PoAftnina plačana ▼ po to vi ni m Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za /i leta 60 Din, za 'It leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din, — Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 97. Uredništvo in upravništvi Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tel. St. 25-52. Ivhnia vsak torek, če-llflaia trtek in soboto Ljubljana, sobota 29. avgusta 1936 fon-m Posamezni f'CA Številki Din ■ Za naš ies! eno Ni bogata Slovenija, ali bogastvo ima — svoje lesno bogastvo. Takrat, ko smo najbolj uživali to bogastvo in bili največ deležni njegovih dobrot, se tega bogastva sicer nismo dosti zavedali, ker je pač človeška narava takšna, da zna prav ceniti vrednost vsakega predmeta šele takrat, ko ga izgubi. Tako se tudi šele sedaj v polnem obsegu zavedamo, kaj bi nam moral biti les in koliko bi nam mogel dajati, ko so nevšečne razmere zaprle našemu lesu dohod na tuje trge. Toda naši dobri kmečki gospodarji in naši lesni industrialci ter trgovci po poklicu so se vrednosti našega lesa vedno zavedali. Ni bilo kmečkega gospodarja, ki je spoštoval tradicijo kmečke hiše in ki je dal nekaj na svoje ime, da ne bi skrbel za svoj gozd in ga skušal zapustiti svojim potomcem kot čim bolj bogato dediščino. Kdor je bil pravi slovenski človek, ta je svoj gozd ljubil in trpel, kadar so ga razmere prisilile, če je moral prezgodaj sekati gozd ali ga je moral preveč razredčiti. Skrbno je čuval naš kmetski človek skozi generacije in generacije svoj gozd in ga tudi očuval, da se more edino slovenski kmet v Jugoslaviji ponašati s tem, da je največji gozdni posestnik na svojih tleh. Ta ljubezen do gozda pa je dala lesu tudi v slovenski kulturi posebno in poudarjeno mesto. Slikane skrinje, najraznovrstnejše rezbarije, vse naše pohištvo priča o ozki zvezi našega človeka z lesom. Gozdu je posvečena cela vrsta pesmi in Slovenija brez gozda bi izgubila ves svoj čar in vso svojo lepoto. Pri tem velikanskem pomenu lesa za našega človeka je prav za prav nerazumljivo, kako je moglo priti do tega, da se niso tudi javne oblasti v zadostni meri zanimale za naš les. Že celo nepojmljivo pa je postalo to nezanimanje v časih, ko je težka kriza pritisnila vse naše lesno gospodarstvo k tlom. Ce katero vprašanje, potem bi moralo biti vendar lesno vprašanje med Slovenci popularno, saj je to vprašanje 140.000 malih kmetskih posestnikov, saj je to vprašanje, na katerem je polovica vse naše sedanje Slovenije di-irektno interesirana. Če že niso oziri do slovenskega gospodarstva, ki ima od lesa svoje največje dohodke, mogli vzbuditi skrb odločujočih mož za slovenski les, potem bi vsaj teh 150.000 volilcev, ki žive od lesa moralo vzbuditi zanimanje za to vprašanje. Da se to ni zgodilo, je le dokaz več, kako še slabo razvita je naša politika. Zato pa je bila že nujna potreba, da se vsem odločujočim krogom in vsej javnosti že enkrat na-aorno pokaže, kaj je naš les, kakšen pomen ima za vse naše narodno in gospodarsko življenje in kako veliko bogastvo bi nam mogel donašati, če bi bolj skrbeli za našo lesno proizvodnjo ter industrijo in za našo lesno trgovino. Visoko priznanje zasluži zato uprava Ljubljanskega velesejma, da je to nalogo prevzela in jo v svojih mojstrskih rokah tudi dovršeno izvedla. Kdor bo obiskal na velesejmu razstave, ki so jih tam priredili naši požrtvovalni in idealni lesni trgovci, ta bo ostrmel nad tem, kar bo videl. Želeli bi le eno, da bi vsi ti tisoči obiskovalcev pomislili tudi na to, koliko ogrom- nega dela je bilo treba, da se je moglo njihovem očem razkazati vse te zanimivosti in vse te lepote. In še eno bi želeli, da bi si razstave res dobro in natančno ogledali, da bi spoznali vrednost našega lesa in da bi cenili svoj les tako, kakor zasluži po svojem pomenu za naše gospodarstvo in za našo kulturo. To pa želimo, da bi postalo geslo: za naš les splošno in da bi se pod silo tega gesla začela tudi nova politika, ki bi na vse zadnje dala našemu lesnemu gospodarstvu vendarle to, kar za svoj napredek neobhodno potrebuje. Nehati se morajo že te neznos- ne razmere, da ostajajo tudi najbolj tehtne zahteve naših lesnih gospodarjev neupoštevane. Za naš les je treba nekaj storiti, ker ves naš narod trpi, ker se za naše lesno gospodarstvo nič ne stori. Pa še nekaj je treba naglasiti. Skozi leta in leta so dajali naši lesni industrialci in trgovci državi milijone in milijone deviz od našega dela. Ne gre, da se pusti sedaj, da se njih premoženje na dražbah uničuje, ker zaradi splošne gospodarske krize ne morejo zadostiti vsem svojim obveznostim. Še najmanj dopustno pa je, da jih uničujejo oni, ki so sami deležni zaščite in ki sami ne iz- polnjujejo svojih obveznosti do drugih. Takšne dvojne morale in dvojne pravice mora biti konec. Za naš les! To je geslo letošnjega velesejma in to naj postane tudi geslo naše državne gospodarske politike in lepši časi za vse nas se bodo začeli. Niti misliti pa se ne upamo to, kakšne bi bile posledice, če bi tudi tako mogočno opozorilo, kakor je letošnja velesejm-ska prireditev: Za naš les! ostalo brezuspešni. Zato pa vsi na delo, da bo delo zaslužnih prirediteljev jesenske lesne razstave doseglo popoln uspeh, da Ik> v resnici zavladalo v našem javnem življenju geslo: Za naš les! Razdelitev Zborničnih volilnih okroiii Odiok trgovinskega ipinistra dr. Vrbaniča Kakor smo že poročali, je trgo-j 10. okraja Laško in Šmarje, vinski minister odredil, da bodo “ -------*— r volitve v Zbornico za TOI v Ljubljani dne 29. novembra. Ta dan ne bo nobenih drugih volitev. Sedaj pa je izšel tudi odlok trgovinskega ministra, s katerim se določajo posamezna volilna okrožja ter se določa tudi, katere stroke mora biti kandidat v nekih okrožjih. Posebno značilna so v tem pogledu določila za mesto Ljubljana, ki ima v bodoče v trgovinskem odseku namesto štirih samo dva zastopnika. Volilna okrožja se z odlokom trgovinskega ministra določajo takole: Industrijski odsek se razdeli na dve okrožji, ki izvolita skupno 16 zborničnih svetnikov in 16 namestnikov. Prvo volilno okrožje tvori Ljubljana, ki izvoli po štiri svetnike in namestnike, drugo okrožje pa tvori vsa ostala banovina. Kandidati v Ljubljani morajo biti iz naslednjih strok: predelava lesa, opekarska industrija, tiskarska in premogovna industrija. Trgovinski odsek se tudi razdeli le na dve okrožji, in m 11. okraj Celje z mestom Celje, 12. vol. okrožje okraja Gornji grad in Sloveniji Gradec, 13. okraja Slovenske Konjice in Dravograd, 14. okraj Maribor levi breg mesto Maribor, 15. okraj Maribor desni breg, 16. okraj Ptuj z mestom Ptuj, 17. okraj Ljutomer, 18. okraj Murska Sobota, in 19. volilno »k rož. j e tvori okraj Dolnja Lendava. Gostinski odsek je tudi razdeljen na dve 'volilni okrožji, in sicer tvori prvo okrožje mesto Ljubljana, ki izvoli po dva svetnika in namestnika, ki morata biti restavracijske ali hotelirske stroke, drugo okrožje pa vsa ostala banovina. Volilni odbor V smislu čl. 11. ministrske uredbe o volitvi svetnikov v gospodarske zbornice je imenoval ban dr. Natlačen naslednji volilni odbor: Predsednik glavnega volilnega odbora je banski tajnik v Ljubljani Fran Šink, njegov namestnik pa banovinski tajnik Jakob Tovornik. Člani volilnega odbora so: kot zastopnik industrijskega odseka Od 1.