ISSN 0350-5561 u kon^c tedna Obiaćno bo. občasno bo predvsem u vzhodni polovici Slovenije še rahlo snežilo. 53 let šteyilka 1 četrtekf 5. /anuaria S006 300 SÍT'1,30 EUR ICAIIIO Kljub dežju v Velenju in Šmartnem ob Paki na prokten^ f U. I i ^ 4 ■ A \ A L — nV čeprav je kazalo, da bo vreme vsaj kakšno uro pred polnočjo pokvarilo razpoloženje na prostem, deževne kaplje niso odvrnile mnogih od silvestrovanja na prostem. Tako je v središču Velenja, kot tudi pri Hiši mladih v Šmartnem ob Paki, veliko ljudi dočakalo novo leto pod milim nebom. V Velenju je zbrane zabavala Nuša Oe-rendd, nagovoril jih je župan Srečko Meh. Rokometaša Sebastjana Soviča so raz» glasili za naj osebnost Šaleške doline za leto 2005. Tudi v Šmartnem ob Paki je ob polnoči v zdravici zaželel srečno in uspešno novo leto tamkajšnji župan Alojz Podgoršek. Druženje krajanov so organizatorji popestrili se z branjem kronike, srečelovom, za vedro razpoloženje pa so poskrbeli člani ansambla Bratje Dobro vnik. Pučeva ravnateljica Šoštanj. 3, januaija - Minisier za šolstvo in šptjn dr. MiinnZvcrje na Občino Šoštanj naslovil dopis, ki so ga prejeli prvi delovni dan v lem lelu. V njem je dal soglasje k inienovanju Vt^jde Zaveršnik -Puc /:a ravrtaleijico OsDovoe šole Šoštanj- Mandal ji jo pričel reči 1. januarja. To soglasje pa obenem pomeni, da z dnem, ko bo z novo ravnateljico sklenjena p lem, ko sije ^t\'ar od blizu ogledal tudi inšpektor minisirsiva za šohtvo, ki nepravilnosti v samem poleku poslopka imenovanja ravnateljice ni ugotovil. Tako kol so ves čas ugotavljali Usii. ki so ga vodili, 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 5. januarja 2006 m lokalne novice w Članstvo v GZS neobvezno? Ljubljana • Nov /akon, ki ga jc pripravila vla izvodnjo, namero uvoza ali pridobivanja električne in elektronske opreme. Zaenkrai je to sumlo 289 z^avez^nccv. Povprečni stroški ravnanja s kilogramom take odpadne opretae iz gospodinjstev znašajo od 0.55 do 0,64 evra. dodatni stroski pa naj bi vplivaii predvsem na ceno nove opreme na irgu. V lotu 2004 so dali zavezanci na slovenski trg približno 27.000 ton električne in elektronske opreme, od lega je bila tretjina hîadUnikov, sledijo pa pralni stroji, štedilniki, pečice in klimatske naprave. ■ Poslej na odlagališču tudi nevarni odpadki Občani Šaleške doline bodo lahko odlagali baterije, akumulatorje, odpadna olja in druge posebne odpadke na odlagališču v Velenju vsak delovni dan - Želijo jih zbirati na okolju prijazen način - Lani za ureditev odlagališča do 80 milijonov tolarjev Tatjana Podgoršek Po informacijah naj bi na odlagališču komunalnih odpadkov v Velenju od lega meseca dalje lahko odlagali občani ludi nevarne odpadke. *Na odlagališču v Velenju ne odlagamo nevarnih odpadkov, ampak le nenevarne komunalne in industrijske odpadke. Od tega meseca dalje pa bomo zbirali baterije, akumula-toije, odpadna olja in druge odpadke. ki so označeni kot nevarni in posebni odpadki. Te smo zbirali že doslej in jih dajali v nadaljnjo predelavo pooblaščenim organizacijam. Občani občin Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Paki so tovrstne odpadke imeli priložnost odložili le enkrat na leto ob večji zbiralni akciji, poslej pa jih bodo lahkćnino taMj im^ ccpvst Irsútitštvn Boris ZaKf^k (dîiQktor). Stane VovK (odpovorni ur^dniK), Miena Krstt-Plarvnc (p«no£nlca idBdnika), Janu PIssnfk. Tatjana PcMjmiiek, Bojana ^pegel (novlnaijl). Miia ZaKoSek (uiednica QdQa). Janja KoUita^peg»! ^hnićna u(9dnica)>Toina26erâak(va dvoštevilcno rast na sirani prihodkov, tudi dobiček oi bil slab. Na drugi Stranj pa je tudi res, da smo z razmišljanji že »»globoko« v letu 2006, zdaj udejanjamo konkretne načrle za prva dva mcseca in mnoge nase aktivnosti v prodajnem smislu so že v sredi leia ali celo v drugi polovici lela. Ce sklenem, s^ veda smo zadovoljni ob uspešno končanem letu 2005, po drugi strani pa zaskrbljeni in nekoliko nestrpni, kako bomo uspeli udejanjili visoke načrte za leio 2006.« Uspehi leta 2005 so vsekakor veliki, ustaviva se se. oh nji/i! Rastele v času, ko msi konkurenti padajo, nekateri ceh za-pirajo tovarne! »To leto označuje izjemno velika rast poslovnih aktivnosti, magična meja milijarde evrov prihodkov, proizvodnja t)koII 3 milijone 400 lisoč aparatov bele tehnike v tovarnah v Cîorenju in na Češkem. Izjemno lepo rekordno leto smo zabeležili ludi v Gorenju Tiki in v Gorenju Notranja oprema. Tudi zjiolraj storitvenih dejavnosti beležimo zelo lepe uspehe. Vse to je pripomoglo k temu, da smo lahko zadovoljni.« ledno bolj raste vas odstotek pn>danih aparatov višjef^a venovnega razreda. V letu 211115 bi lahko rekli, da ste dosegli rekord tudi na tem podnxyu? fiV tem poslu je pač tako, če si v /reli panogi in ni druge izbire, kot da raste§, razvijaš vedno lUïve izdelke, drugače te i/loćijo oziroma si izločen. Mi smo za leto 2005 veseli, da smo se dokončno utrdili s pralnimi in sušilnimi stroji, ki smo jih predstavili leta 2004. /anje smo prejeli tudi presti/no oblikovalsko nagrado Rot Dot. v ictu 200.S smo predstavili se nekatere druge linije, na katere smo zelo ponosni, predvsem novo (inyo Gorenja Pininfarina, ki smo jo prestižno predstavili jeseni v Moskvi in se dobro prodaja na nekaterih trgih. Lahko pa rečem, da smo zelo zadovoljni tudi z novt) generacijo hladilno-zamrzovahiiii aparatov, kjer smo dali na trg dvomeirske aparate širine 60 cm z zelo dobrlnii lastnostmi in lepim dizajnom, nad katerim so kupci navdušeni. Ob tem seveda ne naštevam aparatov kubalne tehnike, pri kateri je vedno nekaj novega in v katero smo v preteklih le-i\h največ investirali na podn^cje štedilnikov. tako da so bili zdaj na vrsti pralni stroji. Vtem letu pa bo največ investicijskega denarja namenjenega zamrzovalnim aparatom.« Že prej ste omenili, da ste Ví)dilniin vttd* stveni delavci Gorenju z mislimi že i' letu lUtUi, Tudi v tem letu načrtujete pre-cejšnjo rast? »v tem letu načrtujemo, da bi bila v kcv sih izražena proizvodnja tukaj na lokaciji v Velenju višja od 65 do 70 tisoč aparatov v primerjavi z letom 2005, lorej rast načrtujemo tudi tu. Ob tem pa moram povedali, da se bo struktura že v naslednjem leiu spet povečala v korist tistih boljših, dražjih, bolje opremljenih aparatov. Kvaliteta teh aparatov je izjemno po- Maé' Franjo Bobinac membna, saj jo kupec, ki odšteje za aparat od 200 do 300 lisočakov, upravičeno pričakuje. Rast načrtujemo lako na področju osnovne dejavnosti - bele lehnike, kol na vseh ostalih, pa tudi na naših do-polniinih programih, predvsem zabavne elektronike, malih gospodinjskih aparatov, sesalcev... llxdi s pn^dajt) teh dopolnilnih programov smo beležili v leiu 2005 rekord.« Pofiosto poudaijate, da so trgi zasičeni, kje pa načrtujete rast? »Seveda izhajamo iz leia 2005, ko smo dosegli nadpovprečno rast in bistveno presegli planske cilje. Lahko rečemo, da smo v celoti zadovi^Ijni s prodajo na većini trgov, tudi tistih najbolj rccesivnih. kot je Nemčija. Tudi tam smo povečevali rast. tudi tržne deleže, ne glede na lo. da je celotna prodaja vseh ponudnikov na teh trgih manjša. Ampak kakorkoli /e. zvezde z vidika rasti so bile Ukrajina, Rusija, Romunija, Francija. Zzelo dobro pa smo poslovali tudi v Skandinaviji in v ne- Finance in ekonomiko poslovanja Gorenja vodi Mirjana Dime Perko Vřiejýe • Nadzorni svet Crorenja je na svoji zadnji seji v lanskem letu na predlog predsednika uprave Franja Bobinca imenoval za članico uprave za področje ilnanc in ekonomike Mirj^no Dime perko, kije nove delovne dolžnosti prevzela z začetkom leii)šnjega leta, njen mandat pa bo trajal do izteka mandata uprave Gorenja, to je do IS. 7. 2008. Mirisima Dime PerkiJ je bila rojena leta 1967 v Mariboru. Leta 1990 je diplomirala na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru, smer bančništvo in fmance, leta 1992 je pridobila licenco ocenjevalca vrednosii podjetij pri Slovenskem inšthutu za revizijo, leta 2001 pa je končala MBA na lllDC, Poslovni ^oli Bled. Aktivno govori angleški jezik, pasivno pa tudi nemškega. Pripravništvi) je opravila leta 199! v zasebnem svetovalnem podjetju Profil. Od leta 1992 je bila partner in direktorica zasebnega podjetja Inconsull za ocenjevanje vrednosti podjetij in naložbeno svetovanje, kjer je ponovno zaposlena od marca 2005. Od lela 1995 do 2005 je bila zaposlena pri Triglav družbi za upravljanje, kjer je bila najprej vodja projektov in analiz, od leta 1999 pa podpredsednica uprave in direktorica sklada Triglav Sieber I. V tem časuje pridobila pcv membnc izkušnje glede upravljanja podjetij, prestrukturiranj, prodaj podjetij sírateškim parineriem, ocen in nakupov bodočih hitro rastočih podjetij, do kapitalizacij, združevanj, prevzemov ipd. in je dobra poznavalka kt)r-poralivnih iti globalnih financ. Bila je tudi članica več nadzornih svetov gospodarskih družb. Trenutno je članica nadzornega sveta Pivovarne Iraško, poleg tega pa deluje tudi v profesionalnih zdruzenjih. kot so MBA Alumni kluba IIIDC Slovenija, je članica upravnega odbora Mladi Manager pri Združenju Manager, članica /druženja YHS in Združenja SDBP (Slovene Dutch Business Platform). Mirjana Dime Perko katerih državah vzht>dnega Balkana, predvsem v Srbiji, z^lo dobra pa je bila prodaja tudi v Ameriki. Računamo, da bomo na vseh teh trgih v letu 2006 svoj položaj še utrdili.