa- iskave državljanov, ki potujejo v lastni deželi; 3. da so izgnale s področja prekopa osebe, ki so jih označile za nezaželene: med temi osebami, so celo policijski agenti ia častniki; 4. da so uvedle za egiptovske delavce prisilno delo v britanskih taboriščih; 5. da streljajo brez povoda na egiptovske vojake in civiliste, moške, ženske in otroke, in da odvzemajo potnikom denarnice, ure in dragocenosti; 6. da plenijo skladišča in carinska skladišča; 7. da so paralizirale javne zdravstvene služnosti delo sodišč in borbo proti tihotapstvu z mamili. Poročilo angleškega povelj, stva na področju Sueškega pre-kojaa pravi, da se zdi, da »ravnanje egiptovske policije v zadnjih tednih dokazuje, da je dobila navodila, naj ne nastopi proti strahovalnim manevrom, ki jih spremlja tudi nasilje nad egiptovskimi delavci v angleških oporiščih, oziroma, da jo navodila pooblaščajo, da podpi. ra te manevre, vendar s priporočilom, naj se izogiba neposrednim spopadom z angleškimi četami«. Isto poročilo zanikuje vest, ki jo je danes objavil list «A1 Misri«, da so angleške čete onečastile mošejo v Nefisi, in pa vest lista «A1 Ahram«, da so angleški oddelki zasedli egip. tovsko bolnico v Kasasioi, 30 km zahodno od Isroailije. Angleško obrambno ministrstvo pa je zanikalo vest egiptovskega tiska, da je general Erskine, angleški poveljnik na področju Sueškega prekooa, 6, novembra izjavil, da namerava proglasiti obsedno stanje na področju Sueškega prekopa in tam vzpostaviti vojaško upravo. Egiptovski guverner področja Sueškega prekopa Abd el Hadi Gazali bey je za torek in sredo prepovedal na področju prekopa vsakršne manifestacije ali demonstracije ob egiptovskem «dnevu borbe«. Guverner je iz-javil, da je pripravljen »uporabiti silo. če bo potrebno«, da se ta prepoved spoštuje. Kairski radio je danes objavil poziv muslimanskega duhovnika šejha Mohameda Abu Se-dide, imama Huseinove mošeje v Kairu, na «svelo vojno proti angleškemu napadu« na področju Sueškega prekopa. Se-jh Mohamed' je izrekel svoj poziv na «džihed» (sveta vojna) med pridigo v mošeji; njegoyo pridigo so posneli na magnetofon in nato oddali po radiu. Zahteval je, da se «svete vojne« udeležijo «vsi. ki ev fizično sposobni«. *isu p . t? :;; w sposobni za borbo, morajo oorcem pomagati. Iz Ismailije pa poročajo, da je angleška patrulja aretirala nekega kapetana egiptovske vojske. Iz Cipra je prišel v Fort Said angleški parnik «Pandua» s 184 oklepnimi avtomobili in številnimi protiletalskimi topovi. Turški poslanik v Egiptu je bil poklican v Ankaro na posvetovanje. Kot znano, so se turško-egiptovski odnosi v zadnjem času znatno poslabšali, ziasti zaradi stališča turškega predstavnika v Varnostnem svetu med diskusijo o plovbi po Sueškem prekopu 20. septembra, še bolj pa po turškem pristanku na angleško-francosko-ameriško pobudo za ustanovitev atlantskega poveljstva na Srednjem vzhodu. Jemenski poslanik V Kairu pa je obvestil egiptovsko vlado, da Jemen v celoti podpira njeno stališče. V začetku tega tedna je tudi Saudska Arabija dala podobno izjavo. Štiristranska izjava o obrambi vzhodnega Sredozemlja bo objavljena verjetno j utr; zvečer. Izjava bo obsegala približno 1000 besed in bo prikazala glavna načela, ki vodijo štiri države podpisnice. Izjava bo pustila odprta vrata za pristop katere koli arabske dežele v vzhodnosredozemski obrambni sistem. V angleških političnih krogih Pa menijo, da bodo arabske dežele po jutrišnji seji arabske lige v Parizu izrazile svojo solidarnost z stališčem egiptovske vlade, da ne sodeluje z zahodnimi deželami na obrambnem področju, dokler ne bo zadoščeno egiptovskim narodnim težnjam. Egiptovski zunanji minister je v Parizu v stalnih stikih tudi z indijsko delegacijo. LONDON, 9. — Agencija Tass javlja, da Je bil sovjetski minister za zunanjo treovino MenSlkov razrešen, zato da prevzame novo nalogo. Nadomestil ga bo P. N, Kurniki«. Adenauer pojde v London 3. decembra BONN, 9. — Predstavnik bonske vlade je izjavil, da jo Adenauer sprejel vabilo britanske vlade, naj pride v London 3. decembra. Obisk bo trajal tri ali štiri dni. Adenauer je danes na seji glavnega odbora svoje stranke izjavil, da ni nobene nevarnosti, da bi Se zavezniki in Sovjetska zveza sporazumeli na stroške Nemčije. Pripomnil je, da se enotnost Nemčije ne mo-more izvesti, če se sovjetska politika ne bo odpovedala sili in nasilju. Napovedal je nato, dg bi Nemčija na podlagi sporazumov, za katere se sedaj pogajajo z zavezniki, ko bi bila dosežena njena enotnost, uživala isti pravni položaj, kakor ga ima sedaj zahodnonemška republika. Dodal je: «Ko smo določili pravice in dolžnosti zvezne republike v evropski skupnosti, smo predvideli, da bo vsa Nemčija, vštevši ozemlja, ki 90 onstran črte Odra-N Le, izvrševala v primernem trenutku iste pravne funkcije. To je bilo sklenjeno pred petnajstimi dnevi«. Adenauer je tudi kritiziral socialdemokratsko opozicijo, da škoduje dobremu imenu Nem. čije med tujimi državami s svojo «nebrzdano opozicijo«. Predsednik socialdemokratske stranke Schumacher pa je danes na tiskovni konferenci izjavil, da sp predlogi vlade Vzhodne Nemčije glede volitev nesprejemljivi. Ce bi se namreč Volitve izvedle pod nadzorstvom štirih okupacijskih držav, bi to pomenilo obnoviti štiriartransko nadzorstveno komisijo in postaviti Nemčijo v pravni položaj, v kakršnem je bila leta 1948. Kritiziral je nate načrt zakona zahodnonemške vlade za volitve v vsej Nemčiji in dejal, da ta zakon določa znatne omejitve suverenosti skupščine. O pogajanjih z zavezniki zffl revizijo okupacijskega statuta je Sehumacher obtožil Adenauerja, da ne obvešča javnosti o vsebini in a verjetnem dnevu zaključka teh pogajanj. PROCES PROTI GARIBALPINCEM V LUOCl Nesmiselne obtožbe veleizdajstva Strupenost odvetnika Ghannlnlja - Longo, Cadorna, Marazza, Mattel In drugi bodo zaslišani 26. t. m. 280.000 rudarjev stavka na Japonskem TOKIO, 9. — Stavkovno gibanje japonskih rudarjev zavzema vedno vetji obseg in njih število stav. kajočih bo jutri doseglo 280.000, če se pogajanja, ki so se danes začela, ne bodo ugodno rešila. » * * NEW YORK, 9. — Kmalu po svojem prihoau v Key VVest je predsednik Truman izjavil, da se med svojimi počitnicami na Floridi ne bo sestal s Churchillom. (Od našega posebnega dopisnika) LUCCA, 9. — Kakor že pove-dano, ima proces v Lucci namen soditi obtožence tudi zaradi veleizdaje. Zaradi veleizdaje. ker se niso že takrat uprli domnevnim zahtevam slovenskih partizanov za priključitev Julijske Krajine in posebej beneške Slovenije k povojni Jugoslaviji. Ne glede na nesmiselnost takšne obtožbe, ki se nikakor ne da logično utemeljevati, ako upoštevamo okoliščine in položaj borečih se partizanskih e-not v onih letih, bi se moralo objektivno sodišče nujno zamisliti nad vprašanjem: Kako pravzaprav gledajo posamezniki na to sporno zemljo, zlasti objektivni in oni posamezniki, ki imajo priliko prisostvovati temu procesu ter poslušati o-bupne napore javnega tožilca pri izgovarjavi slovenskih kra-jevnih imen, katerih celo po tridesetletni okupaciji in intenzivnem prizadevanju niso utegnili poitalijančiti? Cerkno, Rov. na. 2aga, Trnovo. Zavrh. Krnica itd. in stciero drugi!; imen pridobivajo v izgovarjavi sodnikov še več samoglasnikov, vendar zvenijo še vedno po na-še in jih nikakršno pačenje ne more odtujiti. Kako naj se torej dolžijo izdaje oni redki nepristranski Italijani zgolj zato, ker so pristali, da se Jugoslaviji vrne kos zemlje, ki ni bila nikdar italijanska, jn prebivalci te zemlje, ki niso bili nikdar Italijani. Toda sodnikom v Lucci se tudi ob mučni izgovarjavi nevajenih imen ne vzbude pomisleki glede neosnovanosti nesmiselne obtožbe izdajstva, temveč ravno nasprotno: Zastopnik civilne stranke in javnj tožilec se z mnogo večjim zanimanjem ukvarjala 9 tem delom kolektivne obtožbe kot pa z dokazovanjem odgovornosti za porčinjske dogodke. V teku dopoldanske in popol-danske razprave je bilo zaslišanih 10 prič, in sicer: Enzo Gagliuzzi, Castellani Domenico, Giona Apollonio. Nardin Liseo, Mauri Dora. Franccni Ettore, Gentilj Giuseppe. Sebastianutti Lurenzo, v ittori Guido in Di-gaspero Maria. Gagliuzzi je bil garibaldinec v formacijah, ki so operirale okrog Cerkna, torej daleč od Porčinju fn tamkajšnjih dogodkov, o katerih je izvedel šele po osvoboditvi. S tem bi bilo njegovo zasliševanje lahko zaključeno, ako bi sodišča ne zanimale stotere podrobnosti o odnosih garibaldincev do slovenskih partizanov. In naj bo odgovor * tem pogledu kakršen koli, ga zastopniki civilne stranke obrnejo vedno sebi v prid. Medtem ko so si doslei prizadevali dokazati popolno neodvisnost garibaldincev od IX. korpusa, se niso niti najmanj zavzeli, ko je bilo iz zaslišanja Gagliuzzija ugotovljeno. da se je garibaldinska divizija »Natisone« gibala docela samostojno. Z zlobno opazko, da je bila pač prepuščena sama sebi, so šli tudi preko te neljube ugotovitve. Odvetnik Giannirii, ki je ie zopet na svojem mestu, skrbi ponovno za glasne spore s strupenimi opazkami na račun obtožencev in z nemogočimi vprašanji, ki jih zavrača od prilike do prilike celo sam predsednik sodišča. Ko je danes mučil pričo Nardina, v katero smer je bežal ob nekem nemškem napadu in iz kakšnega nagiba proti Italiji in ne proti vzhodu, mu je priča upravičeno zabrusil: «Ni težko kritizirati partizanske strategije šest let in po vojni in na tem ipe-stu. Toda jaz bi hotel videti gospoda odvetnika, v katero smer bi jo on ubral ob nemškem napadu in če bi takrat sploh vedel, kam beži«. In čez nekaj časa zopet nov spor zaradi zlobne Gianninijeve opazke, da mnogi partizani niso bili patrioti. Mauri Dora in Degaspero Maria iz Strgsse sta pripovedovali o štirih ozopovcih, pride-ljenih v njuna stanovanja, ne da bi vedeli za vse one potankosti, ki bi jih radi izvedeli tožilci. V vasico Maurijeve so pripeljali v februarju 1945 ozo-povca Pcrtosa. s katerim je priča govorila in ki jo je na-prosil, naj obvesti njegove domače. češ da mu bo sedaj trda predla. Mimogrede je Maurije-vi ušlo. da so njenega moža, ki jt bil Uidi garibaldinec, takrat