—13. septembra LJUBLJANSKI VELESEJEM 50°/# popust na železnici, par obroditi in avijonih Na odhodni želcznifiki postaji kupite rumeno legitimacijo ra Din 2’—• Vsedržavna razstava ..ZA NAŠ LES-Živalski trg. Divjad v parku Velika vrtnarska razstava Industrija, obrt, trgovina. —■ Domače preproge. — Perutnina, kunci, golobi. Ilibe itd. Tekmovanje harmonikarjev 13. septembra. Krasno zabavižie. — Velikomestni varldtt popoldne in ’ zvečer. — Vabimo vas dr. Mirko Božič, član upravnega sveta tvornice »Saturnus«, njegov namestnik pa dr. Josip Dcrmastl-ja, predsednik upravnega sveta »Sfore«; za trgovinski odsek: Zvonimir Lukič, lastnik modne in konfekcijske trgovine v Ljubljani, njegov namestnik pa Anton Sfiligoj, trgovec s pisarniškimi potrebščinami; za obrtni odsek: Avgust Martinčič, ključavničarski mojster v Ljubljani, ir mestnik pa Fran Pcr-činlič, elektrotehnični podjetnik v Ljubljani; za gostinski odsek: Janko Sker-lep, ravnatelj Grand hotela »Union« v Ljubljani, namestnik Franc Rozman, gostilničar v Ljubljani. 7« delovodjo je imenovan uradnik Zbornice za TOI Janko Traven, za njegovega namestnika pa dr. Jyre Koce, tajnjk Zbornice. Kai pa z nekmetskimi dolžniki? Nikakor ne moremo soglašati z mnenjem, ki smo ga čitali v zadnjem »Zadružnem Vestniku«, da namreč vprašanje nekinetskih dolžnikov ni tako kritično, kakor vprašanje kmetskih dolgov. Da je ta trditev prazna, se vidi že iz tega, da so kmetski dolžniki danes popolnoma zaščiteni, dočiin ipa so ki izvolita kakor oba industrijska vsi drugi dolžniki brez najmanjše " I o.... t /, I Lil n)lL' odseka po 16 svetnikov in namestnikov. Prvo volilno okrožje tvori Ljubljana, ki ima pa le dva svetnika in namestnika, vsa ostala banovina pa tvori drugo volilno okrožje, ki izvoli po 14 svetnikov in namestnikov. V Ljubljani morata pripadati kandidata trgovini z deželnimi pridelki in mali trgovini. Trgovci drugih strok v Ljubljani ne morejo kandidirati. Največje izpremembe pa so v obrtniškem odseku Ves odsek se razdeli na 19 volilnih okrožij, ki izvolijo skupno 20 svetnikov in prav toliko namestnikov. Prvo volilno okrožje tvori mesto Ljubljana, ki dobi dva zastopnika, vsa druga volilna okrožja pa izvolijo po enega svetnika in namestnika. V Ljubljani morata pripadati kandidata gradbeni in živilski stroki. Druga volilna okrožja so: 2. volilno okrožje tvorita okraja Radovljica in Škofja Loka, 3. vol. okrožje: okraj Kranj, 4. okraj Ljubljana-okolica, 5. okraja Kamnik in Litija, 6. okrajaLogatec in Kočevje, 7. okraja Novo mesto in Črnomelj, * - \ 9. okraj Brežice, zaščite. In tu mislimo predvsem na one dolžnike, ki so prišli v sedanji težavni položaj brez svoje krivde, bodisi zaradi splošne gospodarske stiske, bodisi tudi zaradi kmečke zaščite same ali pa celo zaradi zaščite onih denarnih zavodov, ki jim ne izplačujejo vlog, a zahtevajo od njih, da jim poravnajo vse njih obveznosti. Niso pa niti osamljeni primeri, ko so morali v konkurz ali prisilno poravnavo tudi dolžniki, ki ne morejo plačati svojih obveznosti le zato, ker jim država ne plača tega, kar jim dolguje. Zahtevati od trgovca, da plača vse, trgovcu pa vzeti pravico, da izterja to, kar mu dolgujejo drugi za prejeto blago, je pač čisto ne mogoče stanje. Prav tako nemogoče pa je, da je brez zaščite tisti, ki ne more dvigniti tega, kar ima v denarnem zavodu. Takšna pri stranska zaščita ni dejansko nič drugega ko groba krivica. Zato pa tudi zahtevamo, da se že enkrat reši vprašanje zaščite za vse dolžnike, ne pa le za nekatere. In če se misli sedaj v resnici rešiti vprašanje kmečkih dolgov, potem se ta namera ne bo posrečila, če se ne bo obenem rešilo tudi vprašanje drugih dolgov. Izkušnja s kmečko zaščito je to že dovolj jasno pokazala in drugače tudi biti ne more, ker je gospodarstvo živ organizem, v katerem je usoda enega stanu navezana na usodo drugega. Enostranske zaščite smo imeli že dovolj, zato pa je tudi vse vprašanje ostalo nerešeno, kakor je bilo. V zvezi s tem pa je treba poudariti še nekaj! Ce je res, da smo tik pred rešitvijo vprašanja dolgov, potem pa je neobhodno, da se tudi vse dražbe ustavijo, dokler se nova rešitev ne izda. Vendar ne gre, da bi prišli ob premoženje ljudje, ki bi par dni kasneje bili deležni nove dobrote. Tudi na n ek met« k e dolžnike je treba misliti, ker je njih položaj še posebno težaven, ker so pač edini, proti katerim je dovoljena vsaka dražba in vsaka eksekucija. Nikakor nočemo, da bi se dajala slabim dolžnikom potuha, toda še bolj bi bilo napačno, če bi zaradi slabih predpisov propadali oni, ki so se izkazali kot dobri gospodarji in ki so danes v stiski le zbog splošnih slabih razmer. Španija na ro darskega Šef pariške pisarne velike svetovne časopisne agenture United Press Heinz, ki ima potni list, vi-diran od upornikov ko od vlade, opisuje razmere v Španiji takole: Štirje tedni državljanske vojne so spravili Španijo na rob propada. Naj zmaga kdorkoli, bitko bo na vsak način izgubila Španija. Tudi če bi uporniki zavzeli Madrid in ustanovili tu fašistično diktaturo, vendar s tem ne bo nemirov konec. Ce pa zmaga madridska vlada, potem pomeni to koneč španske republike iz 1. 1931 in vlado rdečega radikalizma. Španska revolucija se ne bo končala na bojnem polju. Narodna fronta je oborožena in na stotisoče španskih radikalnih socialistov, komunistov, sindikalistov in anarhistov, ki so sicer med seboj neenotni, so združeni po silni mržnji do fašiz ma in militarizma. Vlada jih je granatami in orožja ne bodo dali iz rok brez boja. Oni bodo stalna garda za vse bodoče krvave nemire. Skrajneži z desnice in levice davijo drug drugega in ni sile v Španiji, ki bi jih mogla ločiti. K temu pa je treba dodati še splošno razcepljenost, ki vlada v Španiji. Vojska je razdeljena na dva tabora, vlada je neenotna in državljanska vojna se je razpasla v vojno do iztrebljenja. Kakor spaja vse levičarje samo mržnja do fašizma, tako je tudi vez desničarjevi silna mržnja do komunistov in njihovih zaveznikov. Ta mržnja ne dopušča nobene obzirnosti in zato postaja državljanska vojna vedno bolj krvava in zato se brezobzirno ruši vse, kar more kolikor toliko koristiti nasprotniku. Brezobzirno se uničujejo dobrine in zato čaka Španijo gospodarska katastrofa, pa naj ee konča revolucija z zmago oborožila s strojnicami in ročnimi | tega ali onega tabora. £ng. J. Rustia; Gozdovi - naše bogastvo Les — važen faktor v naši trgovinski bilanci Če hočemo z uspehom začeti in (izvajati naše načrtno narodno gospodarstvo, tedaj je neogibno potrebno, da poznamo vse panoge našega gospodarstva (njih ustroj, [proizvodnjo, zmogljivost). Ugotovi-fti bi tudi bilo treba množino in zaloge surovih, celotno proizvodnjo der porabo pridelkov in izdelkov [(domačega in tujega trga)! Proizvodnja in poraba lesa ter lesnih izdelkov 6ploh sta najpomembnejši del našega narodnega gospodarstva. Za načrtno ureditev te gospodarske panoge pa moramo Smeti natančne podatke o obsegu naših gozdov, o njih doraščanju in izsekavanju, o višini proizvodnje •lesa. Vedeti moramo, kakšna je največja možna proizvodnja, ki ni škodljiva za naše gozdove, pokrajine, zemljo in za lesno gospodarstvo. Vedeti moramo tudi, koliko lesa potrebujemo za svoje potrebe in za izvoz. Naša proizvodnja lesa ne sme znatno presegati tega, kar porabimo sami in kar izvažamo. Les, kolikor ga proizvajamo čez mero in potrebo, nam propada. Razen tega pa so izgubljeni še vsi izdatki za proizvodnjo