« Kako pa v 0'of^nju gledate na vse bolj prtxlomo konkurenco z \^oda? >»Dancsje težko ločili zahod in vzhod. Konkurenti z vzhoda so sedaj namreč tudi lilektrolux. pa Whirlpool... Oeprav gre za zahodne firme, imajo že kar vse po vrsti svoje tovarne na vzhodu. In tudi ti visoko pozicionirani proizvajalci so naši konkurenti z vzhoda, pokrivajo pa zelo različne cenovnc segmente, včasih tudi najnižje. Zelo resni domači konkurenti pa prihajajo tudi iz. Turčije in Kitajske. Moram priznati. da so zavidanja vredni. aH drugače povedano, konkurenti, kijih je potrebno upoštevali.« Nizke cene repromaterialov iz Kitajske ste izkoristili tudi vi? »Zaenkrat le delno. Seveda se je nabava s tega predela sveta pomembno povečala. A kot veste, je Gorenju izjemno pomembna kvaliieta, zato smo si vzeli malo več časa /a testiranje repromate-rialov- Vsekakor pa računamo, da bo bistveno vecjt obseg nabave s lega področja stekel v letu 2006.« C/orenje načrtuje »• tem letu vidiko i'ost, tukaj na lokaciji v Velenju pa se bo ta začela umirjati. Kaj pra^^ zaprav to pomeni za to okolje? »Dovolile, da povem, da zaposluje Gorenje danes deset tisoč delavcev, od katerih jih skoraj žcdva tisoč živi v tujini. Gorenje ni ic bela tehnika, tu je še notranja oprema, sanitarna oprema, toplotna tehnika, mali gospodinjski aparati, storitvene dejavnosti... Mi se bomo tudi v prihodnje vsekakor skušali čim bolj racionalno obnašati, da bomo pripravljeni na vse bolj zaostreno konkurenco v prihodnosti. Prav zalo selimo proizvodnjo na nekatere druge trge. Naj pa ob tem poudarim, da skrbimo ob tem tudi za zaščito produktivnih delovnih mest v Sloveniji. Absolutno bt)mo skušali držati dosežen obseg proizvodenj na slovenski l(»kaciji, rasi pa bomo skušali ddajnf>-raz-stavni salon v Velenju, *Naprej smo skušali Čisto po vrsti pro» n ovit i vse programe, vse tehnologije, uvajali nove proizvode, ampak hkrati obnavljati tudi vse tovarne. Poslovna stavba je prišla na vrsitj zadnja, ker menim, da je za normalno delo podjetja potrebno najprej zagotn že obiskala, če pa ne, jih tam vsekakor pričakujemo. Tu resnično dobimo vse, kar Gorenje lahko ponudi, salon pa je opremljen z najsodobncišstjo. Kako btf zdaj, ko ste vse pivgrame p}'enovili. Bo letošnje leto brez nwosti? »Kar se razvoja in inovacij tiče, se človek nikjer ne sme zaustavili. Ce smo dosegli neko ii>čko, pomeni, da moramo od te točke dalje rasti tako v smislu obsega kot novih inovativnih rešitev. Novembra smo nadzornemu svetu predstavih strateški načrt skupine do leta 2010; v njem smo napovedali nadaljnjo rast, napovedali. kje in kakšne tovarne bomo gradili po svetu, pa tudi to, da ima Gorenje svojo vizijo in da želi prav na področju inovativnih lepo oblikovanih izdelkov v naslednjem letu postali prvo na svetu.« Skokovito rast Ciofvnja napovedtijete tudi v prej omenjenem strateškem petletnem nacrtu, torej do leta 2010? »V naslednjih petih letih naj bi se konsolidirani prihodki Skupine Gorenje povzpeli na milijardo 250 milijonov evrov. in to samo z notranjo rastjo. Če pa računamo še nekatere prevzeme, jih bo p{5 mojem mnenju možno doseči in bi to pj^menilo še nadaljnjih 200 do 250 mili-joníw evrov dodatnih prihodkov. Tako bi lahko dosegli leta 20)0 kar milijardo in pol evrov. To bi seveda pomenilo kar 50-odsn)tno rast v primeijavi z letom 2005. Sicer pa ostajamo na področ.iu svoje osnovne dejavnosti proizvodov za dom, torej bele tehnike, polilštva, sanitarne keramike, zabavne elektronike, klima naprav. po drugi strani pa razvijanuj nekatere sloritve, ki lahko zanimive za bodočnost, predvsem bi izposlavil energetiko in varovanje okolja, kjer smo nekatere rezultate že dosegli, nekatere pa bomo v naslednjih letih,« Pa vaše ietje z.cne. je sporočila kitajska ajiencija /a okolje. lina zadnjih študij kaze, da so bile podtalnice v približno 90 odstotkih kitajskih mest tako močno onesnažene z organskimi in anorgaiiskimi snovmi, da je namestnik direktorja omenjene agencije Zliang Lijun sianje ocenil za kritično. Ilofding Slovenske eiektrarne je za nakup deležev manjšinskih družbenikov v Termoelektrarni Brestanica in Ternn^eleMrarni Šoštanj plačal ll»5 milijarde tolarjev. Holding, kije nakup manjšinskih deležev termoelektrarn sporočil v »^redo, je/a Šoštanj odštel 6.9 milijarde tolariev, za Brestanico pa 4,6 milijarde lolaijev Po hesedah generahiega direktorja íISH Jožeta /agožna se je s strateško piv m cm hni m nakupom delc/:ev začelo posodabljanje Šoštanja. Sneg je tole zimo naš posebej pogosi sopottiik. Prvotno navdušenje je sicer že mHrsik(^ga minilo. Bodo pa vsaj smučarski centri prišli na svoj račun. Četrtek, 29« decembra l-inančni minister Andrei Bajuk je našostal j>oi>{>ln lastnik Termoelektrarne Šoštanj. To nuj bi bil ifpomemben in dober posel". Zakaj ne bi bilo res?! Torek, januaifa /ačelek tela .e prinesel spremembe petih davčnih zakonov. Nelcalere novosti pri dohodnini bo mogtJČe uveljavili že /ja leio 2005, Kiiučna sprememba pri dohodnini je ce du la rn a obdavčitev dividend, kapitalskih dobičkov in obresti, ki jih ne bn več treba vključiti v dohodninsk*grdm navadno sem v zadnjem času make pozabil, ritual prehoda, ki nam ga Je vsilil koledar in neskončna dovekova želja po organiziranju časa. mi pomeni samo pr^elno priložnost za beg od vsakdana, ne kakšne velike, prelomne, življenj.ske stopnice. Ali Je sploh pomembno, da Je sredi pokar^a petard, {ujanih objemov, poljubov neznancev in iska-f\ja najlepših želja nek kazalec srečal drugega? Ce i>olnoč ne bi bila jyivezana r ljudmi, z od^tevanjtim. t za nekatere veselim decembrom. za druge z boleàf osamo, bi bila noč enaintridesetega decembra enaka kol noč enaintridesetega oktobra. Ali vse druge noči. ki so bile in ki lx>do nekoč iwzabljene. Morda sem tudi zato, ker so si silmtrske n ne sprejemajo imhenega, ki se piše na iá To ve vsa Sloveniji in še najbolj neumno se mi zdi. da se to gredo ravno ljudje, ki so iz Velenja. Tam pri vas naj hi biti bolj tolerantni, ne pa da gredo takšne bedarije.« Odvrnil sem mu. da ima .sobivanje v Videnju različne nivoje, da ni odvisno le od etične prifKidnosti. pač pa tudi o socialnih razmer, da sicer živimo skupaj da (HJ sta 1' Velenju nekoč obstajah dve ultra-nacionallsiični stranki, ki jo je. v.wy zu zdaj, povozil čas. »Ja, ampak to je res. Ne izmišljujem si. Ne spr^eniajo lislih. ki imajo napačen priimek. Ne moreš verietk Ko sem dan kasneje srkal tisto j>oi>oldansko kavo, sem .se plastično spominja! zopntega neiagtidja. v katerega seje i{jel m(.>i lokal iHitriotize/}f. i>Ne vem. vsega res ne pozmnn, moriia imaš prav. pač si saini izbirajo ljudi, s katerimi se družijo. To j>ove o njih kot pa o tistih, kijih ne marajo.^i sem mu Oilvrnil. pogovor pa je na srečo zavil k o.'ilallm, máry zoprnim stvarvm. Neki^ dni kas/teje še zmeraj ne vem, ali se Je sredi silvesirske m)čl prijatelj motil meje mordu samo dražil ali pa Je govoril re.snico. O tem se nisva vťt^ pogovarjala. Niti o njegovi predstavi, da naj bi bilo me.sto Velenje ^>ara tolerarnnosii. niti o združbi posameznikov, ki nc^l bi ryegt>v ideal zamazala. Ne vem. če so njegove besede o dniš-ivn resmčne. Si pa brez ležav predstavljam skupino ljudi, ki svoj svet delijo na liste, ki imajo prava imena, ki verjamejo v pravega ixiga. ki razmišljajo na pravi način. In na one druge, ki vse to niso. Takšni so gotovo tudi v Velenju. Zalo si za leto 2006 želim, da naj Jih bo mani. Da naj tisti, ki svel delijo po imenih, izginejo. In da končnica priimka, v katerega se ljudje rodijo, ne piwieftl lastnosti, ki deli ljudi na dobre in na malo ?na/ij dobre. Bolim pa se, da bo tudi to željo čakala žalostna usoda \ečine ostalih, izrečenih v vročici novoletnih praznovanj. DOGODKI Ocenjujejo, da so najhujši časi že mimo v celjski mlekarni so poslovali letos bolje kot lani, a kljub temu bodo leto sklenili z rdečimi številkami - Zaradi odhoda 15 mlekarjev ni težav z zagotavljanjem mleka - Uvedba enotne davčne stopnje bi bistveno poslabšala likvidnost - Tudi v prihodnje mlekarna, ki bo predelovala le slovensko mieko Tatjana Podgoršek 'rakko odpri vraia luji konkurenci na področju mleka in mleûiiili i/delkov. sl memo obremenjevalo poslovanje lako ll.SE kot obeh lermoe-lekirarn,« so zapisali v sporoCilu za javnost. Zaradi dolgotrajnih in zapletenih pravnih postopkov uveljavljanja lastniških in uprav-Ijalskih pravic ter na osnovi analiz različnih jnožnih scenarijev doseganja za vse strani sprejemljive rešiive so v il^l: ocenili, da predstavlja v dani situaciji optimalno rešitev le, če IISC odkupi deleže manjšinskih družbenikov icrmoelekirarn. Kot pojasnjujejo v liSE» bo kapitalska konsolidacija skupaj z načrtovano privatizacijo skupine HSK na ravni knmie družbe do 49 odstoikov omogočila bolj opli-nwlno in učinkovito vodenje skupine ter realizacijo nujnih razvojnih projektov skupine IISII. po-irebnih za vzpt)Siavjiev konkuren- čnosti vseh podsistemov HSli, kar je ključni pogoj za doseganje osnovnega strateškega cilja skupine IlSr - varne in zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo ppske nagrade za kakovost poslovanja. Ocenjevanje je temeljilo na preverjanju voditeljstva, uresničevanju vizije in poslanstva, razvijanju strategije pri zaposlovanju in panner-stih 1er upravljanju in izboljševanju pročesav. V Esoiechu se na osnovi modela poslovne odličnosti samoocenju-jejo že od leta 1999, ko so prvič sodelovali v projektu. Diploma, kije dosežek vseh zaposlenih v družbi, jim bo služila, kot pravijo, za nadaljnje izbi^lj seva nje in izzive. ■ 107,8 MHz -ci.iiîi.iUJ' i'H ••C Radio Velenje Opremili laboratorij v Črni gori Opremo, vredno več kot 43 tisoč evrov, so v večini razvili in izdelali na Šolskem centru Velenje - Donacijska pomoč sodi v sklop mednarodnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije Tatfana Podgoršek Dccenibra lani so predsiavniki Šolskega centra Velenje - Darko Lihteneker, Srečko Podvržen in Rupert Tašler - opremili laboratorij za elektrotehniko na Llektronieialurškn áoli v Nikšiću v Cn\\ gori. Pomembno pridobitev sta na slovesnosti predala svojemu namenu slovenski soLski minister dr. Milan Zver in minister za Šolstvo in znanost Crne gore dr. Slobodan Bac kovic. Večino opreme, vredne več ki)t 43 tisoč 515 evrov, so razvili in izdelali na velenjskem Solskeru cenlru. Omenjena iola v NikšiCu jo je prejela kol donacijsko pimioC. rezultat sporazuma o razvojnem sodeli^vanju med vladama Republike Slovenije ter Srbije in Cme gore. Sama aktivnost pa sodi v sklop niedjiarodnega razvojnega sodelovanja in hutnaniiame pomoči RS. Po slavnostni predaji opreme so učitelji .Stilskega centra Veler\je pripravili za uporabnike novega laboratorija še seminar. Predstavniki tamkajšnje širše skupnosti in pedagoški delavci so oh tej priložnosti izrazili zadovolistvo ob tvornem sodelovanju. Na Šolskem centru Velenje so prepričani, da jim bodo tako uspešno pomagali pri nadaljnjem razvoju sodobnejšega pt)klicnega izobraževanja ter usposabljanja. 