potegnil v Slovenijo, ker se ni dovolj močno držal ob ne. kem nacističnem napadu. Atlantska konferenca odložena na januar Anglija je prosila NATO za gospodarslto pomoč Težave s finansiranjem evropske vojske in oborožitve - Eisenhower in atomske bombe PARIZ, 9. — Atmeriški voj s ni minister Frank Pace je prišel dgnes iz Londona v Pariz. PARIZ, 9. — Trije zahodni Vladni ministri — Schuman, Acheson im Edtem. so se danes sporazumeli v Parizu, da prihodkih sestanek; atlantskega sve. ta ne bo y Rimu, temveč v Pa. rizu. V veljavi pa ostane določeni datum — 24. november. Venda r bo tudi H im priSel na vrsto kot ‘kraj atlantske konference in sicer v januarju, ivr Pravijo, da ao kraj konference preložili, da zunanjim mini. strom atlantskih dežel ne bi bi. lo treba zapuščati zasedianja glavne skupščine OZN. Vendar miervijo dobro obveščeni krogi, da je bilo rimsko zasedanje od-godiena predvsem zaradi tega, ker nobeno izmed1 vprašanj, ki *o bil® določena za dnevni red tega zasedianja, še ni dozorelo za dokončno sklepanje. Zlasti so se, kot pravijo v teh krogih, za odigoditev konference zavzemali Francozi. Na pariški konferenci, ki bo potekala nekako vzporedno z delom glavne skupščine OZN, bodto samo ugotovili, na; kakšni točki je dtelo za pripravljanje dnevnega reda z® Rim. Pred-vsem, bodo pregledali sedanje stanje vprašanj evropske vojske, dosedanje delo odibora »dvanajstih apostolov« in »treh modrih« itd. Vendar pravijo, de,1 dogovor med zunanjima; ministri treh velesil še nuna značaj dekonč. neg® sklepa, ker se je treba še posvetovati z ostalimi državami podpisnicami atlantskega pakta. Konferenca izvedencev P ev-j opaki armadi včeraj ven-djarle storila korak naprej. Predstavniki šestih držav so se sporazumeli, da bo evropsko vojsko vodil en sam »obrambni komisar«; evropska vojska bo finansirana iz skupnega pro. računa. Obveščeni krogi pravijo, da je konferenc® o evprop-ski vojaki precej napredoval« glede vojaških vprašanj, da pa so popolnom®' nerešena še številna kočljiva vprašanja v zvezi s problemom, lodo bo plačal. Z vojaškega stališča je predvideno, da bodo leta 1953 Francij«, Nemčija. Italija, Belgija, Holandska in Luksemburg, dali gen. Eisenhowerju 1,280.000 mož, razporejenih v 43 enotah. Njihov poveljnik, »komisar za evropsko obrambo« (če ne bodo medtem določili drugega imena) bo odgovoren obrambnemu svetu, ki ga ibo sestavljal po en minister za. vsako državo udeleženko. Svet p®, bo odgovoren evropski parlamentarni skupščini ki jo bodo v prvemi času izvolili iz posameznih državnih Nadaljnja stabilizacija gospodarstva v Istrskem okrožju nja, ki je značilen v novem gospodarskem sistemu. V borbi za ustalitev in urav-novešenje kupnih in blagovnih fondov lahko dosežemo uspehe z znižanjem cen prehrambenih in industrijskih proizvodov in z organiziranjem trgov s kmetijskimi proizvodi. To napravimo na način, da kmečke delovne zadruge, zadruge splošnega fpa in privatni proizvajalci, nudijo svoje proizvode po zakonu ponudbe in povpraševanja na organiziranih tržiščih. V vsakdanjem življenju pomeni novi sistem potrošnje tole: Potrošnik sam razpolaga z denarnimi sredstvi, kupuje in troši blagovne fonde samo v okviru lastnih potreb, odnosno življenjskih stroškov. V starem »Istemu ie dosegal življenjski standard le 82 odstotkov življenjske ravni. Novi nivo plačnega fonda, kakor trošenje kupne moči v blagovne in neblagovne izdatke, je mnogo boljši, saj pokriva 96 odstotkov na povprečni Plačni fond, kar pomeni v povprečju za 14 odstotkov izboljšanje življenjske ga standarda. Nadaljnji ukrep za stateiliza-cijo tržišč in pravilni odnos cen kmetijskih in industrijskih pro. izvodov, je znižanje cen tekstilnega blaga za povprečno 10 od. stotkov (6 do 15 odstotkov), tobaka za 25 odstotkov, kuriva za 11,63 odstotke in sladkorja za 12,24 odstotke. Z drugimi besedami povedano, kupna moč je porasla, življenjski stroški pa so se zmanjšali. Da bo še boli jasno: štiričlanska družina prihrani letno na račun tega znižanja cen 26,68 odstotkov mesečne plače. Novi gospodarski sistem je odpravil dosedanje administrativno in centralistično vodstvo gospodarstva- Delovanje organov ljudske oblasti in njenega aparata, se sedaj omejuje zgolj na postavljanje osnovnih planskih sorazmerij, ki naj zagotovijo, da se bo gospodarstvo razvijalo v skladu z interesi skupnosti. Trgovska mreža je sedaj močno zainteresirana na čim večjem blagovnem prometu, ki ga bo dosegla le, če bo potrošnikom nudila blago čim boljše kakovosti in bogate j*, bire. Novi plačilni sistem v trgovi. ni, po katerem so plače odvisne tudi od višine opravljenega prometa, spodbuja delavca m nameščenca, da čim boljše po. strežeta kupovalccm. Trgovina deluje v pravem smislu ponudbe in povpraševanja. Trgovska podje.tj« bodo morala, sedaj sama iskatj blago v proizvodnji Po potrebi svojega tržišča. Ra. sumljivo je, da s« bodo stiki med trgovskimi podjetji Istrske ga okrožja in proizvodnimi pod, jetij y Jugoslaviji, močno okrepili. Eno najvažnejših vprašanj v novem sistemu je hitr® in odločna organizacij® trgov s kine. lijskimi pridelki, kjier prihajata proizvajalec in potrošnik v ne. posredni stik. Za intervencijo n® trgu s kmetijskimi proizvodi s strani zadružnega kmetijstva, so uvedeni stimulacijski boni, ki dajejo kmečkim delov, nirn zadrugam ugodnost z® nabavo industrijskega i» pire-hrambene&a blaga s 65-odstot-nijr. popustom v celotni tri ski mreži. Na ta način so čl kmečkih delovnih zadrug spod. fcujani za večjo proizvodnjo in na usmerjanje na trg svojih kmetijskih pridelkov. Z® izboljšanje in večjo izbiro blaga široke potrošnje, je nujno zaostriti vprašanje nabave bjaga po kakovosti in izbiri s strani trgovskih in proizvodnih podjetij. Prav tako je nujno, da *e za to zanimajo upravni odbori in delavski sveti. Tako se bo potrošnikom v' Istr. okrožju nudilo v izbiri in dabreg« blaga, podjetja sama pa bodo povečala blagovni promet m ustvarila polnj plačilni fond. Poedini delovni kolke ti vi imajo možnost da n« ta način dosežejo nad 100 odstotkov svojega plačilnega fond«. parlamentov, za kasneje pa predvidevajo zanjo splošne volitve. Iz We®hingtona pa poročajo, da sta se predsednik Truman in gen. Eisenhower dogovorila, d« bo dobava orožja in vojnega materiala za Evropo uživala prednost pred dobavam; za ameriške notranje potrebe in da bodo po važnosti prišli takoj z® dobavami za Korejo. v dobro obveščenih vvashing-tonskih krogih menijo, da bo atlantska vojska y januarju razpolagala s 16 divizijami s potrebnimi zalogami, opreme in ostalega materiala. Za izvedbo tega načrta pa bo morala ameriška industrija pospešiti produkcijo v vojne namene, kar bo verjetno šip na škodo civilne proizvodnje. Dejansko so danes v ZDA omejili izdelavo avtomobilov, radijskih jn televizijskih aparatov, električnih in gospodinjskih aparatov za civilno potrošnjo. Upajo, da bodo na ta način odtehtali težave, ki jih ima evropska industrija v izvrševanju načrta vojne proizvode, ki ga je pripravil odbor »treh modrih« pod Harrimanovim predsedstvom. Vendar ta program še ni dokončno izdelan; pravijo da so največje težave nastale po uvedbi novega angleškega uvoznega načrta, ki predvi-deva drastično znižanje nakupov na evropskem trgu. To znižanje dosega vrednost 600 milijard lir. Drugo težavo povzroča težki dfvizni položaj, v katerem se je znašla Francija. Vprašanje finansiranja atlantskih sil je torej še vedno nerešeno jn zdi se. d® je to eden izmed glavnih razlogov za, odgoditev atlantske konference v Rimu. V washing tonskih krogih pa zanikajo govorice, da je general Eisenhoiver zahteval za Evropo zalogo ameriških atomskih bomb, temveč je samo proučil taktični in strateški mehanizem uporabe atomske bombe in p® vprašanj® izročitve atomskih bomb taktičnemu letalstvu v primexu napada. V Washingtonu pojasnjujejo, da bj v primeru napada v Evropi leteče veletrdnjave lahko v kratkem času prepeljale zadostno količino atomskih bomb na katero koli zaželeno mesto, Wiston Churchill pa je danes na banketu v londonski mestni hiši poudaril, da je Anglija prevzela posebno tveganje, ko je pristala na to, da na svojem ozemlju pripravi «glavno atomsko oporišče« za ZDA. Churchill je nadaljeval: «Zaradi tega imamo potrebo in pravico, da zahtevamo in dosežemo, da Amerikanci kar najbolj upoštevajo naše stališče«. V angleških uradnih krogih zatrjujejo, da je Anglija uradno predtožBa gospodarskemu in finančnemu odboru Atlantskega pakta prošn jo za gospodarsko pomoč To bo prisililo gospodar, ski in finančni odbor, da revidira svoje načrte za razdelitev gospodarske pomoti, ker doslej niso predvidevali nobenega pri. spevka za Angli jo. Treba bo torej znižati pomoč, ki Jo bodo prejeto estete atlantske Arfm Digasperojeva prav tako veda so v njeno hišo partizani pripeljali dva ozopovca. in sicer Celledonija ter še nekoga, ne da bi ju poznala. Ni vedela povedati, kakšnim formacijam so pripadali, kam so bili namenjeni in zakaj so se zatekli, v njeno hišo, ker na njeno vprašanje niso odgovarjali. Oblečeni so bili v civilne obleke in so nosili okrog vratu rdeče rute. Oba ujetnika so pozneje odpeljali v bližnji gozd in ju tam ustrelili. Javni tožilec in zastopnik civilne stranke sta se razburjala ob pomanjkljivi izpovedi priče in pripravila predsednika sodišča do tega, da je Digasperojevo izročil karabi-nerjem. ki so jo pridržali tu do jutri opoldne, ko bo ponovno zaslišana. V9e ostale priče so pripovedovale nepomembne že toliko krat ponovljene stvari. Danes ie sodišče med drugim sklenilo tudi. da bodo poslanec Mattei, znani Achflle Marazza, kominformovski voditelj Luigi Longo, bolonjski kominformovski župan Dozza. senator Cadorna, ing. Solari, odv. Stucchi in druge priče, katerih imena so v javnem življenju Italije znana. zaslišane 26. t. m-, ne pa v ponedeljek kakor je bilo prej javljeno. Ni izključeno, da bo sodišče medtem izvršilo ogled koč pri Porčinju. Razprava se nadaljuje jutri dopoldne. M. L, Mosadek bo ostal v ZDA do konca prihodnjega tedna VVASHINGTON, 9. — Predstavnik iranskega veleposlaništva v ZDA je danes izjavil, d!a