lesa, kolikor ga je za naše potrebe odveč. Jugoslavija spada glede gozdov med bogate produkcijske in izvozne države. Njeni gozdovi se razprostirajo na ploskvi 7,720.005 ha in zavzemajo 31-2 (308)% celotne površine države. Le Finska (65-2%), Švedska (51-6), Avstrija (37-4), Češkoslovaška (33-2) in Luksemburška (32*5%) izkazujejo v odstotkih ugodnejše razmerje glede razprostranjenosti gozdov. Državni gozdovi Jugoslavije zavzemajo ploskev 3,628.000, občinski, zadružni, zakladni 1,544.000, zasebni pa zaokroženo 2,547.000 ha. Med izvoznimi državami zavzema Jugoslavija sedmo mesto z 2 9 milijona m8, medtem ko izkazuje n. pr. Finska (ki ima 25'26 milijonov ha gozda) 13-9 milijonov in nam prednjači Avstrija s komaj polovico gozdne ploskve (3-14 mi-ilijona ha) s 3-7 mili j. m8. Na svetovnem trgu participira naša država z 0-38% in zavzema 43. mesto. Ugodnejši odstotek glede tega imata sosednji državi Italija z 2-9% in Avstrija z 0-94%. Produkcijska sposobnost naših gozdov se ceni na letnih 15’5 milijona m8, od teh 6 milijonov m8 lesa za tehnično porabo in 9'5 milijona m8 drv za gorivo (61-3%). Tu je viden vpliv razmeroma ve-llikega obsega nizkih gozdov in grmovja Donavske, Zetske, Var-darske in Primorske banovine. Sosednja Avstrija producira 9’32 miilijona m3, od teh 5-7 milijona 1(61-3%) tehničnega lesa, medtem jko odpade v Italiji od letne produkcije 15 milijonov m8 le 1-5 mi-Oijona m8 na les za tehnično porabo; tako da gre v Italiji “/i® producirane količine na ognjišče in v Ikope. Prof. Marinovič ceni v svoji že pomenjeni knjigi potrošnjo na gla-K*o v naši državi na 0-4 m3 gradbe-inega lesa in 0-6 m3 drv, kar bi dalo skupno okroglo 14 milij. m3. Če prištejemo temu še izvoz okroglo 3 milijone m3, dobimo povprečno letno izkoriščanje 17 mili-|tjonov m8, kar kaže poseg v zalogo titarih sestojev. Naj slede predmetni statistični podatki za Dravsko banovino, zbrani od šumarskega odseka banske uprave. Največ gozda v Sloveniji je v rokah manjših gozdnih posestnikov Po stanju koncem leta 1935. se je območje Dravske banovine raztezalo na ploskev 1,574.636 ha, od katerih je prištevati produktivnim 1,500.004 ha (95.27 %). Gozdna površina znaša po davčnem katastru 679.270 ha ali 45-28 odst. napram celotni produktivni površini, faktično z gozdom obrasle površine je pa 705.631 ha, t. j. 47-05% produktivne ploskve. Državnih in versko-zakladnih gozdov je banovinskih .... občinskih ..... drž. železnic .... imovnih občin . . . škofijskih, župnih, samostanskih, cerkovn. solastnikov .... deln. družb, društev, zadrug, bank, hranilnic .................. razlaščenih gozdov individ. malih, srednjih in velikih gozdnih posestnikov . . 20.032 ha 872 ha 3.934 ha 986-ha 3.803 ha 16.693 ha 16.902 ha 9.876 ha 20.868 ha 585.304 ha t. j. 86% celotne gozdne površine p. k. Posestnikov, ki imajo nad 100 ha gozdov, ima banovina 310, medtem ko je posestnikov, ki imajo gozda pod 100 ha — 138.690. Po kalkulaciji, napravljeni po šum. gozdnih referentih, znaša produkcija v letu 1935: Celotna množina 1,558.382 m8, in sicer 702.952 m3 trdega in 855.430 m3 mehkega lesa. Od celotne količine odpade na les za tehnično porabo 818.203 m3 (52%) in 589.315 m3 na drva za gorivo ter 66.807 m3 na drva za oglje, medtem ko je bilo ostankov v gozdu in na žagah 84.057 m3. Važno in v letih slabe letine, zapor živine je les odločujoč glede aktivnosti naše trgovinske bilance. Iz spodnje tabele je razvidno razmerje izvoza lesa napram celotnemu izvozu, ki dokazuje pomemben vpliv izvoza gozdnih proizvodov na dohodek od celotnega izvoza. Višek vrednosti je dosegel izvoz lesa v 1. 1924 z 2.29 milijarde din (24% celotnega izvoza), a po količini pa v 1. 1929 z 2.47 milijona ton (47% celotnega izvoza). Po občutnem padcu v 1. 1925, 1926 se izvoz lesa zopet postopno dviga do vključno 1. 1929, od tu se pa uveljavljajo posledice svetovne krize in to posebno v 1. 1932. Primera izvoza gozdnih produktov s celotnim izvozom: sankcije, nekoliko tudi že 24. aprila 1934 s strani Italije zvišane carine, posebno glede izvoza lesa iz Dravske banovine v Italijo, ki je bila naš riajvečji odjemalec, (v 1.1933 n. pr. je šlo od skupnega izvoza lesa 67 % žaganega mehkega lesa, 55 % trdega lesa, 90% drv in 70% oglja v Italijo) na ne prej poznani minimum. Tako je znašal izvoz lesa v Italijo v oktobru 1935 še 63.3 milijona din (85% skupne vrednosti), v novembru 53.8 milijona (67%) v decembru 3.9 milijona (9%), v januarju 1936 4.1 milijona din (22%). Precej lesa smo izvažali v tujino, zlasti v Italijo. Zaradi sankcij smo ta trg domalega popolnoma izgubili. Ker pa nismo dobili zanj enakovrednega nadomestila drugod v tujini, naša sedanja proizvodnja lesa znatno presega domače potrebe. Skladišča so polna in cene lesu neprenehoma padajo. Ce so se hoteli naši lesni proizvajalci ogniti nadaljnjemu razvrednotenju njih blaga, so morali proizvodnjo lesa hudo omepti. Ta omejitev je povzročila spet brezposelnost lesnih delavcev ter zastoj in propada- nje lesne trgovine. Prav ta panoga našega narodnega gospodarstva pa preživlja največ mladih ljudi (delavcev, voznikov, obrtnikov itd.), zato se posledice stiske lesnega gospodarstva tako močno občutijo. Tudi za našega kmeta postaja zastoj v lesni proizvodnji vedno bolj občutljiv. Gozd mu je po navadi edini vir dohodkov, iz katerih plačuje davke ter kupuje obleko in druge potrebščine. V prvih šestih mesecih tekočega leta je bilo izvoženega našega lesa skupno v vrednosti 254.2 milijona din (15% celotnega izvoza), a v isti dobi 1. 1934 — za 416.9 milijona (26%), v letu 1935 — za 401.9 milijona din (14%). Izpadck v prvem polletju tekočega leta znaša nasproti letu 1935 okroglo 148 milijonov nasproti letu 1934 okroglo 163 milijonov din. To znatno in občutno zmanjšanje izkupička za les v prvi polovici 1936 napram isti dobi leta 1935 ali 1934 je le posledica navedenih sankcij in protisankcij, ko za to izgubo tudi ni bilo najti kompenzacij. Kakor je mogoče domnevati n izjav dobro poučenih krogov, ni upanja, da bi se možnost izvoza lesa kaj kmalu izboljšala. Zato je pa tem nujnejša potreba, da se osamosvojimo glede nekaterih potrebščin, ki jih za drag denar uvažamo iz tujine. V letu 1935 smo n. pr. izdali za »lini« žagani les 2.7 mi- lijona din, za tiskarski papir 35 milijonov din, za izdelke iz lesa 7.8 mlijona din, za petrolej, bencin 76.3 milijone din itd. Učimo se avtarkije od naših bližnjih sosedov Avstrijcev in Italijanov, da z intenzivnim in racionalnim izkoriščanjem naše bogate lesne produkcije doma nadomestimo izpadek na svetovnem tržišču. Za rešitev, oživljenje in povzdi-go našega lesnega gospodarstva je nujno potrebno, da poiščemo novih možnosti za povečanje porabe našega lesa ter tako spet zviša 10 proizvodnjo lesa in oživimo lesno trgovino, obrt in industrijo. Z dobro premišljeno in vsest i-sko propagando med najširšimi plastmi našega prebivalstva lahko dosežemo znatno povečanje porabe lesa s te i, da nazorno prikažemo tudi laiku, za kaj se vse uporablja les, in ga opozorimo na p red no di in koristi, ki jih bo pri tem imel. Laik naj vidi, da ne bodo meli od večje upo.