5 slovesnosti ob predaji sodobno opremljenega laboratorija Prijazen človek^ odličen športnik^ pravi prijatelj • • • Bralci in Našega časa in poslušalci Radia Velenje so odločili - Naj osebnost leta 2005 Sebastjan Sovič; rokometaš Gorenja. stane Vovk_ Skorajda ni mogel vcrjoil ko jc v časopisu v /aceiku novembra zajiledal tudi svoje ime med kandidati za naj osebnost leta. "Kerjc odlicen-tíden najboljših ro-konietasev. prija/en človek, pravi prijatelj. vedno dohzQ volje, pozitivna oseN nosi. dober sosed"... so med drugim napisali na kupone tisti, ki so j^lasovalizanj In s tem menili, da si zasluJ^i lo laskovo priznanje, /c. to, da so se sploh spomnili nanj, sije štel v Cast. »Resnično sem bil presenećen in lïkraii vesel 1er ponosen, ko sem se na zadnji strani Našega casa opa/.il med nomini-ranci za naj osebnost leta. Glasove scib sprejel kol prizivanje vse, kar sem vložil zlasti na športnem področju tukaj v Šaleški dolini. Ko sem prebiral obrazlo-/iive. pa mi laska, da me ljudje cenijo tudi po človečki plati.« Da bi lahko zmagal, si ni upal niti p^v misliti, pa čeprav je koi rokometaš voćni tiptimist iu tudi ko i^ra njegovo Gorenje ali pa mosivo, za katerega morda navija, je taksen, Kj> smo se po zadnji prvenstveni tekmi v prvem delu tekmovalne sezone po^io-vatjali z njim. smo bili tudi radovedni, kje bo preživel n(Wolctnc pra/nike. »Najbrž na smučanju v Avsiriji.«.je povedal. Privoščili smo mu sprostitev na snegu po napornem prvem dolu tekmovalne sezone. S soigralci ru poznal pravega počitka. Ze drugo leto so Igrali v sanjski Ugj prvakov in predvsem zaradi teknuwanja v tej najmočnejši rokometni ligi na stari celini je bil ritem tekmovanja zelo nap^v ren: sreda - sobota oziroma nedelja. Kaj pa če bo morda izbran za naj osebnost» ali ga polom ne bo na slovesiîi razglasitvi, smo ga vpraSali lakral. Z nasmehom na obrazuje odgovoril: »Ne delajte si skrbi. Dvomim, da bi med toliko (judnii, ki si zaslužijo to priznanje, izbrali prav n\ene.« Nato je malce premoJknil in nadaljeval: »Ce pa se to vendarle zgodi, bom zanesljivo prišel na vašo prireditev ne glede na to, kje b<^m- A pravini, da ne veijamcm v to.« S temi besedami je potrdil se eno lastnost, ki ga krasi - skromnost. Tudi zaradi tije je priljubljen med pnjaielji- Ko smo v soboto opoldne presleli še /adnje glastîve. je bilo dokončno znano -Sebastjan Sovič. Zavrtel smo telefon in ga odkrili na smučanju v Avst riji. Bo dr- žal obljubo, smo najprej pomislil. Sprva ni verjel: •A res. se niste morda zmotili... J a. hvala, hvala, vsem, ki so glasovali zame. Zvečer se seveda vidimo." je obljubil. Oeprav je bila pred njim več kol dveurna vožnja z avtomobilom v nemogočih vremenskih razmerah, je prišel. Tudi na slovesni razglasitvi za naj osebnost se je še enkrat, tokrat javnt). zahvalil vsem, ki so glasovali zanj. Oh íť/fi lept*m prćffotija. kaj jc še zoznommvh lelo 2005? y ligi prvakov smo bili zelo blizu uvrstitvi med osem najboljših moštev. Se danes, ko se pogovarjatno o zadnji tekmi osmine finala s francoskim Moinpellier-jem, se nam kolca po čeirtllnalu, Mislim. da smo si ga zaslužili- No bi bilo nobeno presenečenje, če bi se uvrstili vanj. Splet okoliščin in tudi tiekaj športne smole sta prispevala k temu. da smo izpadli proti večkrai riemu francoskemu prvaku. Celovito gledano, smo lclošnj<í ev-rospko ligo vendarle odigrali dobro in z uvrstitvijo v osmino finala dosegli zgod-vinski uspeh. 7 drugim mestom snw uspeSno končali jesenski del prvenstva v prvi moški ligi. To mesto želimo zadržati tudi v dru-genî delu, saj nas vnovič vodi v ligo prvakov. ki je do pred dvema letoma /a nas bila še sajijska liga, sedaj pa je že stvarnost. Resda smo v prvem delu naredili kar nekaj napak, A kot pravimo - k lovici sezone. Ilič in Zr-nič sta dobila izredni ponudbi iz nemškega Gummersbacha, Simon I/ španskega dru-goligaša in niso veliko razmišljali. Možnosti za treninge, odlična liga, predvsem pa finančna stran ponudbo so bili tisti magnet, ki se mu nedvomni) ni bilo mogoče upreii. Nam je seveda žal, saj imamao letos resnično močno moštvo. Verjetno še nikoli v zgodovini našega kluba nismo bili močnejši. Zato smo upali, da bomo svojo igro še i/opolnjevali In so še bolj približali evropskemu vrhu. A se pač moramo sprijazniti z dejstvom, da v Sloveniji linančno no moremo konkurirati veliko bogatejšim evropskim klubom in zadržati tako vrhunske ekipe, kol hI naša lahko postala v naslednji sezoni ali dveh. če bi ostala v sedanji /.asedbi. Prišli bodo novi mladi igralci in bo pač treba znova sestavljati vrhunsko moštvo, za kar bo seveda spet potreben čas." Zanimanje za »use igrake gotovo kaze na to, da je Gorenje postalo emtpsko prepth zfíavno mmívfí? y zadnjih nekaj letih je Gorenje nedvomno izredna osvežitev v fivropi. Od tukaj prihajajo izredni igralci, veliki bi>rcl. igralci s srcem. Tu, v Šaleški dolini, se res dobro dela. Vedno je bila naša dolina valilnica dobrih igralcev. Spomnimo se od prej Iztoka Puca, od sedaj Vida Kavtičnika ... Je pa tudi res, da se zvsto-p(mi Sltivenije v Evropsko unijo našim Nezadržno proti gotu igralcem naširoko odpirajo vrata tujine. Kvaliteto imamo, zalo nič ne čudi, da se tudi igralci iz Velenja prodajajo. In se gotovo še bodo, v bijamo tudi nekatere tiste osebnosti, ki ste jih bralci Na^ga časa predlagali v ožji krog kandidatov. Romana Praprotnik iz Raven pri Šoštanju, predsednica Dni-štva diabetikov Veienje, so od lani ni nič spremenila. Ista je, kot je bila, morda za spoznanje bolj priljubljena in morda še za spoznanje bolj energična. Romana je Znova v vrhu Romana Praprotnik je med velenjskimi diabetiki zeio priljubljena - Dela in energije ji zlepa ne zmanjka bila namreč že lani v samem vrhu priljubljenosti med bralci Našega časa In poslušalci Radia Velenje. Še vedno si desetkrat dnevno meri sladkor v krvi in še vedno si desetkrat na dan odmeri potreben inzulin. '>Oci se mi spet slabšajo in spet bo treba na operacijo,« pove taki) mimogrede, kot bi bilt> to nekaj, kar pač opraviš cnkral letno, pa je. >»Redno jemljem celo pest tablet, da se vzdržujem... Veste, ljudje se ne zavedajo, kaj pomeni imeti urejen sladkor!« in žc nadaljuje: »Sem jih v društvu zelo prosila, naj me ne ome- njajo, naj me niti pod razno ne predlagajo, pa mi očitno ni uspelo. Lestvico priljubljenosti znajo biti namreč dvijrezen meč. Pohvale in trepljanja spremlja tudi veliko nevoščljlvosti ,.. Sem slišala lani: "A komaj druga si bila?" Od človeka, ki ga sploh na lestvici ni bilo!« pravi. Čeprav velenjske diabetike vodi šele kakšno lelo in pol, jo poznajo vsi. S svojo energijo in vnemo za delo «štrli*' ven. Ker pa je to društvo (ani pripravilo in izvedlo zelo dobro organizirane športne igre diabetikov Slovenije, je postala znana tudi drugod. Ćesiltke za organiza* cijo so ji poslali celo iz držiivnega zbora, pravi. Zato, ker so res mislili na vse, do /adnje potankosti. «Na poslovnem področju mi jo tik pred koncem leta uspelo zaključiti šolanje, kar ml zelo veliko pomeni, /daj lahko delam nohte! Da se ve.* [udi dela ima vsak dan več. Nekaj si ga naloži sama, nekaj ji ga drugi. Brez beležke si življenja sploh ne zna več predstavljati. A za družino vedno najde čas. »S [ičerko Tanjo oblikujeva tudi nakit." pove preprosto. ■ mkp Romana Praprotnik: »Sem jih v društvu zelo prosila, naj me ne omenjajo," Nos cos, 5.1.2006, barve: CM K, stron 7 u UDJE Vse^ kar ni klasika^ je zanj nov izziv D<)l>or in uspešen voditeIj. simpatičen, j>rijazen in sc bi laliko omenili kakSjio besedo, ki so jih na g!HSi)vnicô naj občana Šaleške doline za leto 2005 pripisali lisii, ki so navijali /a Andréa Ho-řerja i/ Šmannega ob Pakl. Andrej sejo ^vigri« pojavil lelos prvič, i/padťl ra jtî tik pred velikim fmalom. »Moram pri/nali. 13ii sem presenećen in Iikraii počaščen, ko sem zagledal svoje ime med kandidati na samem začetku ^jlasovanja. ljudje so me opa/lli in lako ocenili moje delo. Precej je i/borov, lakih in drugačnih, v katerih jiidje glasujejo <:aTiii azuq. Tega jaa ni* sem počel, /ato je uvrstitev in osvojitev tretjega mesta med kandidati /a naj osebnosi zame še lo-liko večja poivala. Hvala vsem.