bo Mosadek ostal v Wa-shingtoriu še do konca prihodnjega tedna. Na splošno so mislili, da ho Mosadek odpotoval že ta teden. V političnih krogih s« ob podaljšanju Mosadekovega bivanja v Ameriki mnenj® zelo deljena. Vsekakor je zelo težko reči. ali naj to pomeni, da so iransko perzijski razgovori že pripeljali do kakega začetnega uspeha, ali p« hoče Mosadek še enkrat poskusiti srečo, da bi si zagotovil ameriško podporo v sporu z Anglijo. Vendar plavijo dobro obveščeni krogi, da sta. zaenkrat obe stranki 'ostali pri svojem stališču in da je kaj malo upanja, da bi se angle-ško-perzijska pogajanja obnovila. Pravijo pa. da bi Mosa-dejc pristal na fo> da bi perzijski petrolej kupovala holandska družba Royal Shell Com-pany (ki je za 49 odst. v angleških rokah) in ga nato razprodajala v Angliji, Zahodni Evropi in na Srednjem vzhodu, pa čeprav s pomočjo čisto angleških družb. Vendar je v Lcndonu vest o podaljšanju Mosadekovega bivanj® v tVashingtonu povzročila zaskrbljenost Foreign Offi-cea, ki pravi, d® skuša Mosadek prikazati Amerikancem sovjetsko nevarnost v Perziji v pretirani luči, da bi dobil ameriško pomoč in podporo. V pooblaščenih krogih . zanikujejo govorice, da so n® iransko-ameriških razgovorih izdelali konkretne predloge, ki da jih je Acheson v Parizu predložil Ed-enu. V Teheranu so danes patru-, ljiralj tanki in vojaki v polni vojni opremi1, ker je iranska »Demokratična mladina« nazi-nanila, da bo danes priredila veliko demonstracijo ob šesti obletnici ustanovitve kominfor-mistične svetovne zveze demokratične mladine. V sredo bo stavkalo osebje radia Teheran, ker še ni dobilo plače za ta mesec. Tudi državni uradniki grozijo 3 stavko zaradi nerednih piijemkov. Angleži bodo morali še bolj stisniti pas? LONDON, 9. — Minister za preskrbo konservativne vlade je danes v spodnji zbornici p-ri. kazal negotovi položaj Anglije glede prehrane. Dejal je, dn so zaloge nekaterih važnih živil, kot surovega masla, sladkorja, margarin® itd. še manjše kot leta 1941. Poudaril je, da je «vsako razumno upanje«, da bo mogoče ohraniti obrok mesa na sedanji višini, odvisno v prvi vrsti od avstralskih pošiljk in dodal, da tudi ni gotovo, ali bo Argentina lahko poslala vseh 200.000 fon, mesa. ki b; iih po trgovski pogodbi morala dati cm konca tega leta. »Možno je novo znižanje obrokov, vendar ne bi hotel prerckovaii prezgodaj«, je izjavil minister. Nekdanji minister za preskrbo v zadnji Atllcejevi vladi VVebb- je nato kritiziral politiko Churchillove vlade glede omejevanja uyo;£ i® obžaloval, da se to omejevanje najbolj pozna pri uvozu živil. Zagotovil pa je svojemu nasledniku, da laburisti nP bodo politično izkoriščali njegovih težav; v preskr. bova-nju; z mesom. Trgovski minister Churchillove vlade Peter Thorneycrnft je v spodnji zbornici prikazal np-v<> uvozno politiko glede trgovine '4 Evropo. Po zadnjih omejitvah, ki jih je uvedla Churchillova vlada, velja svobodni uvoz za 58 odst. uvoza živil proti 86 odst. pred temi omejitvami. Za ostalo blago so številk^ naslednje: surovine 74 odst pro ti 95 odst, gotovi izdelki 60 odst. proti 88 odst, Srednja vrednost je 65 odst. proti fl'0 odst. vsega vmtza, e? s = 10. novembra 1951 TRŽAŠKI Danes, sobota 19. novembra Andrej. Golobica Sonce vzide ob cl.55, zatone °b 16.42. Dolžina dneva 9.47. Luna vzide ob 14.57, zatone ob 3.2U. Jutri, nedelja 11. novembra Martin, Višnjica KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI za Tržaško u/endig Danes 10. novembra l®1 ob 20. uri gostovanje v PIRANU s Krleževo dramo V nedeljo 11. novembra 1951 ob 20. uri gostovanje v KOPRU s Krleževo dramo Se Juca ni pozabila dijake Pepi priporočiti, pa bi ne vedeli še drugi, kaj v tednu tem jim je [storiti. SINDIKALNE Danes 10. t. m. » uri na sedežu seja } odbora E RS industrij lavcev z naslednjih redom: Gibanje inf' delavcev za mezdna iz ter odnos Delavske Enotnih sindikatov vprašanja. Ker je 3 važna, naj noben odt* izostane. PROSVETNA D: (Martinovanje 1 Ki Odhod na martinovanj« jg.301 bo jutri v Bazovici, Je avtobusne postaje. Smučarski tečaj Tudi letos priredi sek PDT smučarski tec« renjskem. Podrobnosti kratkem objavljene. 12. marca t» 1. so ppličijšlfct agenti, med katerimi je bil tudi Italo Verdi, zisačili Ruialda Rennerja sredi železniških trač. nic v notranjosti prometnega kolodvora. Agenti so moža vljudno naprosili, da bi se od-stranil, kar je Renner tudi storil, vendar se je nenadoma premislil in se spravil na Verdija ter ga začel z nogami in rokami obdelovati. Jasno je, da so pretepača pomirili in ga peljali na policijo ter ga'izročili sodišču, ki ga je obsodilo zaradi težkih poškodb in upora javnim organom, na 3-leta in 6 mesecev zapora. Renner pa je vložil priziv. Na novi razpravi je dr. Vissi. ki je nudil pomoč ranjenemu agentu, potrdil, da so bile poškodbe le lažjega značaja. Na podlagi tega pričevanja je" prizivno sodišče izbrisalo Renne-riju 3-leta zapora in to zaradi napačne obtožbe, potrdilo pa je obsodbo na 6 mesecev zaradi upora javnim organom. Mož je tako prišel zopet na svobodo, ker je 6 mesecev že odsedel. Predsednik: Forziati; tožilec: Ruggeri; zapisnikar: Andrioni; obramba odv. Poillucci. Varstvu in to samo začasno, da bi tako videli, če ji bo kaj koristilo. Vse do tedaj ni njegova mati nikoli pokazala samomorilnih namenov. Policija je takoj začela iskati mater, toda njihove poti so ostale brezuspešne. Qkol[ 14, ure popoldne pa je 38-letni Josip Kovač doma iz Rojana iskal v okolici svpje hiše kokoši, ki so mu ušle z dvorišča. Ko je tako taval po njivi. last Henrika Eerluge iz Ul. Ccmmerciale 160. je opazil, poleg vodnjaka, ki ni imel nika-kega zidu, par copat. 1 pulou^r, ključe in robec. Pogledal je v vodnjak in opazil na gladini vode plavajočo žensko truplo. Takoj je obvestil policijo, ki je s pomočjo gasilcev potegnila iz vode truplo. Guido Nussdorfer, je čim je slišal novico o najdbi, pritekel na mesto in v mrtvi ženski spoznal svojo mater. Zdravnik, ki je pregledal truplo je dognal, da je žena podlegla zaradi utopitve najmanj 15 ur pred najdbo. Na njenem telesu niso našli nikakih sledov sile, kar izključuje vsako možnost namernega umora. 2ena je zelo verjetno v trenutku zmedenosti položila svoje stvari poleg vodnjaka. ki je globok kakih 10 metrov, ter se vrgla v globino. Truplo nesrečnice so kasneje odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice. Nussdorferjeva je živela pri svojem sinu in ima baje moža v Ameriki. Izlet Nabrežincev v Izletnike, ki potuješ v Kamen dne 11- “Je mo da odpotuje aVt?.. »DIJAŠKA MATICA« OMOGOČA ŠTUDIJ TALENTIRANIM DIJAKOM, KI BI ZARADI REVŠČINE SAMI NIKOLI NE ZMOGLI RAZVITI SVOJEGA TALENTA. ZA TO SVOJE PLEMENITO DELO ZASLUZI »DIJAŠKA MATICA« VSO PODPORO. V TEM «TEDNU ZA NAŠEGA DIJAKA« SE BO VSAK SLOVENEC SPOMNIL «DIJASKE MATICE«. »uo Vid uujputujc - A . brežine izpred kmod, -gjfil 6., za Slivence izPr gesli3?' Gospodič ob 6.10, , ob DAROVI IN Za politične l00 darovali: Jelin4i4.Lhin °r')$< dr. Škerlj 100, Cebonhj(,a na 100, Martelanc ^ j Mrakovčič Nada RJ ' joO, * gon 100, Kavs Franc Gorazd 100. Živinorejo v Benečiji je treba poživiti Boni za vezano trgovino veljajo do 30. novembra Ko so stopili v veljavo novi gospodarski ukrepi, je bilo v Istrskem okrožju še veliko tistih, fcj so imeli v posesti bone za vezano trgovino. Na sestankih, ki so bil; po terenu zaradi pojasnjevanja novih ukrepov, je bilo tudii polno vprašanj, kaj’ bo 2 borni za vezano trgovino ki niso bili porabljeni? Trenutno ni bti0i mogoče dati rta. taka vprašanja zadovoljivega edigo-vera, ker so šele proučevali, kako napraviti, da fcb za vse prav. Te dnj pa smo zvedeli, da bo. *> tudi ti boni še veljali, j,n sicer d0 30. novembra tekočega leta. Vsi, ki imajo take bone, jih bedo lahko uporabili za nakupi izključno industrijskih izdelkov. Ne bodo pa jih megli potrošiti zai nabavljanje prehrambenih ali kmetijskih pridelkov. Navedeni bon; se lahko uporabljajo za nabavo industrijskih izdelkov od danes 10. novembra d>o 30. novemlbira. Na bone vezane trgovine, cdlnosno odkupne bone, imajo iinetniiki bo. nov 45 odstotko v popusta. To se razume tako. da mora imetnik ob nabavi industrijskega blaga plačati 55 odstotkov vrednosti kupljenega blaga v bonih in isti znesek v gotovini. To- velja za oba okraja v o-krožju ini za vse imetnike bonov vezanr trgovine. Kmečke zadruge in poslovalnice nai o tem takoj obvestijo vse člane in ne. člane in naj jih opozorijo, da po 30. novembru izgube ti boni vsako veljavo ter jih ne bo več mogoče vnovčiti nikjer. Člani kmečkih delovnih zadrug pa se istočasno obveščajo, da gornje navedeno nima nika-ke zveze s stimulacijskimi boni, ki imajo 65 odstotkov popusta in ki bodb veljal; saimo za člane kmečkih delovnih zadTug. denarne vsote za dvig živinoreje, od katerih nj v naše hribe prišlo »iti vinarja. Oblasti mislijo, da se bomo še nadalje zadovoljevati z donečimi besedami o italijanstvu Beneške Slovenije ih puščali v nemar naša vsakodnevna vprašanja. IZIDOR PREDAN Kakor se po vsem svetu delovno ljudstvo bori za izboljšanje svojih življenjskih in gospodarskih prilik, tako se tudi mi, Benečani, dan za dnem bo. rimo s šovinističnimi oblastmi, da nam priznajo osnovne življenjske potrebe. Čeprav pa je naša revščina znana daleč naokoli, ne kažejo pripravljenosti, da bi jo omilile. Beneški kmetje se leto za letom mučijo in v potu svojega obraza obdelujejo majhne njivice, ki so' prilepljene na štrme bregove, negujejo travnike in redijo živino. da se preskrbijo z najnujnejšim tisti prebivalci, ki se ne izseljujejo, ampak ostajajo na domači zemlji. Čeprav so pred leti v Benečiji zeleneli obsežni kostanji in hrastovi gozdi,vi, ki s0 predstavljali za prebivalstvo važen vir dohodkov, moramo danes o teh gozdovih niti sledu, ker ugotoviti, da marsikje ni najti so jih prebivalci izsekali, da sb to lahlc0 preživeli in p :leg tega plačali predpisane davke, katere so oblasti naprtile gor-janom v isti višini kakor onim, ki prebivajo v rodovitni ravnini. Zato so ostale Benečanom samo gore, ki kažejo svoja skalnata, rebra, in razkrivajo vso žalostno