^be lesa koristi samo proizvajalec in trgovec, delavec in obrtnik, ampak vse naše narodno gospodarstvo, torej posredno vsak naš državljan. Ta lepi in velevažni namen ima naša jesenska prireditev »Za naš les«, ki bo imela — če v zaželje-nem obsegu uspe — blagodejen vpliv na razvoj in uporabo gozdne produkcije in na zboljšanje gospodarskih razmer v državi. Dr. C. Pavlin: Od smreke Leto Celotni izvoz v 1000 t. v mil. 1925 4398 8904 1927 4251 6400 1929 5330 7922 1931 3323 4800 1932 2398 3058 1933 2929 3377 1934 3584 3878 1935 3326 4030 Ko poje drvarjeva sekira svojo pesem po naših smrekovih gozdovih, opravlja prvo pripravljalno delo za proizvodnjo papirja, tega za današnjo kulturno stopnjo človeštva neogibno potrebnega predmeta. Okrogla smrekova debla v povprečnem premeru 16 cm ob mali primesi jelkinih debel očistijo vejevja, odrzajo ali obelijo in nato razžagajo v 1 ali 2 m dolge kose. Take kose nazivamo celulozni ali brusni les. Te kose nato nalože na vozove in odpeljejo v celulozne tovarne ali brusilnice lesa. V železniški vagon lahko vtovorimo povprečno 16m! celuloznega ali brusnega lesa. Celulcza in lesovina sta dandanes poglavitni sestavini za sodoben papir. Nekdaj so delali papir samo iz cunj. Te so pa pri dandanašnji veliki splošni uporabi papirja mnogo predrage in služijo dandanes kot surovina zgolj za izdelovanje tako zvanih arhivskih papirjev, določenih, da ostanejo ohranjeni mnogim človeškim rodovom. Lesovino in celulozo izdeluje mo v posebnih tovarnah, ki so pri nas običajno priključene to varnam papirja. Značilno za te tovarne je, da Leto v 1000 t. % v mil. din % l' . 1570 36 1584 18 1927 2055 48 1399 22 1929 2478 47 2190 28 1931 1291 39 1041 22 1932 847 35 570 19 1933 982 33 850 25 1934 1133 32 880 23 1935 1018 31 843 21 Izvoz gozdnih produktov V naslednjih letili se stanje zboljšuje in se razmeroma malo iz-preminja v 1. 1933—1935 posebno glede vrednosti. V zvezi z znatnim padcem v leži in vrednosti celotnega izvoza v letu 1925 nasproti letu 1932 je tudi pomembno znižanje izvoza gozdnih produktov za 46 % odnosno 64 % v istih letih. Med vsemi gospodarskimi panogami je bila lesna trgovina zaradi svetovne krize morda najhujše prizadeta, kar jasno dokazuje znaten padec v tonaži in vrednosti izvoženega lesa. Izvoz lesa v letih 1933, 1934 in še 1935 se je komaj spet nekoliko dvignil, v novembru 1935 pa so ga potisnile uvedene sankcije in proti- Obiščite velesejem! ostrgamo, nato ga s sekirostroji razsekajo v drobce, ki jih s posebno pripravo sortirajo, preden pridejo v kuhalnik. Kuhalniki so ogromne železne posode, v notranjščini obložene s šamoto, z vsebino 70 do 100 m3. Sulfitni lug in pritisk pare, ki se v njem lesni drobci kuhajo, odvzamejo lesu med kuhanjem vse primesi, t. j. smolo, masti, škrob, beljakovine, soli in barvila in pritegne te primesi nase, tako da nam ostane čisto celulozno vlakno, ki ga v naravi brez primesi ne najdemo nikjer. Po kuhi kuhalnik izpraznijo, celulozna vlakna pa v posebnih napravah nato še enkrat izpero in očistijo z vodo in ob izdatni primesi vode vodijo na poseben izžemalni stroj, ki ima namen, odtegniti celulozi vodo. Iz tega stroja pride celuloza v zvitkih, ki jih še lahko razrežemo v pole. Celuloza in lesovina gresta nato kot polizdelka v papirne tovarne. Zanimalo bo, katere papirje se da izdelovati iz lesovine in za katere papirje je potrebna celuloza. Običajni beli pisalni papirji so iz čiste celuloze, torej iz kemičnega produkta, ki pa mora rabijo za pretvarjanje lesa | biti še prej beljen in se za to mnogo moči. Ker dajejo vodne poslužujemo klora, ki ga izvle-sile naj cenejšo pogonsko moč :n čemo iz klorovega apna. Najr je voda pri proizvodnji neogib no potreben predmet, leže tvor-nice celuloze in lesovine kakor tudi tvornice papirja običajno cb vodi. Lesovina je mehaničen, celuloza pa kemičen izdelek. Lesovino proizvajamo z brušenjem lupljenega lesa, pretežno smreke, na brusilcih v po-edina vlakna. To so veiiki stroji, koder se les pod tako r.iočmm pritiskom, da povzroča vročino, tare ob primesi vode ob bvn-ni kamen in na ta način razloči v posamezna vlakna, ki so podobna mlečni snovi. Ta* snov pride najprej na različne čistilce, da se osnaži debelih primesi, nato pa očiščena na izžemalni stroj, ki odvzame snovi vodo. Na ta način pridobljeni izdelek moremo uporabiti bodisi popolnoma osušen kot lesno lepenko ali pa v polsuhi obliki kot lesovino za dalj nje predelovanje v papir. Celulozo izdelujemo s kuhanjem zdrobljenega, odnosno razsekanega smrekovega lesa v ogromnih kuhalnikih pod pritiskom pare ob primesi sulfit-nega luga. V ta namen v celulozno tovarno došli les v posebnih strojih najprej očistimo in slabši ovojni papirji so pa sko raj izključno iz lesovine, torej iz mehaničnega produkta. Časopisni papir, ki se na njem tiskajo naši dnevniki, pa vsebuje 80°/o lesovine in 20®/o celuloze. Cim bolj so papirji beli in trdi, tem več vsebujejo celuloze in tem manj lesovine. Razen celuloze in lesovine uporabljamo kot sirovine za izdelovanje papirja še polnilne snovi najrazličnejših vrst in papirne odpadke. Polnilne snovi so kaolin, rastlinski ali živalski klej, glino-zem, galun in barve. Te snovi pridevajo papirni masi v meri, kakor jih zahteva vrsta papirja, ki jo je treba izdelati. Primes kleja onemogoči, da bi se na papirju razlilo črnilo, kakor n. pr. pri pivniku. S primesjo kaolina in sličnih polnil pa dosežemo gladek papir, da se na njem pero ne zatika. Papirni odpadki so pa zmlet star papir in nadomestuje zmle-vek pri izdelavi novega papirja lesovino. Potrebno količino celuloze in lesovine, odnosno papirnih odpadkov damo najprej v banje, napolnjene z vodo, imenovane po tem, ker so jih prvič upo- rabljali na Holandskem, ho-landci. Tukaj se snov vnovič zmelje. Zmesi dodajo polnilne snovi, predvsem klej in barve, ki naj dado papirju blesk ali barvo. To mešanico pretočijo1, ko je zmleta, iz holandca v mešalno kad, koder ji še pridene-jo vode. Zmes teče odtod naprej po cevi, potem pa v koritih na papirni stroj. Papirni stroj pretvori papirno snov v papir, ki prihaja iz stroja v obliki zvitka. Papirni stroji so običajno dolgi od 40 do 80 m in tvori njih prvi del lovilec vozlov, ki polovi iz razredčene papirne snovi še morebitne grče. Odtod prihaja papirna snov na sito, ki je tkano brez konca. To sito ima namen, da strese iz snovi vso od-višno vodo. Ta namen se še pospeši z umetnimi sesalci, ki — montirani prav na koncu sita — vsrkajo zadnji preostanek vode. Za temi sesalci prevzame papirno snov klobučevina, tkana tudi brez konca, in jo vleče skozi troje ali več stiskalnih valj kov. Iz te takozvane mokre partije papirnega stroja pride papir — zdaj moremo že govoriti o papirnem traku — v takoj za njo priključeno sušilno partijo, koder ga zopet vodi klobučevina skozi obilico sušilnih cilindrov, razgretih z vročo paro. Prišedši iz sušilnih cilindrov je papir v strojno gladkem stanju gotov in se zvije v zvitke. Papir za uporabo na rotacijskih tiskalnih strojih se mora še enkrat previti, ker zvitki v obliki, kakor pridejo iz papirnega stroja, niso dovolj trdo zviti. Pri tej priliki teče papir tudi še skozi škarje, ki imajo na pre-vijalnem stroju krožno obliko, da novi zvitek prirežejo na predpisano širino. Tako previti papir se embalira z ovojnim papirjem in gre v tej obliki kot rotacijski papir v promet. Večino ostalih papirjev je pa treba še zgladiti, preden pridejo v uporabo. Glajenje se opravlja tudi pri papirju tako, kakor smo ga vajeni pri likanju perila, samo da ima tukaj likalnik obliko valjev. Tak stroj za glajenje ali