« Andrej pravL da se nima /a medijsko /vezdo. Čeprav je preko malih zaslonov večkrai na očeh javnosti, prcku radijskih valov gosi marsikaterega doma. ostaja skronieii, prav nič domišljav. To. da ve. ka.i iioče. iji da počne sivari. ki si jili je že od nekdaj želel početi, se odraža pri njegovem delu. Vesel je šlevilnih iz/.ivov /u-ni^i R1*V hiše. ki jih v minulem leiu ni bilo malo, Itden takih je sodelovanje s svetovno znanim Davidom Copperfildom, ki je gostoval v Ljubljani, številne prireditve. ki jih je vodil ob najrazličnejših priložnostih po Sloveniji, pa priredilev oh 50-lctnici ILvrovi/jje in seveda Pri Jožovcu. Je urednik izdaje revije /a namd-no-zabavno glasbo Nova - po domače. l/šla je lani prvič, izhajala pa bo občasno. Kalen izziv je bil /anj največji? »Neslužbeni zanesljivo sodelovanje z Davidom, saj se kaj lakega ne zgodi vsak dan. Slu/heni pa ...7 Na RTV je vsak dan kaj novega. Vse, kar nj klasika. je zame nov i/yjv. Na radiu, ki me vedno bolj mika, je tega precej več kot na lelevizljl.fl l.eio 2005, pravi, je bilo po službeni plati zanj zelo uspešno. Vsaj taksno, si želi. naj bi bilo tudi šele začeto leto. Seveda brez »faušije«, ki ga je minulo leto zvesto spremljala. «Ljudje imajo radi, če kdo stopi Iz povprečja, nekalen tvoji sodelavci pa ne. saj ocenijo, da si jim postal nevaren, in ker delaš drugače, je poirebno večkrat zaobiti aH odstranili kakšno nastavljeno poleno pod m> gami.« Osebno si /cli. da bi v letu 2006 imel već časa zase. za svoje ki)njičke, strasti, za katere med letom ni časa. To pa so kakšna dobra večerja, druženje s prijatelji In prijaicljicami, spusl po belih sirminah, kakšen obisk več Anérej Hofer: "Uvrstitev med kandidate za naj osebnost tret} občin je velilia poíívaía in spodbuda. Rezultate gla-sova njo som spromijal ob vikendih in bi/ vsakokrat presenečen. <• v gledališču, ogled dobre kino predstave. ■ Tp v »Ze da so me predlagali, mi veliko pomeni!« Po letu dni sva se s poštarjem v Sniartnem ob Paki Matjažem Rogloni znova pogovarjala o vnovični uvrstitvi na lestvico naj osebnosti Šaleške doline, Namenil nam je nekaj minul, /a večni imel časa. »Gneča pa taka. Malo se je sicer ugnala, s^ je večina poslala čestitke do Božiča. Nato pa kaj drugega napolni mojo pd vseh mu je najbtilj ljuba vloga dedija. Najprej svojim sedmim vnukom (sami fantje!), potem pa vsem otrokom, ki jih obišče decembra. Obiskuje pa jih že dolgo. Od leta 1965. Da bo še kdaj dedi. se mu ne /di ... No,ja. Nikoli se ne ve. »Eden drugemu lepšamo Življenje. Jaz njim otroštvo, oni meni jesen življenja.« BI bil pa z veseljem pradedi kakšni vnukinji, prizna. Na drugih mesto postavi vlogo upokojen ca. Bi rekli, da lakega, ki zase nima nikoli časa. Veliko mu pomeni rudarski pra/nlk. Od tam izhaja in še danes se nad vse rad vrača v muzej premogovništva, kjer je del njegovega srca. ún dela ludi«, doda, kar je res. Rad sc pogovarja, z veseljem pa tudi prisluhne. »V moji soseski je veliko ljudi, ki živijo sami. Posebej ob praznikih jim veliko pomeni vsak človek, ki ga srečajo in si vzamejo čas za besedo ali dve z njimi.« Karel Drago Seme jim nameni najmanj tri, A Če jih je samn toliko, sc mu gaiovo mudi. Na pogreb, na katerem je govornik, denimo. Osrečuje ga kultura, napovedovanja» nastopi. Posebej [juba mu je poezija. Veliko bere in se druži z velenjskimi in šentjurskimi literati. Oboje je pomagal povezati. Oglašujte na Karet Drago • Seme: "Od vseh viog mi je najljubša vioga dedija," Morda ca lem področju - literarnem - še kaj nastane? Precej časa mu vzamejo aktivnosti v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pa v svetu Mestite ob-črne Velenje (je svetnik Socialnih demokratov), v katerem sc vc^jno bolj posveča socialnim vprašanjem. Za to ima poseben čut. Ne priučen, primjcn. Da sodeluje pri delu zveze prijateljev mladine, je jasno, sodeluje pa tudi z drugimi, s častniki, veterani... Je potemtakem čudno, da so ga ljudie opazili? Čudno bi bilo, če ga ne bi. Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospocfinjsrev. Pokličite 03/898 17 50 »Moje osnovno vodilo je pomagati ljudem« Jovan Stupar, dr, med., je ob praznovanju praznika občine i>martno ob Pakl pred dvema mesecema prejel naziv častnega občana. Po mnenju predlagateljev si ga je zaslužil za svoje predano delo v humanem poklicu. Da je priljubljen med pacienti in krajani, da ga Imajo radi, pa je moč sklepali po tem, da se ze nekaj tel pojavlja v ožjem izboru za naj 0sehngu družine pa dobrega počutja, predvsem pa zdrayia. In §c kakšnega vnuka,« je sklenil pogovor Jovan Stupar, dr. med., iz Šmartnega oh Paki, ■ Tp »Moje delo je najlepše!« »Biti uvrščen med izbrance, za kalerega glasujejo bralci Našega časa, je vsekakor posebna čast. Ker me kol zdravnico ginekologinjo in porodničarko najbolj pcv znajo moje pacientke, mislim, da za vsem tem stojijo one. Za njihovo pozornost in za pozornost vseh tistih, ki so pošiljali glasovnice zame. se jim seveda zahvaljujem,« je v pogovoru razmišljala Sonja Levak ilozjan, dr. med., ginekologinja in pon>dničarka. ter o razlogih za uvrstitev med kandidate za naj občana Šale!>kc doline za leto 2005 dejala: «Dobro de.o je vsekakor obojestranski produkt med pacientom in zdravnikom. Spoštovanje, prijaznost, zaupanje in visoka strokovnost me vodijo pri mojem delu. uvrstitev med naj občane pa. menim, potrjuje, da ne odstopam od tega.« Slovenci imamo - po njenih besedah - za poklic, ki ga opravljamo. zelo lepo besedo ''poklic" -de.o, za katerega si poklican. Mojc delo je najlepše. Zanj mo-raS imeti se kaj več kol le k(m-čano medicinsko fakulteto. Opravljali ga moraš s srcem in dušo. kol pravtio.» Sama ga tako opravlja že 15 let. od lega kol zasebna ginekologinja v prostorih Zdravstvenega doma Sonja Levak Hozjan, dr, med., ginekoioginja in porod-ničarka: »Za poktiCi ki ga opravljam, mora imeti Ćiovek še kaj več kot le končano medicinsko fakuiteto.'- Velenje osem let. Kot je še povedala, namenja veliko ptizornosti stroki, zato se večkrat na leto udeleži mednarodnih stmkovnih seminariev po različnih državah. Prav zaradi tega in zato, ker ne želi, da bi delo v ambulanti ir-pelo, od lani dalje ne zahaja več v slovenj g ralki) bolnišnico. Verjamemo tudi, da je s svojo milino in toplimi besedami prepričala marsikatero žensko, da seje odločila še za kakšnega otroka. »Se trudimo in spodbujamo k večji rodnosti v našem okolju. Nekaj več otrok žc imamt^.« Stopa ali razmišlja o tem, da bi oblekla belo haljo tudi katera od obeh hčera? »Ne,« se je odzvala Sonja l.evak, V rodu nimajo no benega zdravnika ali zdravnice. Imajo pa ekonomiste in ena od hčera je v 3. letniku ekonomije, druga pa v 3. letniku komunikoiiv gije. Obe sta zadovoljni, obe zelo pridni. »Družboslovki sta torej bolj po očetu,« je ^ dodala. Izzivom, ki bodo pred njo, se bo poskušala odzvali po najboljših močeh, v svoje zadovoljs vo. še bolj pa tisiih žena in deklet, ki bodo potrkala na vrata njene ordinacije. Vsem, ludl bralkam m bralcem Našega čas, ki so sc je spomnili ter jo za njeno delo nagradili s pošiljanjem kuponov za naj osebnost, pa želi obilo dobrega v novem letu. ■ Tp Služba ji je hkrati tudi konjiček UspešiiH /borovodkinja In pedagoginja nc le v tukajšnjem, ampak ludi širini Danica Pireč- nik iz Šošianja.je bila /nova med kandidaii za naj osebnost Šaleške doline /a minulo lelo. »Nc vem. kdo meje predlagat kdo pošiljal kupone zame. Mislim, da so v ozadju moji pevci in pevke, ljudje» s kaierimi delam, in lisii, ki hodijo na koncerlc. Kaj. misliin, je odiclualo, da sem se vnovič našla med kandidaii? Rezuliaii moje^ia pedagoškega dela in zborovske p(iusivarjaln;jsii, Zanesljivo človeku laka pozornost godi. Počaščena sem in vesela ludi zaro, ker s lem dobim povratno informacijo, da delam prav,« je v pogo-V(îni komentirala zadevo stroga. Oanica P/recnfk: "Predvsem miaći med navdajajo s pozh tivno ustvarjalno energijo,« zahtevna, a /d(5 priljubljena /bo-rovodkinja Mešanega mladinskega zbora Šolskega cenira Velenje. Šaleškega akademskega pevskega zbora in Rudarskega okteta. /ase pravi, da sodi med lisle redke srečneže, ki jim služba pí>-meni hkraii tudi bobi, Zalo ji ni ležko iruda in časa, ki ga nameni delu in ljudem, s kaierimi ustvarja..le pa naporno. S ponosom govori o svojih pevkah in pevcih, ki jo navdajajo s pozitivno uslvarjalno energijo, Ta ji je potrebna, saj je na umetniški poti veliko dela, če hočeš, da le opa/.ijo: koncerli, lekmovanja. gostovanja. Zadovoljna je z div scžki sesiavov. ki jih V(ïdi. Kol mali vesela, da je sin eden do Sluđeni ov mednarodnega študija v CJrčiji. iii da je hčeri v lelu 2005 uspelo opravili maiuro. naio pa še sprejemne izpite na likovni akademiji. »Še ena umetnica pri hiši. To je pi>ded(jvala po moževi sirani.« je pridjala. Kakšna so njena pričakovanja za leio 2006? Da bi vsaj osulo tako, kol je. »Toliko mladih imam okoli sebe, ki me spodbujajo, meni pa prav tako ne manjka V(V Ije in idej. Oe mi bo služilo še zdravje, potem „.