bedo tamkajšnjega ljudstva. Edina gospodarska panoga, ki bi utegnila zboljšati življenjske pogoje, je živinoreja, ker so se v Benečiji gozdovi umaknili obsežnim travnikom. Vendar se zdi. da oblasti nimajo razumevanja za to naravno nujnost. Med zadnjo svetovno vojno so namreč naši kmet e izgubili na stotine glav živine, ki jo kljub svoji marljivosti niso nadoknadili. Napravili so prošnjo in vanjo vpisali vojno škodo z upanjem, da jo bodo oblasti poravnale. Na žalost pa moramo ugotoviti da vlada trosi denar, ki ga Je nabrala tudi s pomočjo naših davkov, marsikdaj 2a nepotrebne stvari, od katerih prebivalstvo nima koristi. Ker nin^ajo živine, sD beneški kmetje prisiljeni prodajati ogromne količine sena, katerega kupci navadno zelo slabo plačajo, V zadnjem času to italijanske oblasti vložile precejšnje Še vedno pred sodiščem zadeva o uboju pri Borštu Edoardo Germani, doma iz Boljunca. je bil že svojčas obsojen na 9-let zapora, ker ga je sodišče obtožilo sodelovanja pri uboju in prikrivanju trupla Carla Pitterija v oktobru 1949. leta v bližini Boršta. Sodišče ga je tedaj obsodilo le zaradi umora. Proti tej1 obsodbi se je pritožil javni tožilec. ki je zahteval še 9 mesecev zapora zaradi 'skrivnega pokopa žrtve. Prizivno sodišče je na podlagi novih dokazov potrdilo prvotno obsodbo v prvi točki obtožnice, mediem ko je Germanija v drugi točki, ki se nanaša na prikrivanje trupla, zaradi pomanjkanje dokazov opro. stilo. To pa ni ugajalo niti javnemu tožilcu, ki je vztrajno zahteval kazen tudi za drugo točko obtožnice, niti Germaniju, ki je hotel biti popolnoma oproščen. Sam je namreč stalno zanikal, da ni niti sodeloval pri umoru, niti pri skrivnem pokopu. Kasacijsko sodišče pa je ponovno začelo razpravo ter potrdilo prejšnjo sodbo, kar se tiče druge točke, tako da so Germanija ponovno oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Predsednik: Forziati; tožilec: Ruggeri; zapisnikar: Andrioni; obramba odv. Guido Zennaro. občinskega upravnega odbora Na zadnji seji občinskega odbora je župan najprej s kratkim nagovorom počastil spomin pokojnega Ernesta Grusovina. brata odbornika dr. Antona Grusovina. Sožalju županu so se pridružili tudi vsi odborniki. Nato so prešli k proučevanju dnevnega reda in sprejeli številne sklepe, med katerimi tudi gradnjo podpornega zidu v Ul. Sv. Mihaela v Standrežu; preureditev stavbe, ki se drži otroškega vrtca v Standrežu. v stanovanje za slugo. Nadalje so zavrnili obrtnico za poslovanje električne žage v Ul. Mameli štev. 3. Dr. Polesi je nato predlagal odboru, da bi odobril gradnjo pločnika na Tržaški cesti do glavnega pokopališča. V tej zvezi so odborniki sklenili da bodo zbrali vse potrebne tehnič. ne in finančne podatke in odložili razpravo o tem vprašanju. Nato se je pogovor zopet zasukal okrog žičnice na Kalvarijo. Glavno besedo pri tem je imal župan in odbor je pristal na izvedbo tega načrta. Ker so se pri razpravi o žičnici zamudili in niso utegnili izčrpati vseh točk dnevnega reda. so odborniki nadaljevali s sejo snoči. Tatovi skozi stranišče v stanovanje Zjutraj se je javil na policiji 41-letni Costantino Rizzp iz Ul. Fortunip 4 ter prijavil tatvino 2 moških oblek, 1 para hlač, 2 rjuh, 2 usnjenih pasov in 1 nalivnega peresa v skupni vrednost; 120.000 lir. Tatvina je bila izvršena predvčerajšnjim popoldne ob njegovi odsetnotsi. Tatovi so prišli verjetno s ponarejenimi ključi na dvorišče, od koder so skozi straniščno okno, potem ko to razbili šipo in razširili železni okvir, prišli v notranjost stanovanja in odnesli stvari iz omare. ADEKjJ^ dvodnevni J 24. in 25. nove® Postojno Ilirih« Bistr' Šintl'«"""1' ENODNEVNI « 25. novernh« Skopo H Kopriv0 na Rarojbo Podgrad firačišo® libro*/ Črniče naVlp Vnisovanjc Angleški motociklist v žensko Ko je neki angleški vojaški motociklist zavozil iz Ul. Coro-neo v Largo Piave, je iz nežna, nih razlogov trčil v 29-letno Antonijo Pocecco por. Strain iz Ul. Udine 29. Ker je žena obležala v bolečinah na tleh. so prisotni poklicali rešilni avto, ki je ponesrečenko odpeljal v bolnico. Zaradi zloma leve noge so jo sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer bo ostala verjetno 3 mesece. Živčnobolna ženska skočila v vodnjak in utonila Predvčerajšnjim zvečer se je na policiji v Kolonji javil 31-letni Giusto Nussdorfer iz Ul-Commerciale 96 in izjavil, da je njegova mati 58-letna Giovan-na Uršič nor. Nussdorfer popoldne izginila z doma in se ni več vrnila. Mož ie bil namreč zelo v skrbeh za mater, ki je bila živčno bolna. Pred dvema mesecema so jo izpustili iz u-mobolnice ter jo izročili sinu v Avto ..Zimola" v oešca Popoldne je na vogalu Ul. U. Foscolo s Trgom Garibaldi avto pogrebnega, zavoda «Zimolo» oplazil Viktorja Cerkveniča do. ma iz Ul. Soneini 61 in ga podrl na tla. Z istim avtom so moža odpeljali v bolnico, kjer to mu ugotovili lahke poškodbe na nogi in roki ter vinjenosti. Po prvi pomoči so moža odposlali domov. Zavarovalni zavod INAM v Trstu je pred leti sprejel v službo pri podružnici v Tržiču zdravnika dr. Jurago Redenta iz Trsta. Naloga dr. Junga je bila zdraviti zavarovance zavoda INAM. Toda že kmalu, ko je nastopil službo, je dr. Jungo nudil pomoč tudi drugim bol- v Kopru Danes ob 11. uri bo v poslopL ju na Gandiuzijevem trgu St 2 otvoritev' mestne knjižnice. Mestni ljudski odbor vabi vse ljudstvo, dla, se udeleži te redke slavnosti. SjVjMEGA ZASEDANJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V KOPRU V Istrskem okrožju je uprava v rokah ljudstva V Kgpa-u je biqo IV redno okrajnega ljudskega . iz katerega navajamo jvažnejše misij in sklepe. Vj«tako!-!tr„ebi;0 več zasedanj. odbor-j?6 Pri krajevnlli ljudskih dSj^ Vsi krajevni ljudski v (J1 .J-3 Koprskem so imeli ,rrtt‘h mesecih 170 rednih 'J. 1? - lzrt:™T;^1i 23 plenumov 28 2kIJ’ 42 raznih sej komisij, 1,6 zh^r°V v°livcev in 4 izred-‘1 b-1"^ vc*ivwev- NajlboljSi je Sv. ljudski odbor pri je jj(,r'.;0nu, ki je imel največ-«1 g.;v^0 s&j, zborov volivcev Hi -j ktsr.1išij. Med najslabži-j« j ^ KLo v Marezigah, ki i ljudski odbor zato |i e Uspehe c:e take slabosti Vtti 'J in značaja. Toda raz- ' riaše utrjevanje ter rast ®jTLn?PTej. Dokaz temu je 1 Mednje: 1,0 *eta -ie bilo prenese-^eliu operativno vodstvo jfetij Ve^ine industrijskih pod-oljrožnega na okrajni Si0*0*- ki je skupno z ^ se | ' svetl delai na tem, i*v6^v,ns'Ke naloge uspešno SE-.*«* so delavski sveti ^ieti-1 ^Pravo, se je v večini S UJ, ,ln tovarn pokazal v4-a^Up Delovni kolektivi so z delavskimi sveti v t,a.Veim težavam. 1• n“ ir,1.- S° vid'n,i izr”2 spro- (U°u. i!(’lative delovnih kolek. £S 0^r ** zavedajo, da so Mstniki proizvodnih i t'!bj^h°lne Plane v industrl. konserv v tovarnah H.^latinii^ Arrig°nd v Izoli obiit?6 V Kopru 30 zavi' Vi,,,. jfkjhvne težave, med C*)U Li težaw Pri dbbav. S Pločevine. Kljub te. bi Proizvodmja do a realizirana po S, J«: fileti v olju 81 7?Ine v olju 61 odst., b,. 4 riba 66 odst, h*> 7^ivorh^’ £° ^alizira-Ie plan S. te nekaj nad pol,v NheiJ u jc bil vzrok pre-2 Premoga, zaradi W ^ratT^e niso mogle red-Da se bo izogni, rtj, "eviz za uvoz črne. J t^0 8a' br'dlo peči preuredi Mi j a b«lo lahko upo-premog. V obeh bile Plan proizvodnje ni bil dosežen. Izdelani proizvodi so slabe kvalitete, ker je tudi suro-vina zanje slaba. Za bodoče se bo poskrbelo za domačo proizvodnjo surovin za metle, ker so prvj poizkiusi pokazali dobre uspehe. Qdi celotnega letnega plana je bilo dlo konca septembra 1.1. realiziranih 76 odst., kar zagotavlja, da bo plan v celoti 5zvr_ šen še pred1 koncem leta. Po posameznih sektorjih j® pian realiziran takole; 100 odst. 82 odst. 86.5 odst. 87.6 odst. 77.5 odbt 65 odst. 94 odst. Gradnje kmetijstvo fcoroumala promet trgovina zdirav. ja prosveta državni sektor Medtem ko so se naši grad'-beni kolektivi po prevzemu podjetij izkazali preko vsakega pričakovan ja, smo v ostalem še na slabem. Zaradi slabo sestavljenih gradbenih programov in, premajhnega! zanimanja za poznavanje problematike od strani investitorjev, se še vedno po. javljajo napake, ki vplivajo na potek dela in na cene za gradbene storitve. Tako imamo pri. ■mere, da so podjetju «VINO» zgradili več silosov, kot jih potrebuje, pri stanovanjski hiši v Kopru pa je ifailo treba predelati vodne instalacije. Okrajni ljudski odlbor abrav. nava vprašanje elektrifikacije, stanovanj in vode, tako kot zahteva naša stvarnost. Uspehi pa ne zadovoljujejo. Potrebno je, da se po vaseh bolj zanima, jo za to in z vsemi razpoložljivimi sredstvi pristopijo k delu. V tem niso dovolj napravili niti krajevni ljudski odbori. Med letom do 30. septembra je okrajni izvršilni ljudski od bor kril z lastnimi predv’deni. mi dohodki vse izdatke. Naj* večji del dohodkov proračuna predstavljajo dohodki od gospodarstva. Velik del nosi pri tem socialističr. sektor gospodarstva. Dohodki od gospodarstva zna. š&.io 171,674.000 din, ali 87.77 ortstotkov od predvidenih. Dohodki od prebivalstva znašajo 49.209.000 din, odnosno 87.26 cdL stotkov predvidenih dohodkov. Ce primerjamo odnos dohodkov zq "eelotr,» proračun, dobi* mo tol« sliko: Prispevek, ki ga 'dajejo^podjetja, in ki s6 v glav: nem vsa socialističnega značaja, znaša 77,72 odstotka, prispe-vek, ki ga donašajo kmečka gospodarstva, obrtniki, svobodni poklici in drug; dohodki manjšega značaja znaša le 22.28 odstotkov. Ta odnos se še p<'-veča na račun socialističnega sektorja, č*e upoštevamo še dohodke uslužberukega davka, ki so ga do 31. julija plačevali delavci in nameščenci in je vračunan v gornjih 22.28 odstotkih. Pn tem je jasno razvidno, da socialistični sektor našega gospodarstva nosi največje breme za kritje proračuna ter da so vse govorice o previsokih dav. kih za kmete in druge poklice neutemeljene. Privatni sektor prispeva sorazmerno zftlo malo h kritju splošnih potreb. Proračunski izdatki se nanašajo na čas do 31. julija. Ti so naslednji: Investicije za dvig gospodar, stva iz proračuna din 36,490.000 ali 53.08 optotkov od predvidenih. Investicije za dvig družbene, ga standarda din 23,886.000 ali 45.75 odstotkov od predvidenih. Izdiatki za kulturo in