satiniranje papirja, kakor to glajenje strokovno imenujemo, nazivamo kalander. Iz kalandra prihajajo satini-rani zvitki na rezalni stroj, ki razreže zvitke v posamezne pole. Kot posebno vrsto rezalnih strojev mimogrede omenimo še napravo za izdelovanje brzojavnih in blagajniških zvitkov. Na rezalnih strojih zrezani papir dobi nato papirna dvorana, kjer ga najvestneje prebe- ro, preštejejo in embalirajo v zavoje, zavoje pa v bale. če je treba črtanega papix-ja, ali kakor ga nazivamo, rastri-ranega papirja, mora papir takoj po prebiranju še v črtani stroj, ki mu d& n. pr. raster, kakor ga imajo šolski zvezki ali pa trgovske knjige. Rastriramo lahko papir naravno v poljubnem številu barv. Ta dolgotrajni potek proizvodnje nam kaže, skozi koliko rok mora iti kos smreke, odkar ga je sekira našega gozdnega delavca ločila od korenin, preden pride v obliki papirja do porabnika. Zato lahko mirno rečemo, da tvori papir najžlahtnejši izdelek iz našega lesa. Iz tega sledi tudi gospodarska važnost, ki jo ima papirna proizvodnja za naše občno gospodarstvo. Razvita papirna industrija ne daje samo osnove za uspevanje naše grafike in vse papir predelujoče industrije, temveč krepi in redi tudi lastnike gozdov, wM 1 Irgovsc izpo3ni dolžnost, če na- roči prvič in po- maga plasirati terpentinov© milo delale a m za namakanje perila pa ‘Sha.d.osl peric predvsem našega seljaka, šum-ske delavce, prevoznike in tovarniške delavce ter vso trgovino in obrt, ki se bavita z razpečavanje papirja. Razvita proizvodnja in potrošnja papirja pa tvori obenem viden znak kulture naroda. V našo državo se je v 1. 1935. uvozilo skupno okroglo 1600 vagonov v tujini izdelanih papirjev. če bi bili tudi to količino izdelali doma v naših jugoslovanskih tovarnah, kar bi tudi lahko zmogle, bi porabili zanjo dalj njih 62.000 m' celuloznega, odnosno brusnega lesa, torej količino, ki bi omogočila, da ostane letno najmanj še dalj-njih pet milijonov dinarjev čistega zaslužka samo našemu šumarstvu, nad dva milijona dinarjev letno pa našim železnicam samo za prevoz lesa, dočim bi protivrednost tega papirja od letnih 90 milijonov dinarjev prišla naši trgovinski bilanci v korist in bi krepila na- , „ . . . šo valuto. Ako znaša potrošnja papirja v sosednih državah 19 kg več Uvajali pa bodo z izdatno reklamo na prebivalca in leto, pri nas pa samo dobra 2 kg, uvidimo v tem samo dobre izglede za bodoči razmah te naše za obče gospodarstvo tako koristne industrijske panoge. Dolničar i Richter LJUBLJANA Ing. Stanko Dimnik: Mostove in strešn Sesa - nazai na prava mesta! gradivo Najpripravnejše _ premostitve rek, za gradnjo streh, koč itd. je bil za človeka že v najdavnejših vekih in je še po tisočletni dobi — les. Iz zgodovine nam je znano, da je premostil Darij že 1. 515. pr. Kr. Bospor in Donavo, da je gradil Aleksander Veliki lesene mostove čez Evfrat in predvsem pričajo o gradnji lesenih mostov opisi Cezarja in drugih rimskih piscev. Ogromna in tudi še za današnje Čase izredna, za tedaj pa še posebno drzna je bila premostitev Donave nizvodno Oršove v obliki lesenih lokov s 17 m razpetine, opirajoč se na kamenite mostne stebre. Ta znameniti most iz lesa je ukazal graditi cesar Trajan 1. 103. do 105. po Kr. Zgodovina srednjega veka ne poroča o kakih pomembnejših lesenih mostovih. Pač pa so žive priče iz t ga razdobja lesena ostrešja raznih velikih cerkva, stolnic in gradov v Franciji, Angliji in Nemčiji, ki po skoraj tisočletni dobi ponekod obstoje še danes. To niso sicer nikakšne konstruktivne posebnosti — posebnost je pač njihova častitljiva, večstoletna starost. V novem veku je dala renesan-ca vzpodbudo za uporabljanje lesa za konstrukcije, nosilja in ostrešja v lepih in skoraj drzno slokih oblikah. Francoz, arhitekt Ph. de l’Orme (1515. do 1570.) je oče prvih lesenih lokov. Iz te dobe je znan lesen most, ki ga je zgradil arhitekt Palladio (1518. do 1580.) čez reko Cismone pri Tridentu. Njegova posebnost je bila konstrukcija predalčnih nosilcev s 33 m razpetine in je to prva poznana taka konstrukcija. Razni švicarski in nemški strokovnjaki za lesene mostove so pričeli kmalu po tej dobi pisati knjige o izvršenih mostovih, kjer priporočajo prekrivanje lesenih mostov s streho in zaopaženje tudi od strani z lesom. Posebno drzne, brez vsakega statičnega proračuna in le po svojem čutu zasnovane lesene mostove so tedaj gradili Švicarji. Predvsem se je odlikoval U. Grubenmann von Teuffen (1710. do 1781.), ki je med drugimi zasnoval in zgradil most čez reko Reno pri Schaffhausenu kot leseno pre-dalčje z dvemi polji po 52 in 59 m. Švicarji, Bavarci in Tirolci iz te dobe se ponašajo s konstrukcijami, ki bi bile v današnji dobi, ko poznamo že vso podlago za presojo in preračun delovanja sil v njih, nekaj izrednega in za zasnovalce častne. Njih posebna zasluga je, da so poleg premostitve velikih razpe-tin tudi znali zavarovati trajnost mostov s tem, da so jih obvarovali s streho pred učinki dežja in solnca. Kot spomeniki iz teh časov so preostali po dvestoletni dobi še do danes nekateri teh mostov, ki pričajo o iznajdljivosti in spretnosti njih zasnovateljev in graditeljev. za še enb zlato dobo gradnje le-i inženjerja, nadalje arhitekta, ki šenih mostov izkazuje zgodovi- čuva, da ostanejo računsko do- na. To je doba tik pred pričetkom in še prva leta po tem, ko se je pričela razvijati železnica; torej pred nekaj več kakor sto leti. V glavnem je bilo to v Severni Ameriki, kjer so delovali iz strokovnega spisja znani Ho-ve, Thovn in Long, ki so gradili prve večje predalčne konstrukcije iz lesa in železnih vezi. Amerikanec Burre je v tej dobi (1. 1804.) zgradil most čez reko Delaware pri Trentonu s petimi polji, dolgimi po 49 do 61 m. Od njega zgrajen most čez reko Sa-varina (Georgija) je stal še leta 1910. To je bil tudi zaključek nekake klasične dobe v gradnji lesenih mostov in strešij za velike razpone. Nova moda, izvirajoča iz Francije, je pričela s kame-nitimi mostovi izpodrivati lesene mostove. Nasprotno je moda livno-železnih mostov, ki ima'dobno. Najbolj presenetljivo je, gnane meje nosilja v estetskih mejah, in strokovno dobro iz-vežbanega tesarskega mojstra. Dandahes še grade iz lesa konstrukcije lepe vnanjosti, zgrajene v najkrajši dobi in vendar trajne ter predvsem proti zračni vlagi ter dimu bolj odporne, a vendar za nižjo ceno kakor so železne konstrukcije. Te vrline so omogočile, da si je les utrl pot ne samo za provi-zorne, temveč tudi trajne lesene mostove, velike lope in razna nosilja v vseh tehnično naprednih državah, ki imajo doma obilno prirodno lesno bogastvo. Tako grade v Rusiji, Nemčiji, Ameriki in nordijskih državah moderne strešne nosilce za re-mize avtomobilov, tramvajskih voz (n. pr. pred kratkim na Dunaju v Hiitteldorfu), tržnice, skladišča, razstavne lope in po- ugotovil, da je les sicer počrnel, a postal ščasoma trd kot hra-stovina. Poleg tega ostane s tem les še odlično odporen proti črvivosti, vplivu vlage in proti^™jr*^~“‘ imotuittAce cbmtva la* oo r>ri za gospodarstvenost in es- vedno po enakem kopitu in brez zaščite pred padavinami in solncem tako, da propadejo običajno že po enem ali dveh desetletjih. Nekaj vzornih, naj-brže čez stoletno dobo obstoječih mostov smo imeli v Poljanski in Selški dolini, ki so bili prekriti in od strani zaopaženi, a so jih večinoma uničile izredne povodnji leta 1924., 1926. in 1927. Ti mostovi pričajo, da so imeli njih graditelji dokaj čuta za tehnično smotrnost in lepoto. Novih pomembnejših res moderno zasnovanih lesenih mostov v državi skorajda nimamo. Komaj dva vzornejša lesena mostova sta mi poznana, in sicer oni čez Savo pri Mednem, kot viseči mostič z razponom 80 m, zgrajenim 1. 