« Zase pa si žeh. da bi se sin in hči Še naprej tako rada vračala domov, da bi tudi v prihodnje osiali družina v pravem pomenu besede. ■ Tp Še vedno Velenjčanka Katarina Srebotnii<, novo feto začela z zmago 24-lelna teniška igralka Katarina Srebolnik je lani na teniških igriščih presegla vsa pričakovanja. Zalo ni čudno, da sle jo bralci Našega časa spel uvrstili med favorite /a ime leta. Naj spomnimo, daje Kalarina la naziv že dobila in ga ludi z veseljem sprejela. Zadovoljna 7. uspehi, ki so jo prvič v karieri popeljali visoko na Icsivici W TA, kjer je zasedla 2û. mesto, nan5 je pred kraikim v telefonskem pogovoru zaupala, da še bolj trdo trenira. In da postala vse bolj zrela in samozavestna. Wse bolj se zavedam svojih spcj-sobnosti na igrišču in zunaj njega,« je dejala. Časa za počiick lani ni imela prav veliko, jeseni pa je vseeno kar nekaj dni preživela v Sloveniji. Trenirala je v Mariboru in v rodnem mestu svoje trenerke Ui-Ijane Veselinovič. v Novem Sadu. Za pred božičem pa je spet odpcv tovala. tokrat v Novo Zelandijo. Kalarina nam je povedala, da z veseljem pove.daje Velenjčanka. Kadar le ima čas. obišče svoje dcv mačc. ki jo razvajajo ludi z domačo hrano, kije po hotelih, kjer preživi večino leta. nikoli ni deležna. ?!al s Katarino po tem. ko je že bila nominirana za ime lela 2005, nismo več uspeli govoriti, prepričani pa smo. da za to ve in da ji godi. V začetku lega tedna je Katarina kol edina slovenska predstavnica na lurnirjih proiesional-nih igralk tenisa uspešno začela tudi novo sezono. Na turnirju v Aucklandu. kjer je lani zmagala tako med posameznicami kol dvojicami, jc v prvem krogu premagala Grkinjo Eleni Danilidu, Morda se bo njena lanska occna. daje presegla vse meje, letos še stopnjevala in bodo uspehi še večji. To ji od srca želimo tudi mi. w Škrat Katje Kočevar Šoštanjčanka izdala drugo pravljico in tako kot prvo tudi to razdelila med osnovnošolce in malčke v vrtcu Milena Krstič • Planine S Kaljo Kočevar smo se enkrat žtí srečali. Tudi lis(ikraljcza veselje iUrok, tako kot tokrai, poskrbela s pravljico, ki jo laliko pobarvajo kar sami. Pravljica tokrat nosi naslov Skral, decembra pa je i/šla pod okriljem Zavoda za kulturo .Šoštanj. »Pripoveduje o navihanih i^kra-tih, takih kot so otroci, m njiho vih nepospravljenih sobah,« pravi Katja. »Ideje za pravljice črpam Iz vsakdanjega življenja oirok. Se zgodi, da me hčerka velikokrat povpraša po čbarvanko je/.arisala Lea Flu-dournik, dijakinja umetniške gimnazije, ki je svojo nalogo, kol pravi Katja, opravila odlično. W MHz FM ICOLOJNTA Mozart 2006 l/rska Šramel Vučina I Alio 2006Je hi/o razglašeno za mednarodno leto piáčax. za Rem-bramovo, Tesl&vo. A^pergerjew in nenazadnje za Mozartovo feio. WoíJ^an^ Amadeus M ozari se je namreč rodil pred 250 leli, 27. januarju Î756. \ Halzburgu, Od zgt'Hiiijilf kl Je kazal wdlk talent, kmalu je zaće! javno nastopa d (ko! pianlsi, ori^anlsf, violi nisij in kompo/iirati. Pr\e mem/ete pri petih, prve slmfofji/e pri osmih. pr\xi opero Je naplsiil pri dvanajstih íelih. Ustvaril Je več kot ksto glasbe-nih del ki zo znana po krasnih melodijah, oblikovni elegána, bogati harmoniji. Dane^ velja za enega naJl)olJ univeizalnlh skladale^ Ijev zahodnoevropske glasbe. Kratek sprehod po svetovnem splem /miifa neurjetno število nash^ vov. povezanih z Mozariovlm Imenom (več kot dva milijona) in le-losffjim pniznovanje/n njegovega rojstnega dne, Razsežnosti .so prm neverjetne. Glavni zabavi Dosia organizirani v Avstriji, v Mozartovem rojstnem Salzburgu in na Dunaju, kjer Je preživel zadnja leta Svljenja. Samo \ Salzburgu bo rta xvljo okrog 20 Mozartovihff prizorišč, od njegove rojstne bik do knjižnice Blbliolheca Mijzarilana. V čast pmznovanja gradijo aJi adaptirajo nekaj novih lokacij Julija bodo odprli mrvo dvorano 5 /650 sedeži, imermano J/i.Ui za Mo:ujrta. s pomoto mece/tov (med fijimi sia zakonca Kahn vložila kot milijon evrov) bo obnovljena nova avlu univerze koi avtentično Mozarum prizorišče (lant na! bi bil leta 1767Izveden imertnedij Apollo und Uvacinlhl Renoviran 1)0 Mozurieuni, zgrajena bo nova hiSa glasbe - Musikum .Salzburg, kjer bo tudi mestna glasbena .^ola, powčtjn /w mestni muzej, s pomoč/o mednanx/nega natečaja renovira/o Ma.\-Reinhan/-Platz. (tlavnl fxnidarek praznovanja IhmU) številne glasbene prireifítve Tako so naf>o\edani nešteti koncerti z izvedbami Mozartovih del. festivali, operne in h a kovne predstave, zvočne in^ialaríje. pnmre-fu/dni komuni Mozartove ?na,^e bo{fo pri bogoslužnlh obredih in-lerpreiiruli steklini instrnmentalisti in zbori, na ogled bodo temah ski filmi in razstave, organizirane b(xlo otročke delavnice, glasbena lekmovnja, koiigresi in strokovni simpoziji (med njimi Mozartov zvok (ilohalnl fH)gled na Mozartu, Mozart in denarPripra\'' f/ajo se novi audio in video posnetki, glasbeniki na rtovi) dokonči*-jejo njegova dela (npr Maíio v c-moht, KV 427) In analizirajo ne^ znauana dela (Sinfonia del Wolfgang Mozart). Pijejo se nova besedila o njegovem čivljenju, legende In govorice o nastanku posan/ez-nih skladb, izhajalo noiv znanstvene izdw'e njegovih del. V.Salzburgu poteka (za prihodnje rodove) projekt digitaliziranja Mozariovlh ojvr, ki velja za enega najobsežnejših tovrstnih podvigov. Vprofektii bo digitaliziranih 4i)00 rokopisnih sirani, vsaka med íhI njih v najvišji možni resoluciji (650 megabajlov na stran). Skupen obseg podatkov naj iň obsegal 2.6 ierabí^jíov na 4000 C7> romih. V avstrijski nacionalni knjižnia je odprla rasiava o Mozartovem Rekvienm, medtem pa se raziskovalci ukvaijajo z odkriva-fl/em njegovih nejtozmmih j)ortrelov, odpirajo grobove in razlshtf^lo skrivfiosti Mozartove lobaftfe. Kulturno dogajanje ob praznovanju seveda spremlja močno trženje in razve/ana trgovina. Poleg glasbenih posnetkov in notnih izdaj so na vi>(f0 raznovrstna oblačila, posebne izdaje pivskih kozarcev in druge drobnarije, zapakirane na primer v setih za IJubiteHe golfa. Pripruvliajo se nagradne /gre (AudîMozari 2006) In u/r/siični paketi S celoslnmi ponudbami za svc^evrsino doživljanje praznovanje ( KuUiira-naraxa). U stvarjo in ohranjanje mitov Je seveda i>omembna stvar. Verjetno pa ne bo nič /rarobe. če si leto posladkamo s kakšno Mozartom kuglico. ■ Darko Menih in Zdeniia Kianfer, bivša ravnatelja dveh èoétanjskih àolf sta z veseljem spre- jela Škrata. @ 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! Glasbeno voščilo ob novem letu Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Veleiýe - Pihalni orkester Premogovnika Velenje bo s iradicionaLiiim novoletnim koncertom ljubileljem svoje glasbe voščil ob novem letu prvi konec tedna vjanuarju. Koncerta bosta v soboto, 1. januaija. ob 19.30. in v nedeljo, X. januarja ob 17. uri v veliki dvorani Glasbene šole Velenje. Program je pesler in raznolik, saj bodo godbeniki zaigrali skladbe od lujih Tilmskih do slovenskih narodnih v jazzovski izvedbi. Pri slednjih bo kol vokalna solistka nastopila pevka mlajše generacije Kva Hren, na koncertu pa bosta naslopila ludi dva člana orkeslra. in sicer liobentar David Spec- Jezernik ter flavtistka Špela Zamrnik. Proigram bo povezoval Bošljsin Oder. Dingem orkeslra Matjaž Emeršič je prepričan, da bo koncert po volji ljubileljem godbe na pihala, ki jih imajo v Šaleški do\m veliko, zalo ludi morajo že nekaj let pripraviti dva koncerta. Orkester se bo v Velenju občinstvu lelos predstavil še večkrat na priložnosinih priredilvah, načrtujejo pa ludi nekaj koncertov, med drugim v aprilu redni letni konceru v maju pa promenádní koncert. Poleg lega nameravajo jeseni sodelovali na tekmovanju v avstrijskem Cîradcu ler posneli sobotni koncert Radio Slt>venija, pt«ne(ke pa bodo uporabili tudi za svnii urednik časopisa Stane Vbvk icr tonski leimik Dragan Berker^jacevič. Malo po polnoči sc jim je pridruv^.il vodja radijj^kih telinikov Niitja Čretnik. L/ Šoštanja je /.a krajši čas skočila vVcîcnju na Titov irg tudi UPP-jcvka Mojca Katic. Ohiikovalka Jai^a Košuta Špegel je nazdravila novemu lelu doma, pred blokom na Tr^u bratov Mravljakov v Šoštanju z »bejbi si-lerjcni» v roki, Njen sodelavec na drugi strani delovne mi/e v redakciji Tomaž Geišak je letos /a spremembo silvcstroVKi v kroiiu domaćih, nato pa sije. kol je dejal. privoščil dve porciji kakowslncga spanca. Podoben scenarij je uresničila tudi nsie-Iji. ne po lastni /.ciii, je preživela z^adt^je dni lanskega in prve Ictošnje^ia leta novinarka Bojana Speg^L Šefica propagande Nina Jug ni pričakala novega leta dau na Titovem I ivu. bila pa je doma, v Velenju. Tajnica Nadja Blatnik je to. da je silvestro-vala doma in kmalu po polnoči tudi zaspala, komenlirulH:« l.ahko so žurirali tisti, ki so bili doma cel icden.» Prazniki, /a nekatere daljši, /a novi-naije pa sila kratki, so m nami. Pred nami pa so novi izzivi in obveznosti: 52 številk Našega časa in po devei ur radijskega programa vseli 365 dni v letu. Verjamemo, da nam boste, dragi bralci in bralke ter poslusalci in poslušalke, pomagali obliki ^ vat i take vsebine prispevkov, ki bodo zanimivi >:a širši krog poslušalcev in bralcev - lakih, ki nas spremljajo že vrsto let in tudi takih, ki bodo postali nasi novi časopisni sopotniki ter vsak dan vsaj nekaj časa naravnali svoje radijske sprejemnike na valovno dolžino 107.K MHz. Vabljeni k sodelovanju! ■ tp ... na kraMco... SANK ROCK Po prvih nastopih rn prvih posnetkih z novim kitaristom Ro-kijem Petrovičem bodo Šank Rock kmalu nastopili tudi v kraju svojega nastanka, Velenju. Koncert je napovedan za 25. februar. KONCERTI Za leto 2006 se napoveduje kar nekaj zanimivih koncertov. 