prosveto din 29,515.000 ali 42.06 odstotkov od1 predvidenih. Izdatki za socialn0 skrbstvo in zdravstvo din 27,343.000 ali 49.67 odstotkov od pred/vide nih. Izdatki za javno upravo din 26.143.000 ali 49.32 odstotkov od' predvidenih. Skupni proračunski izdatki znašajo 147,673.000 diin ali 47.92 odstotkov odi predvidenih. Glede davkov Je bilo ugotovljeno, dla so privatni kmetje in ostali plačevali do sedaj le 9,7 odstotkov o<} njihovega čistega dobička, delavc; pa so morali vlagati v proračun 30 odstotkov. Sprememba- finančne politike bo privedla do p ra. Vilne razdelitve bremen^ ki so potrebna za kritje splošnih ljudskih potreb. Z uvedbo novih ekonomskih ukrepov je trgovina doživela bistvene spremenbe. Odpravljena je bilsi distribucijska trgovina in obvezni odOcup. Trgov, sika mreža se ob tem ni takoj znašla in je po starem čakala dfirektiv oblastnih organov. Trgovanju ie v novem* sistemu odprte' pot za- dobavo čim kvalitetnejšega blaga; na izbiro io možnost, da teg^ čimprej spravi v promet. (Nadaljevanje sledi J ' im ... Na sprehodu skozi mesto (Foto M. Magajna) NEKAJ ZANIMIVIH PODATKOV 0 RAZVOJUTURIZMA INJ5IBANJU TURISTOV T U »IZ E n v Jugoslaviji Ogromen porast turizma v povojnih letih • Vsaka republika je po svoji specifičnosti, podnebju in turističnih predelih celina zase Naravne lepote, ugodno podnebje ter zgodovinski in kulturni spomeniki dajejo Jugoslaviji vse pogoje za širok razmah turizma, ki se v stari Jugoslaviji ni mogel razviti. Tedaj je bil v glavnem privilegij domače buržoazije. in imovitih tuj-cev. Država tudi mi kazala nobene skrbi, da bi omogočila de. lovnemu ljudstvu udoben počitek- kje v gorah ali na Jadra-nu niti ni propagirala lepote zemlje. Neznatna propaganda za razvoj turizma v tedanji Jugoslaviji je imela predvsem namen, da bi čimbolj povečala dobiček kapitalistov, ki so vla- BREZM, PREPADI, SKRIVNOSTNE JAME IN PODZEMELJSKE REKE NA NAŠEM KRASU r~> rib h 1 e/ ji itodtonaii Mudkovdlci Uia4ice$a f&dtiehdfa - 'V- vftWemf£ {e i do-10.000 fant - 'had&toeiki naft&ii ftU katidlteuaniu toka ftadbefndke Jlelte Vliod v Malograjsko jamo, iz katere priteka Pivka Naš Kras je bil predmet raz-iskavanja že mnogim tujim spe. .ieologom. Prenekatere slovenske besede za klaske ptfjave. služijo znanstveni IiteratuA ki>t mednarodni izrazi. Slomiski Kras slovi kot prva speleološka zemlja na svetu, dasi kraški pojavi tudi dVugod niso neznani. Notranjski Kras je postal že zgodaj svetovno znan po opisih potnikov, ki so pripovedovali o nerazumljivih, čudovitih in neverjetnih pojavih. Posebno pozornost sta vzbujala presihajoče Cerkniško jezero in Postojnska jama, kjer zasledimo na stenah napise še iz 12 in 13. stoletja. Prvo zanimanje za raziskavanje kraških pojavov je vzniklo šele v 16. stoletju, ko je na spodbudo plemiča Žige Herbersteina neki Werner raziskal in opisal Cerkniško je. zero ter o tem napisal razpravo «Cudežno jezero#. Zelo obširno se bavi s kraškimi po-sebnostmi tud; Valvasor v svojem delu «Slava vojvodine Kranjske«, vendar so njegovi opisi še vsi prepredeni z bujnimi pojasnili in bajkami. Splošno pozornost znanstveni-kov pa je vzbudil Kras šele konec 18. stoletja. Jeli so pri-hajati tuji znanstveniki, raz-iskavati podzemske jame in kraške pojave sploh, ter je ta-ko postal Kras — klasični Kras. Slovenci smo se odločili za znanstveno raziskovanje naše-ga — medtem že svetovno zna-nega — Krasa šele v začetku 20. stoletja, ko so leta 1910 v Ljubljani ustanovili Društvo za raziskovanje jam, ki si je postavilo poleg znanstveno teore. tičnih tudi praktično uporabne cilje. Raziskavanje jam ni samo težak, temveč tudi nevaren posel. Ce pomislimo na popolno temo, ki vlada v podzemlju, na nevarna plezanja preko mokrih, z mastno ilovico obloženih skalnih sten, na grozeče nastavljeno kamenje, na vožnje s. čolnom po podzemskih rekah,_ ki, so polne čeri, vidimo; da zahtfe* va to delo poleg izurjenosti in telesne zmogljivosti tudi pnecej poguma, vztrajnosti in veselja. Medtem ko lahko obiskuje človek planine sam, je jamar navezan na skupnost izurjenih to. varišev. Poleg primerne telesne opreme potrebujejo jamarji tehnično orodje, ki jim omogoča dostop v globoka brezna, prodiranje po podzemskih rekah in raziskavanje ledenih jam. Za raziskavanje brezen so potrebne žične lestvice, v posebno globoka brezna pa se spuščajo jamarji s pomočjo vitla z jekleno vrvjo. V vodnih jamah je nujno potreben gumijast čoln. medtem ko zahtevajo ledene jame uporabo cepina in derez. V Sloveniji cenimo število jam na 8—10.000. Od tega števila odpade pretežni del na kraška brezna, nato slede kapniške in vodne jame in šele na zadnjem mestu so ledene jame. Oblika jam je zelo različna, od-visna od sil, ki so povzročile večjo ali manjšo razpokanost skalovja in s tem začrtale vodi pot v notranjost. Tam, kjer so razpoke široke in redke, voda hitro pronica navzdol. Zato pride njena kemična in mehanična sila v manjši meri do ve- ljave. Nastale bodo jame manj. ših razsežnosti. Večje jame na-stanejo le tam. kjer so razpoke ozke in številne. Kadar pronica voda v vodoravni ' smeri po dolžini cele razpoke, nastane horizontalna jama, če se pa vrši pronicanje v globino, nastane brezno. Brezna lahko dosežejo globino od 2—300 metrov in več. Tako imamo na primer pri Logatcu brezno Vražjo jamo ali Gradišnico. ki je globoka 228 m. Proti dnu se to brezno razširi v veličastno 170 m dolgo, 80 m široko in do 40 m visoko dvorano, ki jo ob močnem deževju spremeni podzemska'Unica v lepo jezero. Se globlje je brezno Labodnica ali Trebenjska jama na kraški planoti pri Trstu. Tu se pojavi v globini 329 m voda Notranjske Reke, ki pronica v podzemlje v Skoci.ianu pri Divači. Normalna višina vodne gladine na dnu tega breina je komaj 79 m ^npd morjem. Ob času močnega deževja «e dvigne voda tudi'do višine 120 m nad morjem. Ponori Reke ali Skocijanske jame pri Divači so poleg sistema Po. stojnske jame največja in najveličastnejša prirodna zanimivost tržaškega Krasa. Odlikujejo se z divjo romantičnostjo skalnih sotesk. velikanskimi stenami, divjimi prepadi in mogočnimi podzemskimi prostori, skozi katere divja podzemska Reka, ki ji lahko sledimo ure in ure po drzno speljanih stezah. Ze v srednje visoki vodi je bobnenje in šumenje Reke tako močno, da je sporazumevanje zelo težko. V živo skalo vsekana steza se vije v prostoru velikih razsežnosti ob strmih prepadih, nekje v silni globini pa buči divja togotna Reka. Človeška moč in volja sta tu premagale navidezno nepremagljive težkoče in strahote te. ga divjega podzemlja ter odprle pot v domovjfc podzemske Reke. Zato so bili potrebni nadčloveški napori pogumnih domačinov in drznih raziskoval-cev, ki so v tem divjem pod-zemlju sledili meter za metrom divji Reki. Pri tem so morali premagati izredne težave na 2100 m dolgi poti podzemske Reke, ki teče stisnjena med str. me stene čez 25 slapov in nešteto brzic. Včasih, so morali raziskovalci z delom prenehati, ker je bilo treba sekati stopinje v živo skalo navpičnih sten da so sploh mogli nadaljevati piodiranje. Zgodovina raziska-vanja Škocjanske jame je edinstvena, saj nobena druga jama ni povzročila raziskovalcem toliko težav. Lega vodnih jam je vedno horizontalna, z nekoliko nagnjeno strugo. Kjer je strmec struge večji, nastanejo brzice, ako pa se struga nenadoma zniža za več metrov, se pejavi slap. Zmotna bi bila predstava, da so pota podzemskih rek lepo izgiajeni rovi. V resnici je vsaka oodzemska struga skupi na mnogih votlin, zvezanih med seboj z ozkimi ali širokimi rovi, ki so ponekod razširjeni v mogočne 6vorane ali pa utesnjeni v ozke podzemske soteske. Stene teh tako različno ob. likovanih prostorov so največkrat močno razpokane, spodje-dene z vodo, ki oblikuje kraški svet. Kakor si nadzemska Reka poglablja svoje korito iz leta v leto, tako tudi podzemska Reka. Pri tem pa Voda izpodjeda stene in skale, ki se končno zrušijo in sesedejo. Veličastno divje in lepe so slike ob takih podzemskih potovanjih. Ure in ure je mogoče prodirati globoko pod zemljo skozi velike prostore skrivnostnega sveta. Nemogoče je povsem toč. no opisati te divje lepe, včasih tudi strahotne slike in težave, ki se nudijo raziskovalcem globoko v notranjosti zemlje v vedni temi, kamor ne prodre noben svetlobni žarek, noben šum iz nad zemlje. Vodne jame so navadno malo ali nič zakapane, kar preprečuje z vlago nasičeno ozračje, ki ovira zadostno izhlapevanje vodnih kapljic. Izjeme nastopijo le v takih jamah, kjer je narava poskrbela za zadostno zračenje, kakor je to primer v Križni jami pri Ložu, ki je tako bogato in pestro zakapa-na kakor Postojnska jama. Ker si podzemska reka neprestano poglablja svojo stru- Posled slap v Malograjski jami. Skupina raziskovalcev v Križni jami go, polagoma zapušča stare prostore ter se seli globlje v notranjost. Ko še ni bilo v skalnem masivu Soviča pri Postojni podzemskih rovov, je reka Pivka zastajala in pri tem odlagala pesek, zemljo in druge naplavine ter tako ustvarila današnjo Postojnsko polj«, ki je še sedaj ponekod močvirno. Pritisk vode pa Si je v teku dolgih obdobij ustvaril v sedanji višini Postojnske jame požiralnike ter širil stalno razpoke v vodne rove. Dolga tisočletja je voda dolbla in grizla kredne apnence Soviča in si tako ustvarila podzemsko pot, ki jo je nujno potrebovala za odtok proti Planinski dolini, ter tako izoblikovala današnje velikanske prostore Postojnske jame. Ko si je Pivka pozneje uredila zadostni odlok v nižjih skalnih plasteh, je polagoma zapustila stare rove in se preselila 18,5 m niže v sedanje vodne rove, kjer ji lahko sledimo kilometre daleč. Za zapuščene vodne rove pa je napo-čila nova doba, ko se je začelo skrivnostno delovanje drob-nih vodnih kapljic, ki so začele krasiti gole skale, raepokani strop in razsekane skale s sigo in kapniki in tako v teku tisočletij ustvarile današnje bogastvo Postojnske jame. I. M. gali syoj denar v turistične ob. jekte. Leta 1934 je imela Jugoslavija 711 tisoč domačih in 235 tisoč tujih turistov. Do druge svetovne vojne je število domačih turistov stalno padalo, medtem ko je