1934. in most čez Savo pri železniški postaji Sava, zgrajenim leta 1935., ki ima nad srednjim 30 m dolgim otvorom Hoveov predalčni nosilec, prekrit s streho. Ta most se izredno lepo prilega okolici savske soteske. Nič ugodnejše niso pri nas razmere glede modernih lesenih strešnih konstrukcij za lope in podobno. Moda železnih konstrukcij v preteklem stoletju je projektantom preveč omamila vnetljivosti — skratka, les se odl~“V““ k r dne do dne izboljšuje. Zato je tetsko smotrnost, zato mnogo- zibelko v Angliji, zaustavila za dolga desetletja razvoj in tehnični napredek lesenih nosilnih konstrukcij. Pričela je doba livnega železa, ki se je nadaljevala z varjenim in taljenim železom. Tehnični napredki v proizvajanju železa po načinih Thomasa, Bessemera in Sie-mens-Martina so utrli pot po- da je v tujini prodrlo leseno ostrešje za velike razpone celo v zgradbe, kjer bi se to z ozirom na ognjavarnost sicer ne pričakovalo. To so kurilnice, livarne, kolodvorske lope (hale), razne delavnice in sploh prostori, kjer je ozračje prepojeno z dimom in paro. Ogljikov dvokis dima v zraku je v takem poslopju iz vodnji železnih nosilnih konst- redno hitro pospeševal razkroj rukcij. Lesno gradivo je bilo v preteklem stoletju docela izpodrinjeno z železom in to največ zaradi pričakovanja, da bo trajnost železnih zgradb večja ali pa vsaj zelo dolga. Vendar že po nekaj desetletjih je prišlo razočaranje s spoznanjem, da železo kljub velikim nabavnim in vzdrževalnim stroškom hitro propada. To spoznanje je še pred zatonom preteklega stoletja pripomoglo k razvoju konstrukcij iz raznih vrst specialnega železa, jekla in predvsem železobetona. Povzročilo je nadalje, da se je pričelo zopet ceniti in spoštovati les kot gradivo za razne vrste zgradb in gradbenih delov. Napredek in izsledki v teoriji računanja sil in napetosti v nosilih, spoznanje, da ostane les stoletja ohranjen, če se ga očuva pred črvivostjo ter uporablja stalno na suhem ali pa stalno v vodi, odkritje raznih kemičnih in mehanskih sredstev, ki zaščitijo les pred prelahko vnetljivostjo, izum raznih posebnih oblik nosilcev in zvez za vozlišča in predvsem velika trdnost, žilavost ter prožnost tega odličnega gradiva, so lesu zopet odprla pot kot gradivu za mostove in druga nosilja. K napredku so obilno pripomogli izsledki, ki so jih dognala razna strokovna preiskuševališča za gradivo kot ga imamo tudi na ljubljanski tehniški fakulteti. Vzorne lesene konstrukcije, bodisi za mostove ali pa strešja morejo postati sedaj le plod složnega sodelovanja statike in konstrukcij veščega gradbenega železa in to kljub naj vestne j še-mu pleskanju in vzdrževanju. Lesu ogljikov dvokis, ki se nahaja v dimu, ne škoduje, nasprotno, ker vsebuje dim tudi segrete katranske in druge hlapove, vplivajo le-ti samo ugodno na kakovost lesa, ga konser-virajo. Oni, ki je imel priliko preizkusiti star les iglavcev iz ostrešij naših kmetskih hiš, kjer so uporabljali odprta ognjišča ter je uhajal dim skozi podstrešje in streho na plan, je lahko razumljivo, da uporabljajo nordijske države na kolodvorih obilo lesenih strežnih konstrukcij, da so leta 1912. zgradili kolodvorsko lopo (halo) v Kopen-hagenu ne iz železa, temveč iz lesa, da so železno konstrukcijo kolodvorske lope v Stuttgartu nadomestili leta 1922. z leseno. Kot vzorne take lesene konstrukcije odprtih peronskih lop navaja novejša tehnična literatura ono 1. 1921. zgrajeno na kolodvoru v Essen-Nord in ono leta 1925. postavljeno na postaji Zwickau-Polbitz v Nemčiji. Vzorni leseni prekriti mostovi v alpskih deželah, ki so prestali stoletja brez posebnega vzdrževanja in so mnogi še danes uporabljani, so dela visoke tesarske umetnosti in strokovnega znanja. Oni vzpodbujajo, da se uporablja les zopet v take namene, vendar umevno pač le za mostove, ki se nahajajo v pokrajinah, kjer je les doma in kjer ni pričakovati za most prevelike in sunkovite obtežbe. Znano je, da imajo alpske države kot n. pr. Švica in Bavarska predpise, da se mora dati v gozdnih pokrajinah prednost lesu kot gradivu za mostove. Ako pa to z ozirom na pričakovano preveliko ali neugodno prometno obtežbo ne bi bilo priporočljivo, sl pomagajo z železobe-tonsko konstrukcijo, ki ji pa dajo z leseno ograjo in podobnim videz lesenega mostu, da bi se pokrajini prijetnejše prilegal. V našo ožjo domovino, kakor v obče v vso državo, še niso zadostno prodrla poročila o ugodnih izkustvih lesnega gradiva iz tehnično naprednejših sosednih držav in zato se les še vedno podcenjuje kot gradivo. Imamo sicer obilo navadnih lesenih mostov, vendar zgrajenih skoro krat že prirojena navada zavaja podzavestno k uporabljanju železa celo za take zgradbe, kjer bi bil les že z ozirom na dim bolj priporočljivo gradivo. Posebno pri naših industrijskih zgradbah ne cenijo lesnega gradiva v oni meri, kakor ga je les deležen v sosednjih tehnično naprednejših državah. Prav polagoma prodira spoznanje, da je to naše naj cenej še in praktično gradivo vredno večjega spoštovanja. Vendar se mora tehnik dandanes še precej potruditi, predno odpre zaslepljene oči industrij ca in ga prepriča o vrlinah lesa kot posebno priporočljivega za objekte industrijskih zgradb. V naši ožji domovini imamo izvršenih že nekaj enostavnih predalčnih nosilj za strehe nad dvoranami, skladišči, delavnicami in podobnim. Lep primer enostavnih predalčnih nosilcev imamo v ostrešjih razstavnih lop Ljubljanskega velesejma. Najlepši primer kako blagodejno in lepo učinkujejo leseni strešni, predalčni nosilci, imamo v kotlovnici in strojnici parne cen-tale v papirnici Bonač in sin na Količevem. Mislim, da upravičeno trdim, da je tam baš ona prijetna oblika in barva lesene strešne konstrukcije prepojene s firnežem, ki krona lepoto ter proži domačnost te najmodernejše centrale, ki je bila tudi v drugih ozirih estetsko opremljena s srcem in ljubeznijo. Upajmo, da bodo sicer dosedaj še redki zgledi v naši lepi domovini našli posnemalce in pripomogli, da bo našel les kot gradivo za mostove in nosilja ono stopnjo upoštevanja, ki jo zasluži. Tehniku bo s tem omogočeno venčati svoje uspehe tako v konstruktivnem kot gospodarskem in estetskem oziru v še večji meri, kot je mogel dosedaj. Izvoz lesa in naše gospodarstvo Z vsemi sredstvi treba pospeševati izvoz iesa Kako velikega pomena je les za vse naše narodno gospodarstvo, izkazuje najbolj jasno naša izvozna statistika. Letos smo bili v prvem polletju v zunanji trgovini pasivni za celih 369,2 milijona din, lani pa aktivni za 28,6 milijona. Letos so vladale sankcije, ki so ustavile lesni izvoz, lani pa teh sankcij ni bilo, in posledica tega je, da je zastal izvoz lesa, ki je eden naših edinih izvoznih predmetov. Kako zelo je padel izvoz, kažejo naslednje številke. ' Po vrednosti smo izvozili v milijonih din lesa v prvem polletju: 1936 1935 tehničnega lesa 217,2 308,8 drv 1,3 9,0 oglja železniških pragov lesnih izdelkov ekstraktov 1936 2,5 18,7 14.4 16.5 1935 5,3 5,7 17,2 10,9 270,8 412,7 skupno skupno torej za 142 