23. januarja bodo v Media parku nastopili metalci Hefloween, 12. februarja Bloodhound Gang, 6. marca brazilski metalci SouKIv. v dvorani Tivoli pa 11. marca ponovno legendarni Deep Purple in 13. marca Lou Reed. Aprila bodo Ljubljano obiskali tudi Simple Minds. NATALUAVERBOTEN Natalija bo letos spet nastopila na EMI. S pesmijo SOS. avto-ijov Matjaža Vlašiča in Urše bo v nedeljo, 29. januarja 20D6, r^astoplla kot druga. FREDI MILER Konec lanskega leta je izšla knjiga z naslovom Fredi Miter-štoíija. Knjiga prinaéa življenjsko zgodbo o Frediju Milerju, fenomenu slovenske glasbene scene iz Črne na Koroškem, po zvočnem zapisu pa jo je pnredil in zapisal Iztok Vrhovec. BIJELO DUGME Po ponovni združitvi legendarnih dugmičev in treh lanskoletnih velikih koncertih je konec minulega leta izšel tudi dvojni ziw album Sarajevo-Zagreb-Be-0 g rad • Turneja 2005. Kylie 66 vrača Avstralska pop zvezdnica Kylie Minogue se po bole/jii vrača na glasbeno sceno in napoveduje novi album, ki ga bo izdala v velikem slogu. Po enoletnem premoru zaradi zdravljenja raka na dojki se .184etna avstralska zvezdnica p-bol, ki označuje ime »Kristus«. Ker so se pečainiki s podobami pojavili šele v sredini Sesiega su> letja. velja predmet za enega pr-^h. ki prikazuje tako zgodnje simbole krščansiva. Pečatnik ima velikosi in obliko večjega kovanca, v premeru pa liraiije izvaja približno dvakral Icino. V Srbiji je lani kar 470 od 1097 prijavljenih doseglo merila za včlanitev v Menso, mednarodno združerye inteligentnih posameznikov. Odstoiek državljanov SCG-ja. ki so lani na testih dosegli inteligenčni količnik, večji od 14X. po Caletovi lestvici do 156. je kar 43 odstotkov. To uvršča Srbijo in Orno goro na visoko ireije niesio med slo-limi državami, v katerih ima Mensa svoje podružnice. Zanimivo je, da smo med prvimi tremi uvrščenimi državami ludi Razločevanje med kakovostnimi in slabimi vini je običajno prepuščen t > poznavalcem in pridelovalcem vina. ki se pri pride- spravi ljudi v zadrego, iz tega pa lahko sledi ludi sprememba obnašanja." je še dodal Ceste v Queenslandu so med božičnimi prazniki terjale devci življenj. 31 oseb pa je umrlo v ostalih avstralskih državah. Najmanj ena prometna nesreča v Queen si and u se je zgodila zaradi vožnje pod vpli-vkra-ciji il d. Najinteligentnejši Izraelci, Slovenci in Srbi Po zadnjih podatkih Mense so med najbolj inteligentnimi narodi Slovenci na drugem niesiu. takoj za Izraelci in pred Srbi. V Sloveniji je bilo društvo Mensa uslanovljeno marca 2002, danes pa ima već kot 230 članov. Član Mense laliko posane vsak, ki je star več kot 16 let in se na standardnem inieiigenčnem testu po rezuliaiu uvrsti med zgornja dva odstoika prebivalstva. Preizkus vsebuje le grafične simbole, □e zahteva pa znanja matematike ali lujih jezikov. V Sloveniji se tes- Slovenci, ki smo zavzeli visoko drugo meslo, takoj za najinteligentnejši m i Izraelci. Med znanimi osebnostmi sta člana Mense v ZDA ludi Madonna in Kevin Cosiner, I fîillHîte & Predsedniška Pa zadnjih razodetjih za naèega predsednika države ne velja več tisti pesrtiski stih: »Ne sina ne hčere po meni oe bo, dovolj je ...« Pravilna izbira Predsednik uprave Go* renja Franjo Bobinac že ve, zakaj se je odločil za to, da bo na mesto financ in ekonomike imenoval žensko. Te se na fmance in podobne stvari nasploh menda bolje spoznajo kot moški. Trkanje Ob trkanju na zaklenjena vrata trgovin se zdaj nekateri trkajo po glavi, zakaj so na referendumu tako glasovali. Hidi taki, ki so se prej zaradi tega trkali po prsih! Bolje in težje Po propadu nekaterih firm v Nazarjah zagovorniki varovanja okolja pravijo, da so tamkajšnji ljudje zdaj končno zadihali s polnimi pijući. A tisti, ki so izgubili delo, vseeno težje zajemajo sapo. Zo zupano Tam, kjer jim ni uspelo s pobudo za ustanovitev samostojne občine, se letos obetajo še hujše bitke za županske stolčke. Se posebno tam, kjer so izpolnje-vali predvsem en pogoj - dâ so imeli dobrega kandidata za župana. Enotnosfi po ni Lani smo uvedli državni praznik samostojnosti in enotnosti, letos naj bi še enotno davčno stopnjo. Le večje enot* nosti med Slovenci ni. Te pač ni moč enostavno predpisati! Čestitke Ob novem letu smo si izrekli nešteto čestitk o tem, kakšno naj bi bilo to leto. Čeprav nasploh velja, da naj bi bilo lepo, si nekateri v Velenju vendarle ne želijo, da bi bilo preveč šarmantno. Vedro in oblamo Bolj ko se v posameznih krajih zaradi uspešne ekološke sanacije Teša vedri, bolj se nad proračuni posameznih občin zgrinjajo temni oblaki. V premislek Včasih so rekli, da je hudo, će zaradi gozda ne vidiš dreves; še huje je, če zaradi trave ne vidiš življenja! UUDJE Prostor je za vse, ki imajo voljo in cilj Sestri Karmen in Mojca, mladi podjetnici iz Šmartnega ob Paki, zadovoljni, ker so ju ljudje dobro sprejeli - Nov izziv: mojstrski izpit - Cilj: ponuditi še več Tatjana Podgoršek Karmen Horvat in Mojca Praprotnik Sla sestri, ki sla se lani cHlIoCili za poi samostojnih podjetnic. Po leiii dni sla iz najciih prosiorov v Paški mi preselili svoji dejavnosti v lasien poslovni objckl v Šmartncni ob Pakl. l.eií 2004 in 2005 bosla označili kol uspešni. Pa ne zalo, ker bi jima posel lako cvelel, ampak ^ato, ker so ju ljudje dobro sprejeli ker sc vcvcilicamo» ki jo vodi Karmen, in k šivilji Mojci stranke rade vračajo. »»Kapo dol pred podjetnicama.« pravi marsikdo v lukajšnjeni okolju. In prav imajo. »Nic posebnega nisva«, pravila sami,« samo od/vali sva sc na iz/.iv. Delava ti-slo, kar naju veseli. Je pa res, da imava voljo, ludi idej nama nc manjka. Prepričani sva. da če ima človek pred sabo pravi cilj, če ve, kaj želi. je bojazen, da ne bo uspel, odveč. Za take je dovolj prostora ludi v takih dejavnosiih. kot sta najini.« Kot je povedala Mojca, se je zaio, da bi uresničila idejo o lasmi šiviljski delavnici, ludi šolala za leksiilnega tehnika. Karmen pa je po poklicu gostinski poslovodja. ♦'Osem let sem sicer izgubila, a sem se pri 29 letih končno našla. Pozno, ampak nc prepozno,« So tukajšnji ljudje zahtevne stranke? »v večini primerov ne,« sta povedali. Pravzaprav so ju presenetili. Vse bolj ugotavljata, da sledijo novostim in jih sprejemajo. Všeč jima je. da ljudje tudi na podeželju menijo, da /.anje ni vse dobro. »Tako kol meni vse večjemu šte- vilu ljudi celofan in plastične rože niso všeC. Imam pa jih, ker jim moram inKli, da zadovoljim potrebe kupcev. Vseh pa se seveda ne da.« Je pojasnila Karmen. Mojcini gibi rok, mimika na obrazu razkrivala, da je bolj odločna in da jo kakšna zadeva kar tc/ko spravi iz lira, Karmen je b<îlj čustvena. )>Drži, tega se še nisem navadila.« »Se boš pa morala. Čim prej, tem holje. Sicer pa to pride s časom.« jo je dopolnila Mojca. Pri svojem poslu sla radi inovativni, kar stranke seveda /.a/.najo. Karmen črpa ideje v igri svoji dveh nadebudne-žev Maja in Vala, na sprehodih v naravi, je spretna opazovalka in rada prisluhne modrostim starejših od sebe. Mojca išče ideje za kreacije i/. nîodnUi revij, na sejmih, redno spremlja modne zakonitosti in trende. Tudi ko vidi pred sabo stranko, seji porodi ideja, kaj biji bilo lahko vseč. »Sami se Izobražujeva. Ce zaspiš, si adijo. Sivari ti uidejo in težko spet prideš nazaj.« Nista si nikoli delali utvar, da jima bo lepo. Vedeli sta, v kaj sc podajata, Mojca malo bolj kot Karmen, a vendarle. Vzeli sta v zakup, da njun delovni čas skorajda nima omejitev, da bosla morali spretno krmarili med takšnimi in drugačnimi težavami, če hočeta doseči svoje cilje. Mojca je prepričana, da bi -ne glede na vse • storila enako, če bi bila na začetku poli, lekstilna dejavnost je resda v krizi, vendar verjame, da bodo prišli časi. ko i/delka, v katerega vložiš Karmen pravif da cvetiiČarne ne bi tako pogosto zapirate svojih vrat, če ne bi v trgovinah poteg kruha prodajati tudi mačeh in žemlje. veliko truda, ne bo moglo zamenjati ceneno blago iz Kitajske. Karmen pa bi ravnala nekoliko drugače, kot jc. C\\:lli-čamo bi odprla lakrat, ko bi že imela nekaj tovrstnih izkušenj, ťako pa se, pravi, danes še malce ]ru, zelo zastarel in odločili so se. da so namesto voščilnic i u poslovnih daril donirali nov, sodi^ben televizijski sprejemnik v vrednosti .145.000 tolaijev. ■ D. L ««HjiS Prvo novoletno srečanje upokojencev Vřknje, 28. decenibér - V krajevni skupnnsii Podkraj pri Velenju so lelos prvič, odkar so se krajani odloČili za uslanoviiev saniaslojnc krajevne skupnosti, pripravili novoletno srečanje upokojeiiccv. »Povabili smo Božička in ta nas Je i veseljem obiskal, izmcil nekHj daril in ludi pozabaval s svojim samodejnim glasbenim i nst rum en lom. Obudili smo spomin na Slevilnc dogodke in upam, da bomo podobna srečanja še imeli,« je povedala Enia Meh, ki vodi upokojenski podo-dbor DU upokojencev Velenje v Podkraju pri Velenju. Leios so pripravili več i;.leiov, najpo- membnejša pridobitev pa je novo kegljišče na vrvici. Srečanje upokojencev je bila ob novem lelu druga večja pri-rcdiiev v Podkraju pri Velenju. prod njimi je društvo za kuliurno in športno dejavnosi pripravilo 19. novoletni tek. Ta je lepo uspeh saj sc ga je udeležilo več kot 70 tekačev iz vseh koncev Slovenije. Poleg nekaj velenjskih lekačev so bili najuspešnejši aileti iz Celja, Žalca in Laškega, med ve-lerHni pa niso manjkala /.nana Imena i/ Slovenj Gradca, Maribora. Ljubljane, Pivke in Radovljice, Hinko Jerčič Osmo žegnanje konj Šmarlrto ob Paki. 26. decembr» - Pred osmimi leti so zavzeti člani Konjerej-skega društva iz Sniartnega ob Paki pripravili na Štefanovo prvo žegnanje konj. Ta lep običaj je med rejci in ljubitelji teh plemenitih živali ler tudi pri drugili občanih naletel na ugoden odmev, kar dokazuje. da so s prireditvijo zadeli žcb-Ijico na glavico. Na letošnje žegnanje pred društvenimi prostori v Martinovi vasi ob železniški priigi v Šmartnem ob Paki so rejci pripeljali 24 konj, blagoslovi t ve ni obred pa je opravil dekan in šmarški župnik han Na p réf. V prilo^.nostnem nagovoru Je zbrane pozdravil šmarški župan Alojz Podgoršek. Med drugim jc menil, da je tisto, kar je bilo pred leti le ideja, preraslo v tradicijo, ki širi glas o vrlih šmarskih ko-njerejcih in krogu ljubiteljev teh živali. Vsem želim, da bi bili tudi v letu 2006 na konju, kar pomeni, da bi bilo življenje vsem prijazno, zdravo in srečno.