prihajalo vedno več tujcev. Leta 1939 je bilo le še 663 tisoč domačih, a že 276 tisoč tujih turistov. Dohodki domačega turizma so znašali 1934 leta 502 milijona dinarjev, od inozemskih turistov pa 309,1 milijona. Nova Jugoslavija pa je .takoj po osvoboditvi posvetila turizmu vso skrb, zlasti gradnji novih turističnih objektov in obnavljanju starih. K zgradnji no-vih objektov je država prispevala leta 1946, 1947 in, 1948 kar 251 milijonov 460 tisoč din. Od tega je bilo leta 1947 porabljenih 7 milijonov 853 tisoč dinarjev, naslednje leto 31 milijonov 607 tisoč din, leta 1948 pa že 212 milijonov cinarjev. Za obnovo že obstoječih turističnih objektov pa je bilo v teh treh letih porabljeno 348 milijonov 890 tisoč dinarjev, za ureditev in olepšan je turističnih mest pa 3 milijone 879 tisoč din. Turi-zem je v letih po osvoboditvi postal tudi pristopen za vse delovne ljudi. V letu 1949 je obiskalo v Jugoslaviji razna letovišča, kopališča in počitniške domove nad milijon 537 tisoč 819 ljudi. Tujih obiskovalcev je bilo nad 30 tisoč. Njihovo šte- V vilo se v zadnjih dveh letih močno zvišuje, saj je zanimanje za Jugoslavijo zelo naraslo, tujim narodom niso neznane lepote Jugoslavije a tudi ne junaška osvobodilna borba jugoslovanskih narodov, ki so se štiri leta uspešno upirali močnejšemu sovražniku. Vsaka republika v Jugoslaviji je po svoji specifičnosti, podnebju in turističnih predelih ter kulturnih in zgodovinskih spomenikih celina zas,e, a vse skupaj v svoji skladni lepoti privlačujejo turiste. Slovenija slovi po slikovitih gorah in lepih smučarskih terenih kot so Triglav, Pokljuka, Kranjska gora, Planica. Neznane niso še druge lepote Gorenjske, Štajerske z zelenim Pohorjem, Dolenjske in Slovenskega Primorja. Tudi prekrasno Blejsko jezero, ki je globoko 40 metrov in Bohinjsko jezero, ki meri v globino 37 metrov, leto za letom privabljata številne tuje in domače turiste. Bohinj je kaj lepa izhodiščna točka za Triglav, Komno z lepo, rnoderno opremljeno planinsko kočo, na Triglavska jezera itd. Tudi Ohridsko jezero privablja * svojo lepoto in nenavadno bistro vodo mnogo letoviščarjev. Spada med najlepša jezera v Jugoslaviji in je silno globoko, na svojem najglobljem mestu nič manj kot 286 metrov, torej se uvršča med tista jezera, katerih globina presega 150 metrov in jih je na vsem svetu komaj 20 do 25. Ohridsko jezero meri 350 kvadratnih kilometrov in spada s Prespanskim jezerom, ki leži v njegovi nepo. sredni bližini in obsega 275 kv. metrov, med največja jezera v Evropi. Od vseh jezer v Jugoslaviji pa so nedvomno najl6pša Plitvična jezera. Sestavlja jih vrsta jezer, ki leže kakor stopice drugo nad drugim. Petnajst jih j’e večjih, c>e-set pa manjših in so med seboj povezana s prekrasnimi slapovi. Plitvice, kjter je velik in čudovit narodni park, obišče letno povprečno 150.000 izletnikov, a letos jih je bilo še več, ki so uživali nenavadno lepoto Plitvičkih jezer in njihove okolice, kjer uspeva bujno rastlinstvo. Ce naštejemo prelepe obalne kraje Jadrana, jadranskih otokov, znamenitosti Bosne, Crne gore, Hercegovine in Srbije, bi spoznali, da je Jugoslavija silno bogata z naravnimi, kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi, ki so osnova za turizem. Tudi mesta v Jugoslaviji so Po svoji legi ali pa po zgodovinskih spominih za turiste silno privlačna. V bosanskih mestih še vedno živo občutiš nekdanje turško gospodarstvo, ki se pri preprostem ljudstvu še marsikje zrcali v njegovih šegah in običajih, prav iako tudi v Makedoniji, kjer je šele v novi Jugoslaviji postalo makedonsko ljudstvo enakopravno z drugimi narodi, ki ima svoj jezik in kulturo, ki je nihče ne zatira, temveč odpira in uresničuje. Izmed -mest je za tujca posebno zanimiva prestol, nlca Titove Jugoslavije, "Beograd. Beograd je v lanskem letu obiskalo nad« 7800 turistov. Naj. več je bilo obiskovalcev iz Srbije, Hrvatske in Slovenije, a tudi precejšnje število Makedoncev in drugih. Tudi Zagreb in Ljubljano je posebno v zadnjih dveh letih obiskalo mnogo turistov, zlasti inozemcev. ki so nato odhajali na letovišča ob severnem in južnem Jadranu ter na Gorenjsko. Z nenehnim zboljšsvanjem turističnih objektov v Jugoslaviji se bo turizem kmalu široko razmahnil in še bolj odprl pot domačim in tujim letoviščarjem. Kv V sredo zvečer je dejala gle. dališka skupina Cul.nar -Carli-Valpi, ki jo vodi L. Almirun-te, komedijo Belgijca Crcmme-lyncka «Topl0 ’»n mrzlo». Večer revščine bi lahko imenovali to pred&lavo in s tem tudi opravili svojo poročevalsko dclž-noit. Človeku se namreč samo smilijo ljudje, ki vlagajo svoje delo in trud za uprizoritev tako siromašne &k.om?dije». Končno se čudimo tudi upravi gledališča «Verdir>, kaj vse lahko pride m odrske deske tega gledališča, ki bi vendar lahko držalo nekoliko všji umetniški kriterij pri sprejemanju gostov. Zlasti (e pomkVmo na krivico, da slovensko gledniišie ne more nastopiti v občinskem gledališču. Smrt dveh slovenskih kulturnih delavcev Te dni Ha umrla v Ljubljani glasbenik dr, Josip Čerin in kulturno prosvetni delavec dr. Janko Pretnar. Dr. Joiip Čerin je bil doktor muzikologije.. Po dolgoletnem dehovar.ju v tujini, kjer je v sve.ovno znanih kopališčih prirejal simfonične koncerte, se je vrnil v domovino. Po razpadu avstrijske monarhije je bil dr. Čerin kapelnik ljubljanske Opere, nato pa je stopil v vojaško službfl, kjer je organiziral in vodil vojaško godbo v Ljubljani. Dr. Čerin je bil mu-zikološki raziskovalec in s,- je kot umetnik in znanstvenik ustvaril časten spomin v slovenskem kulturnem življenju. Dr. Janko Pretnar je bil po končanih študijah v Pragi, Parizu in Gradcu profesor na ljubljanskih srednjih šolah. Svoje pedagoško delo je večkrat prekinil, ker je šel po službeni dolžnosti v inozemstvo. Pozneje je bil upravnik Mestnega muzeja v Ljubljani, po vojni pa je vodil francoski institut vse do svoje smrti. Dr. Janko Pretnar je sestavil fran-cosko-shovenski ter rusko-slo-venški slovar, sodeloval pa je tudi pri pripravljanju gradiva za čitanke. Pokojnika je odlikovala izredna vestnost, ljubezen do dela in široko znanje. Njegovo delo bo ostalo trajno v slovenski kulturni zgodovini. K Narejene nove peči. C51* t*e«!lCa v p,!raTlu 'e do- k, ^ visok odstotek pla. V^Vi _ četrtine, in to v kot Plovnih objek- p?ravilih za potre-'svljr, in tudi za itbVan!uliort|eŽaVe ^ pri iz" ''m Vske„ eS». toaletnega )> za ^ mila. ker pri.nanj- ^vti^ja *aI)?>trebnih maščob. , j,,*** Parkete.laV° ‘°*Čil “ ^ bil ^45, -fiih V „ ,so namesto tJ K so,®000 l°n Pridelali v Izoli in Piranu Soli metel, krtač 'n tak° občutilo Potrebnih surovin. 0 kritikah Krležev e drame GOSPODA GLEMBAJEVI' Ko je izvedel dir. Bmniko Gaivella, da kliče "Katoliški glas>i uradne, katoliške cenzorje na pomoč zoper uprizarjanje Krleževe drame «Gospoda Glembajevi» v njegovi režiji na sporedu Slovenskega narodnega gledališča za Svobodno Tržaško ozemlje, se je zelo dobrodušno nasmehnil in pripomnil, da bi bilo dobro, če bi si tržaSki inkvizitorji ogledali poročila :-n ocene o u Gospodi Glernbafevih« iz {. 1931 in 1932 v takratnem ljubljanskem katoliškem dne v niku «Slovenec» ali v drugem tisku te smeri. Da bo tudi naše občinstvo vedelo, kako sodijo trezni katoliški kritiki o tej znameniti drami, prinašamo oceno, ki jo je objavil France Vodnik v »Domu in Svetu», 1932, str. 338 339, Temu katoliškemu kritiku se niti od daleč ne sanja, da bi zahteval črtanje važne vloge dr. Silberbrmdta. Kritika katoliškega ocenjevalca v “Domu in sveta” L1932 MIROSLAV KRLEŽA: GOSPODA GLEMBAJEVI Lahko se reče, da So bili višek minule sezone, kakor že tudj poprejšnje sezone 1930—1931, ko se je delo prt nas prvič; uprizorilo — ((Gospoda Glemibajevi«. Drama, ki pomeni vilšek v sodobni hr-vatsku dramatiki, je v interpretaciji slovenskih igravcev dosegla popoln uspeh. Uprizoritev pa ni bila samo dokaz teg’a, kaj zna avtor, marveč Pravtako tudi dokaz tega, kaj zmore naše gledališče, bolje naš igraivski an-^nabel, kadar svobodno ustvarja z roko v roki z odličnim režiserjem m močnim dramatikom. Miro-slav Krleža je s pričujočim delom nudil našim igravccm tekst, ki 'C pod spretnim vodstvom režiserja dr. Branka Gavtslle eruptivno razvezal njihove stvariteljske sile v pravcat; odrski triumf. Nič provincijanalizma, nič dile- tantizma, ni bil0 v tej upri-zoritvi, v kateri se je vse majhno in nedozorelo popolnoma umaknilo veliki, nesporni umetnosti. «Gospoda Glembajevb) so v resnici mogočno delo, ki človeka pritegne m porazi z neko, rekel bi, nevidno magično močjo, čeprav dramQ sicer kot idejna manifestacija pisateljeve bortbe, a tudi kot čista literarna tvorba v marsičem odbija. V čem je torej njena magična, osvajajoča moč? Ni mogoče reči, da bi to bila samo naturalistična fabula, ki odkriva pred nami v treh dramskih dejanjih gnilobo in propad glembajevske-ga rodu, pravtako ne, da bi to bila v prvi vrst; antime-ščanska smer pisateljevega idejnega napora. To oboje sicer prav močno karakterizi-ra delo, vendar pa je njegova človeška globina in zlasti umetniška vrednost vse bol j v elementamoati, strastnosti in silovitosti, s katero trga Krleža—borec krinko z obraza ljudi ter ustvarja Krleža— tvorec like svoje dramske vizije. Umetnik, ki priznava samo umetnost zaradi življenja, je pokazal v tem delu toliko elementarnega umetniškega talenta, da je morebiti neprostovoljno ustvaril videz naturalistične umetnine. V resnici samo le videz, zakaj tisti, ki tolmačijo «Glembajeve» izključno naturalistično-larpur-lartistično, nikakor niso na pravi poti. Ce ano namreč le nekoliko pozorni, spoznamo kmalu, dia so «Glemibajevi» drama nesporno idejnega in sicer etično ter družabno re volucijonarnega značaja. Z njo pisatelj podaja analizo meščanske družbe, a tudi o-tebno izpoved, srd, ogorčenje, obtožbe in kritiko. Naturalistična fabula mu je tako pc-rtalg umetniško potrebna. Da- la mu je tla, konkreten svet za njegovo borbo. Brez nje bi se bil izguibii v. dialektiki dialogov, a-li Pa morebiti v liri zrnih in patesu. Obstal bi bil tam, kj-er obstanejo navadi no vsi reformatorski retoriki