milijonov din manj in torej dobili tudi za 142 milijonov din manj deviz. In da so bile res samo sankcije vzrok tega silnega nazr- ..ovanji lesnega izvoza, dokazuje dejstvo, da vlada že vse letošnje leto na vseh evropskih lesnih trgih, razen na italijanskem, visoka konjunku-ra. Ker se je silno povečala potrošnja lesa v Angliji in v Nemčiji, so mogle vse skandinavske države znatno povečati svoj lesni izvoz, prav tako je ohranila Rusija svoj lesni izvoz, Poljska pa ga je celo povečala za celo tretjino. A tudi Češkoslovaška in Romunija ta mogli povečati svoj lesni izvoz, da je povsod ugodna slika o razvoju lesnega izvoz-. Pri tem pa jr t eba še to poudariti, da se je povečala ne samo količina lesnega izvoza, temveč da je narasla tudi cena lesa, da so imele vse države, ki so bi'e deležne lesne konjunkture, dvojni dobiček. Le pri nas je slika čisto u-rot-1 na. Podel je izvoz po količini, padle pa, šo tudi cene lesa, da je r ;ša izguba dvojna. Vzrok pa je v manjšem izvozu lesa v Italijo. Uvoz Stran 4. /____________ žaganega lesa je padel v Italiji od 615.147 kub. metrov v prvih petih mesecih 1. 1935 na 395.936 kub. metrov v istem času letos. ~lavni del te zmanjšane potrošnje pa je padel na nas, dočim je bila Av. *ri-ja tista, ki je imela od "&'ikdj tudi pri izvozu lesa v Italijo glavni 'o-biček. Kako zelo je padel naš lesni iz-v*-~ v Italijo, kažej" te številke: Lesa smo izvozili v Italijo v prvem polletju za milijonov din: leta 1936 14,3 leta 1935 212,6 v Eritrejo pa: leta 1936 leta 1935 12,3 skupni izvoz 1. 1936 14,3 leta 1935 224,9 Naš izvoz v Italijo je * . ej nazadoval za približno 26.000 vagonov v vrednosti za 210 milijo- ov din. Čeprav smo v neke druge države izvozili letos več le" ko lani (n. pr. v Anglijo za 16, Madžarsko za 16, Nemčijo za 11 Francijo za 4, Belgijo za 3, Nizozemsko z- 3, * ri-Jo za 2,5, Grško za 8, Egipt za 5 milijonov din, itd.), vendar vse iz- gube zaradi Italije nismo mogli nadoknaditi in zato je ostal p. dec lesnega izvoza za 146 milijonov din. Od vseh 210 milijonov din, ki smo ga manj izvozili v Italijo, pa odpada na tesan les okroglo 150 milijonov, in tega izvažajo predvsem Slovenija, Gorski kotar in neki kraji Bosne. Ti so tudi glavne žrtve sankcij. Popolnoma zgrešeno pa je mnenje, na kar smo že ponovno opozorili, kakor da bi se mogla nova lesna tržišča kar takoj pridobiti. Vsaka osvojitev tujega trga je naporna, lesnega pa še posebej. Ne glede na to, da se je treba boriti s konkurenti, ki so na teh trgih že dobro vpeljani, je treba tudi doma«^ proizvodnjo za tuje trge pripraviti, za kar pa so potrebne dostikrat tudi drage investicije. Poleg tega nam manjka prave organizacije našega lesnega izvoza, ker se še vedno nočejo izvesti predlogi naših lesnih organizacij. Tudi kakovost naših izdelkov je treba zboljšati, predvsem pa misliti in delati na to, da bomo izvažali tudi posebne lesne izdelke in ne le surovine ter napol fabrikate. Ce6e je to posrečilo Bolgarski in Turčiji, ni razloga, zakaj se to ne bi posrečilo tudi nam. Pa tudi v Italijo samo bi mogli zopet izvažati les, saj ne trpimo zaradi poslabšanja trgovinskih od-nošajev med Italijo in Jugoslavijo, samo mi, temveč tudi Italija. Še v prvem polletju 1935 smo uvozili iz Italije blaga za 221 milijonov din in je bila Italija med našimi uvoznimi državami na 2. mestu, 1. 1936 pa smo uvozili le za 297 tisoč din in Italija je zdrknila na 55. mesto. Toda delati je treba, ceniti treba naš les, zavedati se njegovega gospodarskega pomena in podpirati našo lesno trgovino ter njene zahteve upoštevati. Tega razumevanja za naš les, zlasti za slovenski, pa Beograd dosedaj ni pokazal. Upajmo, da bo razstava »Za naš les« s svojimi nad vse nazornimi argumenti napravila potrebni preokret v mišljenju odločujočih ljudi v Beogradu in da bo tudi naša državna gospodarska politika že en. krat uravnana na spoznanju, daje les eden naših glavnih izvoznih predmetov in da je od izvoza lesa odvisna tudi aktivnost naše trgovinske ko tudi plačilne bilance! Danilo Gorjup Pomagaimo našemu lesnemu gosp V povojni dobi se opaža v vseh državah stremljenje po čim večji osamosvojitvi od uvoza iz tujine. V industrijskih državah se pospešuje agrarna produkcija, v agrarnih državah pa se ustanavljajo v vedno večji meri industrijska podjetja. Tudi v naši državi smo hodili po tej poti in industrijska delavnost se je v povojni dobi mogočno razvila, tako da lahko izdelujemo doma že večino industrijskih izdelkov. Kljub temu se prišteva Jugoslavija v Evropi še vedno med izrazito agrarne dežele. Gospodarsko uspevanje pretežnega dela prebivalstva, predvsem v. juž-novzhodnem delu države, je v prvi vrsti odvisno od dobre letine žita in koruze ter od možnosti prodaje kmetijskih produktov v tujino. Imamo pa v državi industrijsko panogo, ki je za cele pokrajine na zapadu in severu naše države enake važnosti, kakor agrarna produkcija za ostali del naše domovine, to je lesna industrija. Zal se to dejstvo na odločujočih mestih še vse premalo uvažuje. Lesna industrija bi morala imeti pri nas tem večji poinen, ker jo nahajamo večinoma v obmejnih krajih, je pri tem vsaj v Dravski banovini in Gorskem kotaru za enkrat še trdno r domači nacionalni posesti. Ogromni gozdovi, ki se razprostirajo v teh predelih države, tvorijo solidno podlago za uspevanje te industrijske panoge. Saj je skoraj tretjina površine naše države poraščena z gozdovi, v Dravski banovini pa pokrivajo gozdovi celo 43 % zemlje. Velikega narodno-gospodarske-ga pomena je, da so gozdovi v Dravski banovini v pretežni večini zasebna last ter v posesti malega kmeta. Medtem ko je v Bosni lastnik gozdov država, v Savski banovini imovne občine, veleposestniki in akcijske družbe, štejemo v Sloveniji cca 133.800 gozdnih posestev, ki merijo inanj nego 5 ha, in 22 600 gozdnih posestev s ploskvijo od 5 do 25 ha. Skoraj tri četrtine gozdov je tako v rokah malega posestnika, ki sp njegova zadnja rezerva in ki jih zato tudi skrbno varuje in ne-iguje. Od uspevanja lesnega gospodarstva, predelave in proda e lesa, ije samo v Dravski banovini v znatni meri odvisno uspevanje nad 150.000 kmetijskih domačij in, ako štejemo pri tem le 4 družinske člane na posestvo, 600.000 ljudi. Ako velja izrek, da, če uspeva kmet, uspeva vsa država, velja to in tisoiim. ki lih pr za Dravsko banovino s to spre- no inozemsko konkurenco le ii-membo, da je njeno gospodarsko nančno jake tvrdke z veliko ka uspevanje odvisno od uspevanja paciteto, ki morejo kreditirati gozdnega posestva. Številna privatna gozdna posestva so pospeševala pri nas ustanovitev lesno-industrijskih obratov. Nad 2200 žag, od teh 300 moderno urejenih večinoma na parni in električni pogon, predeluje v normalnih časih letni prirastek naših gozdov. Na stotine štejemo obratov, ki producirajo najrazličnejše lesne izdelke od lesenega žeblja do najfinejšega pohištva in celi okoliši žive od lesne hišne obrti. Kljub velikemu konsumu lesa doma je lesna produkcija navezana v prvi vrsti na izvoz. Nad poldrugo milijardo inozemskih deviz smo uvozili v letih dobre konjunkture za naš les v državo in tretjina tega denarja je prišla v Dravsko banovino. Na prvem mestu med koi.su-menti našega lesa je bila vedno Italija, ki je prevzemala do 80 % lesa, izvoženega iz Dravske banovine. Ni nam treba poudarjati ogromne škode, ki jo je utrpelo gospodarstvo