« Kanček v mozaiku dogodkov v teh prazničnih dneh so s priložnostnimi pesmimi popestrili člani šmarškega moškega pevskega zbora. ■ Tp Letos so rejci prípe/Ja/f na žegnanje 24 konj. Starši prepevali svojim otrokom December je pravljični mesec, v katerem se dt)gajajo v vrlcili različne dejavnosti, ki otrokom popestrijo praznične dni. Tudi v vrtcu SVf)lclni paiop v Velenjsko jezero. Ibkrainega, poiop so zjičeliob I4.uri. seje udele/il()2X polapljaćev iz vseh koiiccv Slovenije. Organiziiloiji so jih sicor napovedovali precej već, a je tnarsi-komu mjbri prihod preprečilcj vreme. Novoletni poiop je svojevrstna atrakcija, ki vsako leio privais ludi obiskovalce, l.cios se jih je na hre^uje/era zbralo kakili slo, Po top pa podpira tudi Slovenska pi> lapljaška /ve/iî. / njim belijo po lapljaci opozorili na varno potapljanje. Udeležila si a se ga tudi predsednik /ve/edr. MUjaSlaúnřcin član njenega predsedstva 1er načelnik podvtidiic reševalne službe Slovenije, sicer domačin, Anton Trav-Rer. Slednji je poudaril, daje bil le-lomji potop eden zahtevnejših, si^i je bilo jezero poledenelo. »Potap-Ijanje pod ledom pa je ležavnejse. Zato smo pred /aCetkoni led razbili in s tem poskrbeli za čim bolj h . Potapljači so tudi letos novemu letu nazdravili s tremi steklenicami šampanjca. (S, Vovk) varno potapljanje vseh udcle/en-cev.« In kako izgleda takšno potapljanje? »Potapljači najprej nsrcdimo krog s leni, da se držimo za vrv. Nalo pa se isiočasno potopimo in se tudi istočasno vrnemo iz vode.« V vodtK v njej so osiali približno pet minul, so letos odnesli tri steklenice šampanjca. Načelnik je po-jasiiil: »Prvo leto se nas je zbralo devet navdušencev In jc bila ena steklenica dovolj, 7. leii pa se število udeležencev ic^a dogodka veča. Lani nas je bilo na primer 43. Icios pa predvsem mid\ slabega vremena spet nekoliko manj. /aio smo število steklenic ?.q lani ptjvccali, lakt> da je vsak, pod vodo seveda, dobil požirek.« Milja Slavinec se je najprej hvalil prirediteljem, ker so kljub slabemu vremenu uspeli pripraviti in izvesti to tradicionalno akcijo. Nato je posebej poudaril, da je osnovno poslanstvo potapljaške zveze skrb za varno potapljanje, ki ga skušajo v čim večji meri udejanjali preko iziibražcvanja in podobnih akcij, kot je velenjska, ki je bila seveda prva letošnja na njiliiv vem koledatju, ■ LOŠKA POT okrog Dobrne /adnje čase se naše poli zelo vrtijo okrog sosednje Dobrne. Vzrok(W za to je več, Prvi je ta, daje ta predel kljub bližini za nas se dokaj neraziskan, kar želimo nadoknadili. Potem so lu zinv ske razmere, ki nas silijo v nižine. Tretji, nič manj pomemben vzrok, pa je ta. da je lod zelo lepo, /lepa ne zmanjka količkov, kamor se nismo poku- senco nad Koško uro, ki so jo domačini včasili uporabljali za uro in s tem za čas malice. Prispeli smo do Dobovičnikove kapete. ki je najvišja točka le poti. T\i pot ob priključitvi na asfaltno Lcsto siccr zavije levo. ampak m se ponuja klopca, kamor se lahko odloži nahrbtnik, ki nosi kakšen posladek - in že je tu vzrok za postanek. Ce pa sc mimo pripelje še kakšen znanec, ki je poleg sorodstva še sorodnik tudi po duši (lovci in planinci hodimo po dokaj enakih poteh), polem si je treba vzeti čas... (To- čitev sploh ni bila slaba, saj smo se spoloma odzvali povabilu prejšnjega znanca, katerega sopotnica je iz naših vrst - in že smo se veselili v njunem vikendu. ki nam je nadomestil planinsko kočo. ki je v teh krajih sploh ni. Razgled od tod bi mu zavidala marsikatera planinska postojanka. Torej ni problema! Ko smo se naklepetali, nasmejali in še kaj, smo se hvaležni poslovili in se odpravili proti Velenju • do l.ipja in Bevč, 1er si spotoma ogledali zanimive stare hiške, ki se poleti skrivajo za buj- Poti lovcev in pohodnikov se tu in tam srečajo. kali. in le kdo bi se jim odrekel. lako smo se v tem »šnienla-nem« deccmbru izza starega zdraviliškega predela podali pr(ai Klancu in okusili njegove strmine, naio pa nas je nagradil z lepim razgledom. Sonca sicer ni bilo, da bi nam pokazalo krat seje to obrcstt)valo). Ker je bilo do prihoda avtobusa §e veliko časa, smo se odio čili, da namesio čaicanja nanj vzamemo pot pod noge in prekinemo Loško poi nad dolino mlinov in se podamo preko Janško-vega sela kar pei v Velenje. Odlo- nim zelenjem in počasi izumirajo. Tudi to so mali »biserčki« naše zgodovine in nemi pričevalci časov in dogajanj v njih. Lc kakšen je bi! njihov bt)žični čas?! ■ Marija Le^ak Dvakrat sreča v nesreči v Pocivinu pri Polzeli se je na železniških tirih ustavil audi - Iz Pake so ponesrečencu pomagali gasilci Velenje. Polzela, 29. decembra - V četrtek ob 20.21 seje na nezavarovanem železniškem prehodu v Podvinu pri Polzeli ustavil osebni avto audi 100 v trenutku, ko je iz smeri Velenja pripeljal potniški vlak. Voznik je pred trčenjem izstopil in odšel v neznauo, vlak pa ic avto potiskal še 100 metrov naprej. Posredovali so celjski poklicni gasilci, ki so z rezalno tehniko odstranili osebno vozilo iz prednjega dela vlaka. Na popolnoma uničenem vozilu pa so odklopili akumulator. Audi je bil pred lem odpeljan z Žarove ceste. Neznanec ga je odpeljal z dvarkirišču trčil v tam parkiran osebni avtomobil, je s kraja pobegnil oziroma svoj avlo parkiral na drugo stran parkirišča, o dogtidku pa ni obvesiil lastnika poškodovanega vozila. Policisti so povzročitelja izskjdili in mu izdali plačilni nalog za pob(^. Ker pa je kazal 7n?ike alkoholi/iranosti. alkiihol pa naj bi bil nžil po trčenju, so policist i povzroči t C Iju od redi li t udi stro kovn i preg lc d z odvze m o m krvi. ■ MODROBELA ivRONIK Ni dovolj dokazov! Tožilec zavrgel ovadbo proti domnevnemu požigalcu Celje. 28. decembra - Okrožni državni ložiJec Stanislav Pintar je zavrgel kazensko ovadbo sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje zoper starejšega mladoletnika M. P. iz Saleka, ki V torek, 27, decembra, so v le- zorjii NI.U Velenje našli ponarejen bankovec za 5.000 tolarjev. Ve se, da jc bil unovčen na bencinskcm servisu Peirol v Šoštanju. kdo ga je unovčil, pa še n: znano. V lokalu Markiz pa je nekdo poravnaval račune s pogrešano bančno kartico. Trikrat mu je uspelo, v četrto pa jc bila vnovčitev zavrnjena. Natakarje kartico zadržal, dokler niso prišli policisti. A*« V sredo. 28. decembra, je bilo vlomljeno v pizcerijo Kajuh v Šoštanju. Vhmiilec je iz registrske blagajne v/el menjalni de- so ga osumili storitve pel naj s lih kaznivih dejanj požigov, ki so se na območju Velenja dogajali med 14, junijem in 2. oktobrom, nazaduje na gospodarskem poslopju Ivana Strmčnikav Stari vasi. Sklep, s katerim je okrožni državni tožilec zavrgel ovadbo, pa ne vključuje tudi požarov v vriič-karskem naselju Kunfa - kinie. V obrazJožitvi, zakaj se je tožilec odločil, da ovadbo zavrže, je med dragim navedeno, da za uie-meljiiev suma, ća jc mladoletnik storil očitana kazniva dejanja, ni nobenih dokazov. Priče, ki naj bi mladoletnika videle v bližini sodniškega stolpa skakalnice, ki je tudi gorel, ga niso prepoznale. Prav tako ga nisia prepc^znali tudi priči, ki naj bi ga videli pri želez- Iz policistove beležke nar, Na osebnem avtomobilu v Topolšici pa je neznanec přeřezal vse šiiri gume. Odklenjena vrata hiše so sc maščevala stanovalcu na ccsii IX. Neznanec je iz oblačil v predsobi vzel denarnici z dokumenii in bančnimi karticami. V pefek, 30. decembra, so policisti v zgodnjih jutranjih urah na avtobusni postaji v Velenju uspeli dopovedati precej vinjenemu občanu, da zaman razbija in trka po vratih Oajnik kluba, ker je bife zaprt. V Šoštanju, v stanovanju na Heroja Gašperja, sta se sprla biv^a zu- najzakonska partnerja. Zvečer pa je na Koroški cesti v Velenju občan ostal brez ena.isiih zavitkov marihuane. hk* V soboto, 31. decembra popoldan. ko so sc eni že pripravljali na silvesircvanje, je v stanovanjski hiši v Podkraju partner klofulal partnerico. Pred hišo na Parkem Kozjaku pa je ponoči vpil in razgrajal bivSi mož. Na Prešernovi jc mož pretepal ženo. s katero sta sicer v ločitvenem postopku. Ker jc kršitelj odšel pi"®^ prihodom policistov, mu bo plačilni nalog /aradi neupoštevanja ukrepa niški postaji, in še nekaj drugih prič je bilo, ki ga prav tako prepoznale. Na steklenici vina, najdeni poleg kraja požiga na škodo Janka Močilnlka, pa ni bilo nobenih sledov, ki hi omogočali idemiilkacijo storilca. Tudi priče, ki so bile z mladoletnikom v noči na 2. oktober, ko je gtirelo gospodarsko poslopje v Slari vasi, z njim na zabavi, niso povedale ničesar. kar bi utemeljilo sum, da je mladoletnik v času svoje odsotnosti iz družbe storil kaznivo dejanje. ■ mkp prepoved približevanja izdan naknadno. Seveda pa se bo maral za prekršek zagovarjati se na sodišču. *** V nedelo. 1. januarja, zjutraj, so bili policisti v Šoštanju, ker sta dva tanta ponoči na balkon oškodovanca vrgla tri pelarde. *** V ponedeljek. 