in ideologi: pr; mesijanizmu brez umetnosti. Krleža je gotovo čutil to nevarnost, zakaj kot močan intelektualist ji je bil zelc blizu. (Ekspozicija!) Nedvomno pa je pri tem odločevalo še nekaj drugega. Pisatelj je potreboval dokaza za upravičenost svojega ogorčenja, proteste, borbe. «Glemibajeve» je zamislil Krleža-ideolog, ustvaril pa jih je Krleža-umetnik. Zafto se nam dozdevajo njegovi liki zdaj polnokrvni ljudje z individualnimi potezami, zdaj zopet le človeški simboli in fikcije. Gospoda Glembajevi ali glembajevščina? Vseeno. Podoba zla in pokvarjenost, ki izziva upor — aktivni no- sivec tega upora v drami je Leon; kj je obenem v umetniškem smislu nosivec proti-igre in glavni povzročitelj dramskih sporov in akcije —» te podoba mora vsakogar voditi na mej0 in k razgledom novega sveta. A kam? Alj ni drama brez odgovora? Leon je kljub uporu do svojega rodu vendarle tudli Glembay. Morebiti je sestra Angelika simbol nečesa neizgovorjenega, nadgiembajevskega, več1-nega? zdi se, da tudi ne. ZadL njega zadovoljivega odigovo-ra nam pisatelj ne da. V tem je tragika Krleževega svetovnega naziranja, naturalističnega idealizma, ki sicer pozna in prizna razliko med' zlim in dobrim, ki pa vendarle ne deluje odrešujoče, ker ne pozna absolutno dobrega in ker se obenem zoper človeško zlo bori tudi zoper idejo Boga. To daje drami nekak osnov, ni značaj brezupnosti in pesi. mizma. Po tem pesimizmu se ločijo ((Glembajevi)) od del meščanskega naturalizma; a prav teko se prav po tem nepremagljivem pesimizmu ločijo tudi od klasičnih del bodisi grške, bodisi moderne tragične umetnosti. Tak vt!sk je napravila na nas tudi uprizoritev, ki pa jie bila sicer y čisto odrskem smislu na višku. Režiser dr. Ga vel la je s pravo umetniško strastjo ali ljubeznijo ustvaril tekstu primemo odrsko podobo. Prostor in vzdušje, ljudje in igra, posamezniki in celota, maske in način interpretacije, vse se je skladale-v einofaiem stilu, ki nam je odkril glembajevsko aristokracijo V zunanjem blesku ter notranji razrvanesti in gnilo, bi. Uprizoritev je napravila vtisk plazu, ki se je utrgal ter se ne ustavi pred koncem. Igravci so težo igre vzdržali do kc«ca ter pokazali odlične sposobnosti. Levar kot stari Glemibay, Kralj kot Leon in Nablocfca kot baronica Ca-stelli so imeli najtežje vloge, a so jih rešili nadvse zadovoljivo *n, umetniško prepričevalno. Dobesedno prestavili so se v svoje Ufce, se potopili v njihove psihološke in intelektualne sestavine ter nam jih podal; verno v maski, gesti šn govoru. Enak-« so ob njih ustvarili doživete ter individualno izdelane odrske podobe Jerman ket Silber-brandt, Daneš kot Fabriczy, Železnik kot Puba. Tudi Skrbinšek, Sancin in Saričeva, k‘i so igrali vidnejše, da H manj-še uloge (zdravnik, nadporočnik, Angelika) so pokazali, da so odlični igravci. Kot celote nas doseda j še nobena igra ni tako prepričala o velikih sposobnostih naše drame, kakor uprizoritev ((Gospode Glembajevih«, FRANCE VODNIK \/ D F k k r V1,6*?611**« motnja se še vedno U [f r A/l r zadržuje nad našim ozemljem. I IlLIflL Vreme bo v glavnem oblačno, v jutranjih urah so možne razjasnitve. Verjetne so krajevne padavine. V prihodnjih dneh se bo vreme verjetno začasno izboljšalo. Včeraj Je bila v Trstu najvišja temperatura 17 stopmj; najmzja pa 13 stopinj. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA 10. NOVEMBRA 1951 iii a L ' iilV i .............................................................................................. ;.....|(.....iTTTrmiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiniiiiiniliwilllllWinwiWWB»i1WBWipgf^pM|iMfiH||Ž|p . . 1 ~ ^ :: :::: : cajli Sini!! i! i .]!] RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cooa Trsta: 14.35: Poje sopranistka Ota Ondina; 21.00: Veder sobotni večer. — Slovenija: 17.10: Vesele slovenske popevke; 20.40. Dela Offenbacha. — Trst II.: 12.15: Rimski Kors* kov: Španski capriccio: 21.50: Glasba iz baletov. Trst I.: 12.20: Simfonična slasba; 19.20: Francoske pesmi; 23.20: Plesna glasba. PRED NOGOMETNO TEKMO ITALIJA-ŠVEDSKA Igralci obeh moštev trenirali NEDELJA V ISTRI KINO FLORENCA, 9. — Švedski nogometaši, ki so prispeli v Florenco nekaj po drugi uri, so počivali precej dolgo. Sele proti enajsti so se napotili na florentinski stadlion, ki je navzlic »talnemu deievju v izvrstnem stanju. Nato so odšli na drug« skrajnost mesta, na igrišče Ri-fredi. na lahek atletski trening. Angleški trener George Rayncvr #e razdelil igralce moštva in pet rezerv v dve skupini, ki sta odigrali kratko trening-tekino. strinjajo v tem, d$ so Švedi fizično j*lo dobro pripravljeni ter da njih osebna tehnika ni pomanjkljiva. Ura je bila 13.40, ko je trener zaključil trening in poslal igralce na kosilo. Po. poldne so si ogledovali mesto, zvečer p« so šli v gledališče. Program za jutri le ni določen. Moštvo bo v nedeljo nastopilo verjetno v tej posavi: Karl Svemsson (26 let); Hans Malmstrcero (30), Erik Nilsson ™ . . ... - . , Olle Ahlund (31), Bengt Mnogo seveda ni bilo mogoče Gustaifssan (23) Gosta Lindh videti; v glavnem se opazovalci (26-; Egon Jonssan (30) Gosta Loefgren. (24), Folke Hobnbeit (23), Einar Karlsson (22), Sai»y Jacobsson. Švedsko javno mnenje je _ postavo zadovoljno, na mestu srednjega napadalca bj ljudje radi videli Rydiela. starega lisjaka, ki je na tefcroi piroti Jugoslaviji v Beogradu bil najnevar. nejši napadalec. V MontecaUni je zjutraj posu | ZADNJA PO R O čl UT] Smrtna žetev hudournika NarasMi hudournik Cosia je zalil vas Taverna-rio blizu Coma in povzročil smrt 16 vaščanov Velika škoda zaradi neurij v severni Italiji MILANO, 9. — Medtem ko so sprva odgovarjalj pritrdilno, deževje počasi pojema, prihaja, jo vedno pogostejša poročila o veliki škodi, pa tudi o številnih človeških žrtvah, katerih točno število še vedno ni znamo. Katastrofam« posledice je imelo deževje za vas Taverna-Pio blizu Coma, kjer je hudournik Cosia preplavil vas pri čemer je izginilo 18 oseb. Za 16 oseb so ugotovili, da so gotovo mrtve; našli so pa šele 6 trupel, nekatere tudi več kilometrov daleč od vasi. Do nesreče je prišlo, ker so plazovi, ki so se sprostili zaradi obilne moče, zasuli strugo hudournika, ki se je za naravno pregrajo razlil v pravo jezero. Razbesnelo vodovje je končno premagalo oviro in s strahovito silo pridrvelo v vas, kjer je strašno pustošilo. Tri hiše so popolnoma porušene, štiri pa so zelo poškodovane. Podrti so bili tudi vsi mostovi. [Vodovod ne deluje. Plazovi na cestah in porušeni mostovi povzročajo velike ovire v prometu. Velik plaz je zasul cesto ob zahodni obali Gardskega jezera v bližini Gardone . Riviera in pokapal pod sabo | dva avtomobila. Na stotine av-1 tomobilov je blokiranih na tej! važni prometni žili. Poplave reke Adda so povzro. j čile ogromno škodo v okolici Lodija, kjer je na več krajih promet mogoč samo s čolni. Več sto oseb je moralo zapustiti svoje domove. V okolici Milana je promet zelo nereden. Številne ceste so neprehodne, vlaikj pa vozijo s precejšnjimi zamudami. Dolomitska zelezniš.ka proga je prekinjena. Na ligurski rivieri dopolnjuje škodo, ki jo je povzročilo hudourno deževje, visoka plima, ki jo južni veter tira deleč čez obalo. V Genovi je v teh dveh dneh padlo več kot 500 mm dežja. Vendar so narastli vodo. toki začeli upadat! In promet je v glavnem spet vzpostavljen. Nekatere hiše, ki jih je voda spodjedla, so se porušile zaradi izredno močnega vetra. Močno je deževalo tudi na tlrenski obali južne Italije. Železnica. ki vodi ob obali Kalabrije, je bila včeraj prekinjena, ker je reka Castrocucco prestopila bregove in odnesla 30 m proge. Upajo, da bo promet vzipostavljen jutri. zlasti ker vidijo s trgovskega stališča v kitu bolj ribo kot se. salca. Toda danes je dunajski nadškof razrešil problem resen i teološki problem: aU je dovolje. no v pevk. jesti kitovo meso? Nekateri duhovniki, ki so jih vn«'ti verniki spraševal' za svet, issiaB-agsgBssg FODERAMI A. PERTOT TRSI - UL 61NNASTICA 22 TEL Vse potrebščine za krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših cenah velika izbira moških kompletnih oblek, dežnih plaščev, moških hlač in volnenega blaga. Mr mu hm dime Ir$t Largo Barriera Vecchia 15. Lastnik L Bronf IZKORISTITE PRILIKO! Povver, O. VVelles in C. Aubrv. Savona. 15.00: «Brez ljubezni«, S. Tracy in K. Hepburn. Viale. 16.00: «KomanQant Johny», , O. Cooper in J. Greer. Vlttorio Veneto. 16.00: «Prvakov povratek«, J, AUyson, Ste^art. Azzurro. 16.00: «Margareta iz Kor-tone», M, Frau Bcivedere. 15.00': «Krištof Ko- lumba, F. March, F. Eldridge. Marconi. 16.00: «Rio Bravo». Massimo. 16.00: «Necfosegljiva Primula Rossa». Novo Cine. 16.00: «Sneguliica», Jutri zjutraj dve predstavi’. Oeteon. 15.30: «V tenv našem življenju)), O. D. Havilland, B. Davis, G. Brent in Dennis Morgan. Mladoletnim prepovedano. Radio. 16.00: «Preko obzorja», D. VILamour i-n R. Dennine. Vittoria. 16.00: «Pesem sibirske zemlje», V. Vessilieva, Andreev. RADIO J (IlliOMLOVAllltllKK CO Sl K TK S TA SOBOTA, 10. novembra 1951 Poročila ob 7.00, 13,30, 19.30, 23.05. 7.15 Jutranja glasba 13.45 Veseli ritmi. 14.00 Tirolske pesmi in plesi. 14.30 Od včeraj do danes. 14.35 Poje sopranistka Ota Ondina. 17.30 10 let revolucije: a) Vstajenje Slovenske Istre; b) Iz uspomena na dane borbi. 18.00 Igrajo godbe na pihala. 18.15 Skoz svet in čas. 18.30 Za kratek čas. 19.00 Solistična glasba. 21.00 Veder sobotni večer. 21.30 Domači zvoki. 22.00 Lahka orkestralna glasba. 22.30 Plesni ritmi. 23.10 Glasba ra lahko noč. mlovenija 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Popu. 1 '.aren opoldanski koncert 14 15 Študentski sekstet igra znane melodije, 15.10 Zabavna glasba 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Ce želite biti kritik... 17.10 Vesele slovenske popevke. 17.40 Eksotične melodije. 18.20 Hrvatska narodna glasba. 18.40 Igra Kmečki trio. 19.15 Šedlbauer: Lirična sui- i ta, 19.40 Zabavna glasba. 20.00 Veseli večer. 0,40 Dela Offenbr,- 1 cha. 21.30 Igra Zabavni orkester 1 Radia Ljubljana. 22.15 in 22.45 Za | ples in razvedrilo. TKST I*. 