Dravske banovine, ko je v zvezi z izvajanjem sankcij izvoz lesa na italijanski trg prenehal. Tudi izgledi za bodočnost niso rožnati. V Italiji se izvaja v vedno večjem obsegu po državi dirigirano gospodarstvo ter se vsak uvoz in v prvi vrsti uvoz iz sankcijskih držav skuša omejiti na minimum, a v kolikor je uvoz neobhodno potreben, se dobavlja dotično blago predvsem iz zavezniških držav, tako les iz Avstrije. Obenem se je .tudi domača lesna produkcija -izredno povečala. Računati moramo s tem, da bo preteklo še dolgo časa, predno se vrnejo v našem prometu z Italijo normalne razmere. Naša lesna trgovina je skušala nadomestiti izgubljeni italijanski trg s prodajo lesa v drugih državah. Osvojitev novih inozemskih lesnih tržišč pa je izredno težak problem ter za naša mala lesna podjetja nerešljiv. V sosedno Italijo smo izvažali les v vagonskih pošiljkah z malimi prevoznimi stroški ter se je plačilni promet z ozirom ha stare trgovinske zveze hitro in enostavno urejeval. Sedaj pa mora naš les v svet le skozi Sušak in zaradi drage ter neugodne zveze s to luko ne moremo konkurirati uiti z lesom iz ostalih naših pokrajin. Na čezmorskih lesnih tržiščih morejo uspevati z ozirom na moč- blago za daljšo dobo in prenesti, če je treba, tudi neizbežne denarne izgube in velike stroške, ki so združeni z uvedbo na novem trgu. Gospodarski položaj malega kmeta in lesnega producenta se je zaradi teh okolnosti v poslednjem času rapidno poslabšal in je veliko gospodarstev že podleglo. Lesne obrate zapirajo, ker lesa ni mogoče vnovčiti in ker nimajo lastniki zaradi zamrznenja terjatev v Italiji sredstev za nadaljevanje dela. posebno pozornost in trud, vendar brez zaželjenega uspeha. Naša lesna produkcija in trgovina je tako atomizirana, da bi bilo mogoče zbrati te gospodarske drobce v skupno organizacijo le s tvornim sodc^vanjemr državne uprave. Domači lesni trg se mora rezervirati za mala lesna podjetja, a velika podjetja, ki imajo za to vse pogoje, pa naj bi plasirala svojo produkcijo predvsem v čezmor ih državah, kamor ne more mali producent s svojim blagom. Naloge države Država bi morala izvoz lesa pospešiti s subvencioniranjem rednih paroplovnih linij v dežele, ki pridejo za naš les v poštev, ter ustvariti s primernimi trgovinskimi dogovori z dotičnimi državami podlago za čim večji eksport lesa. Za domači konsum lesa more država skrbeti z izvajanjem velikih javnih del ter s favoriziranjem privatne gradbene del " sti z davčnimi olajšavami za nove zgradbe in predvsem z znižanjem železniške tarife za les in ostali gradbeni material. Tarifni odbor ministrstva za promet je to že ponovno zahteval, saj so | sedanje tarife za les v notranjem prometu za 15 odstotkov, pri izvozu celo za 22 odstotkov odnosno 25 odstotkov višje nego leta 1929. za časa "ajveeje konjunkture v lesni stroki. Zahteva po znižanju železniške tarife za prevoz lesa je tembolj upravičena, ker je denarno stanje nase železniške uprave ugodno in so bile tarife v preteklem letu za žito in mlinske iz ’el-ke že izdatno znižane. Mi vidimo, da se v vseh sosednih državah posveča posebna paž-nja izvedbi velikih javnih del, in to celo v državah, ki njih finančno stanje ni posebno ugodno. Izkazalo se je tudi, da je izvedba javnih del, predvsem zgradba cest in železnic, povzročila splošno peživ-ljenje narodnega gospodarstva. Denar, izdan za ta dela, je pospešil produkcijo vseh vrst blaga, ker ni bil od delavcev in obrtnikov tezavriran, temveč potrošen za nabavo najpotrebnejših življenjskih potrebščin. Edina rešitev za male lesno producente v sedanjih časih je, da se združijo v močne produkci jske in izvozne organizacije. Naše strokovne lesne organizacije so posvetile temu i in ves denar, ki bi ga izdala drža vprašanju v poslednjih letih svojo Iva za javna dela, bi se takoj poja- Tudi naš mali človek in delavec sta brez sredstev vil zopet na trgu in poživil narodno gospodarstvo. Zato moramo le toplo pozdraviti odločitev naše vlade, da je pričela izvajati v poslednjem času javna dela (čeprav v Sloveniji mnogo premalo, op. ur.), in je gotovo, da ne bodo uspehi za naše gospodarstvo izostali. Enake važnosti ali celo še večje pa je za našo lesno stroko privatna gradbena delavnost. Poceniti se mora naš les predvsem v južnih in vzhodnih pokrajinah naše države, za kar je pogoj zrižanje železniške tarife. Produkcijskih stroškov pri predelavi lesa že ni mogoče več znižati. Cena lesu na panju je tako nizka, da sc skoro ne izplača več lesa sekati, mezde delavstva so dosegle že minimum in racionalizaciji obratov se . 25-12______________ P V^Jektrična svetila za vsako rabo dobite v največji izberi pri nas. Svetilke za stanovanje, poslovne lokale, trgovine in gostilne, hotele, skladišča, tvorniee itd. Specijalne svetilke za turiste in smučarje. Velika izbera lustrov in žarnie. Zaloga vsega materijala za clektro-instalacije. Najugodnejša izbera elekir. likalnikov, Kuhalnih plošč, loncev in peči. Vedno prvovrsten material in solidne cene. I ..ELEKTROINDUSTRIJA** O. D. Ljubljana, Gosposvetska c. 13 • Tel. 23-14 manufakturna trgovina na drobno in debelo Ljubljana, Sv. Petra cesta 1 STAVBNI MATERIAL VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske J robe VT« izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, šamot, mavec, cevi, beli cement itd. se kupi najceneje pri Uubljana-Moste, Pod Ježami 9 Vrefke iz spCC;a[ga predelovalnica čelnima (transparentnih papirjev) VSell Vrst papirja Telef.: 3962/V Telegr.: Tumajean Tyrševa c. št. 36 c Telefon Stev. 27 16 Volna, svila, bombaž, nogavice, pletenine itd. itd. stalno v bogati izbiri in po najnižjih cenah v trgovini Kavi Prelog, £>jublj ana 0 Židovska ulica 4 0 Stari trg 12 LiubBiana S Zaloga sveže pra-f žene kave, mletih dišav in rudninske vode. ToSna In solidna postrežba! Zahtevajte ceniki KASTELIC IN DRUG Oglejte si špecijalno izbiro damskih in otroških predpasnikov na veliko pri TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA Aleksandrova cesta št. 9 Pritličje levo Glavno zastopstvo za Slovenijo: Združenih_jja£lrnlcVevČ£jGo- rlčane in Medvode d. d. v Ljub-ljani^Jn^^^ndustriii^j^ lejjenkecLzOjZ., Sladki vrh vsen vrs* tMSk /*vrif w/i nmaolidn e//# ki lik ca mm LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29 Damski krefon predpasnik od Din 13’« dalje Damski klot predpasnik od Din 19*« „ Otroški kreton predpasnik od Din lO*« „ CENE SE RAZUMEJO SAMO NA VELIKO Špedicija Na zalogi tudi vse vrste boljših predpasnikov iz listra, klota, ripsa, batista in Sifona. Moške črne in bele halje. Damske in dekliške klothalje v vseh velikostih PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masary-kova cesta 9 (nasproti tov. kol.). - I 'Wrw*4i Sj2 vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban 24-59. Vilharjeva 33 (naspr. nove carinarnice). DRUG Glavno zastopstvo in samo« prodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir —• Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda-konte, čtrace, journale, šolske zvezke, mape, odjemalne k n j i- Najbcljši strojil Vsak kupec najboljša referenca! Tudi na obroke dobavi tvrdka Ustanovljeno leta 1906 Ustanovljeno leta 1906 Isdajateij »Konzorcij Trgovskega Hrta«, njegov predstavnik dr, Ivan Pleas, prednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d* njen predstavnik O. Mlhalek, vsi v Ljubljani.