7.30 Jutranja glasba. 11.30 Za vsakega nekaj, 12,00 Obljube in i dejstva. 13.15 Rimski Korsakov: Španski capriccio, 12,30 Zabavna j glasba. 13.00 Slovenske narodne Igra Šramel kvintet, Vrr.es poje duet. 13.30 Razne jazz zasedbe 17.30 Plesna glasba. 18.00 Glas A-merike. 18.15 Bruch: Koncert St. 1. za violino in orkester. 18.41 Ve sela glasba. 19.00 Kraji in ljudje. 19.15 Pester spored operne glasbe. : 20.10 Slovenski motivi. 20.40 Lahki orkestri. 21.00 Martinovanje. 21.30 Čajkovski: Hrestač. 21.51 j Glasba iz baletov. 22.15 Zabavn? ! glsaba, 22.30 Večerni ples. 23.00 | Nočni motivi. 23.35 Polnočna 1 glasba, I GELOSO Popolna superheterodinol Radiogramofon z 12 ploščami GELOSO je višek elegance in ekonomičnosti Vsi si ga lahko nabavite pri tvrdki RADIO 'HuMeM KORZO GARIBALDI 8 s samo 1000 lir takoj in V mesečnih ■vVv o r na o K I H lopniei rabljene aparate go najijih M* Pozor! Kadar imaš raztrgane čevlje se spomni, da boš pri LUŠI zadovoljen s ceno in prvovrstnim blagom Popravila v usnju, pari in vibramu Barvamo, širimo in prenavljamo točno in solidno v najkrajšem času ZAPOIIJKI SI: Trst - Ul. sv. FranCišha it 20 Posebna prodaja DEŽNIH PLAŠČEV OSTANKI IZ SKLADISC NAJBOLJŠE KVALITETE dežni plašči dežni plašči dežni plašči dežni plašči svileni za gospo i* čistega bombaža mako, dvojni za gospoda............................ iz čistega bombaža go®pe .... mako za iz bombaža sospe . . mako, dvojni za l. L L L l 9.500 C.SOO 11.500 NADALJE BOSTE NAŠLI OGROMNO ZALOGO DEŽNIH PLAŠČEV, KI JIfi -MOGOČE OBRNITI, VOLNENEGA GABARDINA NAJBOLJŠE KAKOVOSTI V SEBNIH MODELIH ZA GOSPODE IN GOSPE PO RESNIČNO UGODNIH CENAH mftfiflZZini DEL CORSf KORZO ST. 1 — BORZNI TRG ......................................................................................................................................n.........u........................ „...................................................................................................................................................... .......»■'''"""'"""jJi Uspeh hiei e — domišljave ro- na ubo mimogrede, ikoraj ne- 'T% ;--------------r ■ — v$ai Ojuiice — dobro o&spo Ama- opazno laiepelala: [AA ATIJA SKANDER !l0 2<>r razgaljen obležal za plotom potem so styvaTt,.liru, — JV ijo, ki je zakurAla zadnji dinar. «Ali res še nB veste kakšni '---------------------------------------------------------- —---! * I plotove v starem Izraelu Sentftorjanskc . oo°rLto ..r,- lbiiHe .n int Q„j SPlOh VOZnah) — PomAjtlimn mnni inlfnn obiranje, loja ujo,^ tako potrl, da je znosila od gospe Matilde vse pakete zaprte aomov in ji ni dala niti krhla limone, češ da jih niso dovolili prenesti čel mejo. Silno je postala zaskrbljena za usodo stx> jega gospodinjstva. Doma je ni čakal noben paket iz Amerike in je javno izjavljala, dn se «po-slej rte more več zanašati na svujtga norega mo|a», ter se je zato prisiljena «postaviti na lastne noge»;, zlasti še zato, ker mora preskrbeti hčer Rozalijo, sa kntero si> poteguje neki uni-verzitetni doktor, menda iz A-merike. ki ga je spoznala utam Z(!o!flj», toda niso se še odločili, ah 'nu jo bodo dali ali ne... V .ega tffja ig bilo gospej Matildi preveč, čez glavo, čez človeško in posebej prijateljsko dostojanstvo, skratka čez čast. In tu, dragi bralci, je zadnji povod naši zqi/dbi, kar ste go-tovo že uganili. Ko je namrtx ogorčena gospa Matilda po tednu dni sprevidela, da gospe A-maliji ni več do njenih prerokb — «odkar je avša zabogatela» ~ in da ji ne bo dala niti ny-ielice iz svoje zalogi, je v navalu svete jeze svoji nek- danji priiateljici takole zagodla: Ker je bil vsak prvi petek v mesecu pri njej največji naval, st je odločila, da bo izrabila ta dan m vsakemu svojih klientov ljudje so to! Saj so svojo teto pojedli...h In tako se je zgodba o ameriškem paketu širila ter razširila. Ker pa je vobče znano, da je na vsaki govorici vsaj drobec resnice in je zato z govoricami že od nekdaj mogoče vsakogar vsakomur, ki v to verjame, po ljubno klevetati, zlasti če se obrekovanje stalno ponavlja, kar se je » našem primeru pod vodstvom gospe Matilde teme-lijto posrečilo, je zgodbo izvedel tudi moj prijatelj. Izposodil sem si pet tisoč dinarjev in — kakor ste brali — sledil sem ji na Stari trg, v Portorož, pa spet nazaj na Stari trg. Danes družina gospe Amalije sicer nima več skupnega gospodinjstva, toda z rolojarjem so se spet spoprijateljili. Izkazalo se ie namreč, da sta mati in hči v naglici marsikaj po dvakrat kupili in tako sta lahko mnogo predmetov med seboj koristno omenjali. Do velike mere pa ju je zbližalo tudi skupno, skorajda tragično naključji: ko sta se vrnili v Ljubljano, so se pocenili mnogi predmeii, ki »ta jih nakupili z namenom da jih bosta doma prodalj tn urešili tako tudi neknj denarja»; pro dajati sta morali skoraj brez dobička. 1:1, kar je toliko kot nič. Se huje pa je, da se je medtem LJUBLJANSKI AMERIKANCI pozornost tako rekoč množično preusmerila v Frančiškansko ulico, v trgovino, kjer prodajajo polivinil blago, ki se še bolj sveti kakor nylon. in je zato nylon izgubil svojo nekdanjo zavidljivo ceno. Mojster Alfonz spravi nt preveč nasprotoval. Nanovo razpisani davki so namreč resno o-grozili eno njegovih vil in vse kaže, da jo bo moral prodati, če bo hotel ostati nad vodo- paketov. Do vina ga le je poredkoma spuste. Njegova žena Amalija vsakega tretjega ali četrtega, kadar pač dele upokojencem plače pre-strete poštarja med vran, podpiše nakaznico in nato izjavi, da »njegova* plača še za garan. liiar.o preskrbo ne zaleze. Dobri mož se mnogokrat spomn’ na Giuseppo in na življenjski eliksir, o katerem pa si svoji dragi Amaliji —tafco jo klit e zaradi ljubega miru v hiši — n« upa črhniti niti besede. «Nesrečen konec/* — «Nere-vblucicmaren konecln — utegne red kdo spoštovanih bralcev, ki ne razume globokega smisla teh tolikanj pogosto napačno uporabljanih besed. «Oportunistični konech — »Zgodba brez perspektive!)) — sodi morda spet kdo med cenjenimi bralci, ki mu je površno estalo v spominu samo zunanje dogajanje naše humoreske, češ, kakšen smisel ima opravljati neko malomeščansko družino s Starega trga in ji javno očitati, da se je za letošnjo zimo založila z makaroni! «Napai na naše obrtnike, ki so res vsa k dara dražji, toda to. likanj jih potrebujemo!» — bo ugovarjal kdo novoporočencev, ko le poldrugo leto prosjači mizarja za eno samo posteljo. m katero bi se rad preselil s trdih tal s svojo nevesto, ki je medtem ie zdavnaj postala: moja žend». Itd... Toda če natančno premislimo, dobrohotni bralci, potem se utegnemo polagonia sprijazniti z ugotovitvijo, da vsa literatura, od svetopisemskih legend in guslarja Homerja pa do bradatega Stendhala in našega dobrega Cankarja ni nič drugega kakor neverjetno predrzno in vča. si h kar nesramno opravljanje. — Pri tem pa seveda ne mislim — kar spoštovani bralci brez mojega opravičila nedvomno verjamejo — domišljavo primer lati to skromno pisanje z velikimi mojstrovinami omenjenih pisateljev; navajam jih le za zgled in v neizpodbiten dokaz: Pomislimo m primer na to, kako sveto pismo grdo okleveta sivolasega očaka Noeta, katere, mu se je nekega soparnega dne pripetilo, da je odkril trsno, »e ga napil m nato docela pijan sploh poznali). ~ Pomislimo, kako Homer naravnost, nesramno obira svojega junaka Ahila, ki se je meni nič tebi nič — tako rekoč po sorodniški Uniji ~~ lepo pomenil z bogovi in ve zaradi jako lepe (to moramo priznati) deklice Bnseide, katero mu je ukradel kralj I. A-gamemnon, enostavno prenehal bojevati s svojo brigado ter tako «množfco duj močnih upotil je v Hadove dvoren (pD naše: v pekel). — In da ne govorimo o Stendhalu! Kaj je vse ta Napoleonov intendant (kaj pa so intendantje, vemo iz partizanov!) napletel na primer okoli grofice Sanseverine! Sama božja »reča, da so ga univerzitetni študentje na pariški Sorbrmni in vsaj do neke mere tudi na naši nekdanji «Universitas littt. rarum Alerandrina« kaj kmalu razkrinkali ter mu dokazali: prvič — da je bil majhen, debelušen in grd; drugič — da je bila grofica Sanseverina jako lepd; tretjič — da se je vanjo zaljubil; četrtič — da ga ni marala: in petič — da se ji je zato maščeval s celim romanom ter jo za vse veke vekov, dokler bodo ljudje znali brati, nesramno oklevetal. — Ce pa pomislimo na hašega očaka Cankarja. manj žolčno obiranj*’. pVc^jL,« rmraulianie. skratk »...nljf opravljanje, s/craiKu, ^s0l)’1 klevetanje našega nnarodm- ,.<*») Tako upam, da se neke mere »b« fi- no ost, ki bi w . go*P skupno gospodinjs ^la mam, češ da je takoP ^ ^ m opravljanje, d t da v literaturo. jprtrevolu« V in°^ortuvisličnem ** perspektive* pa.3f_ mar'J„lno spoštovani bra«* varni, čemur bQ*le takoj pritrdil'; bfeia\ 0jc pred kr°tkl’’L0m‘ n)enLtil"* spe Amalijo v kr J) gOSpoi drttiine. Vsi, tv rp1n ^ Rozalija, so se s P /ce- nili od mene. no «°i>rekfa ‘L i>ama». Tudi P , j„r in .^i spa Emilija* ™ed Mgfa* gospe Amalije. stV^L v«c’ živim, ker sem ^ ,narf ^ doma, me Po^ ikoO^ s(?tK: - in ne marajoj' ^en ^i. sebe; Pr«iira]?sev, raz^ e: »r modrujejo o vse■ seo oklevetajo vse raZ^JZfi# voKiljM i* v£. škodujejo. koW°razen ,eo močeh, vsem (Konec) UHKUN1STVO: ULICA MON1ECCH1 it. 0, Ul. i.aa Te le tun Stev. 93-80» m 94-S38. Pojtn. predal »M, - OPKAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA it. 20. — Telefonska Sl. 73-38. OGLASI: od 8.30- la m od 18- 18. • Tel. 73-38 Cene oglasov. Za vsak mm viSlne v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir. Zb FLRJ: za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO - Tiska TržaSki tiskarski zavod, - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-IJ„ Tel. 11-33. Koper, Ul, Battitt! 301a-I Tel. 70 NAROČNINA: Cona A: mesečna 330, četrtletna »00, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Irvod t, mesečno ISO din. FLRJ: >mo& 6’ mSKega Zgf. PoStm tekoči račun »a STO . zvu. Založništvo tržaSkcga tiska, Trst U.537«. — z, Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ^ - Ljubljana TyrSeva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90333-7, — Izdaja ZalolniStvo trZažKesa tisk3