2. januarja. dopoldan, pa so posredovali na Kajubovi v Šoštanju, kjer je znauec na domu oškodovanca najprej s solzilnim sprejem po-šprical oškodovančevega sina, nato pa mu še grozil z ubojem. Nos (as, 5.2006, barve: CM K, stran 14 ^HjiS Ana se /e o«vo/itve 15, mesta v Lienzi» veselita skupaj s skupino navijačev, fef so jo ob progi spodbujati v novih navijaških obiačilih, »Ana^ s tabo smo od starta do cilja!« Takšen je slogan članov Fan kluba Ane Drer i?. Šniartncga nb Paki, ki ga poirjujcjo i/ tekme v leknio. Sv(îjr> dsreOnjo junakinjo - domaCuiko, alpsko smučarko Ano, spremljajo na njcnil: nastopih doma in v tujini od leia 2003. Na/adnje soji delali »dru/bo« na lekmi v veleslalomu /a sveiovni pokal v l.ienzu. kjerjc Ana osvo jila 15. mesto m s lem nidnejse rezultate na nižji ravni, na tekmah evropskega pokala, vendar so bili ti spodbuda za moje dobro delo v prihajajoči sezoni, v kateri sem pokazala, kaj znam.« Od nedelje dalje skupaj s pm-oslalinii t remi slovenskimi lisičkami žc »prevcija« domač teren. Na dosedanjih tekmah za /Jato lisico ni dosegla kakšnega boljšega re/ullata, se ga pa nadeja tokrat. »Oe pridem v prvi vožnji do finala, lahki) svojo uvrstitev v drugi bistveno izboljšam.« Jo lahko pričakujemo v prvi deseterici? j>0. to bi bilo pa žc veliko- Tega si ne upam napovedali. Se bom pustila presenetiti.« ie še dejala Ana Drev. ■ Tp Veliko mednarodno tekmovanje V dneh od IK, do 22, januarja 2006 bo v velenjski Rdeči dvorani potekal velik mcdnarï)dni športni dogodek. Na 7. odprtenj prvenstvu Slovenije v namiznem tenisu - [.ieb-herr 2006 Slovenian open - se bo namreč zbralo preko štiristo igralk in igralcev iz več kot štiridesetih držav sveta. Prvenstvo z nagradnim skladom 100,000 amcriSkiJi dolarjev bo eden večjil^ športnih dogodkov v Sloveîîiji v letu 2006. Le malokdo si je pred farnimi leti predstavljal, da bo prvo mednarodno namiznoteniško tekmovanje, ki so ga organizirali v velenjski Rdeči dvorani, sčasoma preraslo v tako velik šp<)rtni dogodek-Mednarodno odprto prvenstvo Velenja je že pí) dveh letih pre- raslo v Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije, leta 2005 pa je tekmovanje pod svoje okrilje vzela tudi Svetovna namiznoleniska zveza (11 JU ) in ga uvrstila v serijo turnirjev Pro Tour. Dobra organizacija lanskega tefcuiovauja je organi7.aioijem, Namiznotcni-ški zvezi Slovenije, NTK lempo Velenje in ŠR/ Rdeča dvorana Vc leiye, prinesla se eno priznanje o/iroma odločitev t i l l', da velenjski turnir uvrsti meU največje lur-niije sveta, t, i. Major Pro 'Ibure. Denarni sklad za letošnji Liebherr 2006 Shvenian open tako znaia 100.000 ameriških dolajjev, v večini pa ga prispeva pi.) krovi telj Svetovne namiznoteniške zwize, podjetje Liebherr. Dobra organizacija Rokometna reprezentanca do sobote v Velenju Od 26. januarja do 5. lebriiarja bo v Švici evropsko rokometno prveiv stvo. na katerem ho slovenska reprezentanca pod vodstvom selektorja Slavka IveziĆa branila ljubljansko srebro Izpred dveb let. Reprezentanti so se v ponedeljek zbrali v Velenju, kjer se bodo pripravljali do sobote. 7. januarja. V ponedeljek se bodo zbrali v Koprit, kjer bodo osiali do 9. januarja, Sklepni del priprav bodo opravili od 16, do 21. januarja v Laskom. Na seznainn seicktoria Ivoziča sta tudi Člatw Gorenja Marko Ostir :d Dušan Podpečan in seveda tudi nekdatiji član Gorenja Vid Kavlic-nik. ki sedaj igra v nemškem Kiehlu. V prvem delu tega zaključnega turnirja stare celina bodo nasprotniki Slovenije .Švica (26. L), Ukrajina C28. 1.) in Poljska (29. 1.), Dober Katarinin začetek Najboljša slovenska teniska igralka Katarina Srebottiik (27. na lestvici W IA)je uspcino začela novo tekmovalno sezono. Na turnirju v Auckland II. kjer je lani zjnagaia med posameznica mi in dvojicami, je v prvem krogu premagala Grkinjo f:leni Danilidu s 7:5. 4:6 in 6:5. ter dobri pogoji za bivanje in tek-mi)vanje so v Veletije vsako leto privabljali več tekmovalcev, letošnje prijave pa so kljub vsenui presenetile tudi najbolj opiimistične napovedi, /a tekmovanje v Velenje se je namreč prijavt) kar 4.^0 tekmovalcev (270 igralcev in 160 igralk) iz 43 različnlli držav. Organizatorji prvenstva so bili morda se najbolj veseli prijave kitajske reprezentance, saj je znano, da se najboljši igralci iz le države le redko udeležujejo tekni o vanj v Kv-ropi. oziroma so pri izbiri le-leh nadvse selektivni, V Velenju bo naslopila izjeniJio močna kitajska reprezentanca, v kaieri bosta tudi peli in osmi igralec svetovne jakostné Icstvice Watig llao (drugi 2 zadnje olimpijade) in Chen Qi ter prva in druga igralka svela Zhang Yining (olimpijska in svetovna prvakinja) in Cîuo Yue. V Velenju bosta naslopila tudi deveti igralec sveta Belgijec Jean Michci Saive in deseti igralec svelt^vne jakostné lestvice Grk Kalinikos Kreanga 1er seveda « slevilni drugi odlični igralci in igralke namiznega tenisa. V Velenju bodo nastopili tudi vsi najboljši slovenski igralci in igralke. Navedena imena so garancija. da bomo v teh dneh v Velenju gledali zares vrhunski namizni lenis, zalo organizaloiji upravičeno pričakujejo, da bodo ta namiznoteniški spektakel s svojo prisotnostjo podkrepili tudi gledalci, ki bodo imeli kaj videli. ■ DK »Je naporno^ a se da!« Slovenski orel Primož Piki z Ljubnega pravi, ds. njegov čas šele prihaja - Brez vztrajnosti ni uspehov - Najdaljši skok doslej 191 metrov na planiški velikanki - Cilj: olimpijske igre v Torinu Tatjana Podgoršek lakoj sem vedela, da sem do čakala sogovornika. Njegova koščičasta postava, nekoliko daljši lasje ... Segla sem v roke Primožu Pik lu z Ljubnega. za katerega nekateri pravijo, da je novo odkritje slovenskega skakalnega spona. Primorje član slovenske B reprezentance. Skakalec je po naključju. »Na Ljubnem prav veliko mo/.nosli nimaš - ali boš skakal ali igral nogomet, imel sem sosolca, ki je skakal. Spremljal sem ga na trening in začel tudi sam. Na začetku nisem vedel, za kaj gre, po 13 lotih delovanja v tem športu pa že vem. Ni mi zal. Je napt^mo, a se da. Navadil sem se lega ritma, ki ne dopušča prav veliko prešlega časa. Treningi, tekme, nenazadnje sem student prvega letnika višje prometne šole v Cciju. Tistega bore malo prostega časa, kolikor ga imam, izkoristim Á& srečanja s prijatelji,« je povedal. Večino kondicljskih treningov opravi na domači skakalnici pod vodstvom nekdaj zelo di> brega slovenskega skakalca Janeza Debelaka, trikrat na leden pa na skakalnici v Kranju. Včasih je imel vzornike, danes teh nima. ker so sedaj tv>mcmb-nejsi rezultati.« je pojasnil. Ti so sp<5 d hud ni, če prav Prim ož meni, da njegov pravi čas ^ele prihaja. Na letoj^nji skandinavski skakalni lumcji seje še drugič uvrstil med dobitnike točk za svetovni pokal. Na tekmi v Lillelianimerju je bil 26.. kar je bil zanj velik uspeh in potrditev najboljšega, 18. tne s ta, ki ga je osvojil v rmskem Kuusamu. Med vidnejšimi uspehi je i)me-nil naslov mladinskega državnega prvaka in članskega podpr- Pnmož Piki: "Ko sem se po-dai prvič rta največjo skakai* nico na Ljubnem, sem si re^ kei, da bom nehal skakati, A se je obrnilo drugaČe.<' vaka. Njegov doslej najdaljši skok je meril 191 metrov, in sicer letos marca v Planici. »To je skakalnica, do katere ima vsak »respekt«. Pa me tu ni bilo strah, ki mi je sicer lu in lam kje zlezel pod kožo. Prav lani v ometiiencDi fuiskem mestu- Zaradi vetra so začeli prekinjali serijo, jaz pa sem se na vrhu zale-tišča zavedal svojih nestabilnih skokov. V zraku mi je nat iedar. ki temelji na gibanju Sonca in ga v većini uporabljamo na zalKxlu. Novo leto za Kitajce nastopi na prvi pomladni dan po Luni. Letos bo to 29.januaija, ko bomo prestopili iz petelinovega v pasje leto. PODGANA-SHU 31. L 1900 -18. 2. 1901 - kovina 18, 2. 1912-5. 2. 1913-vcKla 5. 2. 1924 -23. 1. 1925 les 24. I. 1936- 10. 2. 1937-ûgenj 10, 2. 1948 -28. L 1949 zemlja 28.1. 1960- 14. 2. 1961-kovma 15. 2. 1972-2. 2. 1973-voda 2. 2. 1984 -19. 2. 1985 -1« 19. 2. 1996-6. 2. 1997-og€nj V tem ieiu boste imeli veliko opravili s preizkušnjami na vseh podmčjih. Tistim, ki imate sicer smisel za humor, vam bodo zadeve sicor šle lažje od rok. Lotili sc boste ntwih zahtevnih nalog in šele poletje vam bo prvi pokazatelj, ali ste na pravi poli. Vaš prirojen šarm in eleganca, ter, če hoćete, tudi modrost, ae bosta vedno vaš zaveznik. Težave se tako obetajo pri denarnih vlaganjih, iskanju novega dela, nenadnih zdravstvenih spremembah. Vendar pa je samo vam dano, da z dvignjeno glavo zapustite b<\iišče. Pomembne stvari se vam bodo dogajale ob vodi in severno od vašili bivališč. BIVOL-mu 19. 2. 1901 -7. 2. 1902-kovina 6. 2. 1913. 25. L 1914-voda 24. I. 1925- 12, 2. 1926-les II. 2. 1937-30. 1. 1938 ogenj 29. L 1949-16. 2. 1950 zemUa 15. 2. 1961-4. 2. 1962-kovina 3. 2. 1973 - 22. 1. 1974-voda 20. 2. I9S5-8. 2. 1985-les 7. 2. 1997-27. L 1998-ogenj Sle večni borci za dosego ciljev, ki sle si jih zadali v svojih mislih. Delali in ustvarjali boste toliko stvari likrali, da vam bo še leto poslalo prekratko. Večina predstavnikov tega znamenja bo v leiu psa zaključila svoje velike podvige. Pa naj gre za zakljth ček študija, poroke, selitve ali pa preprosto osebnostno preobrazbo. Zaslužki b presenečenje, ki pa k vam prihaja iz vzhoda. MAČKA (ZAJEC) - TU 29. I, 1903 14. 2. 1915 2. 2. 1927-19. 2, 1939 6. 2. 1951 -25. 1. 1963 11. 2. 1975 29. I. 1987 16, 2. 1999 - 15. 2, 1904-voda -2. 2. 1916-les 22. 1. 1928-ogerû -7. 2. 1940-zemlja 16. I. 1952 -kovina -12. 2, 1964-voda -30. I. 1976-les - 16. 2. 1988-ogenj -4. 2. 2000-zemlja Ste ljudie, ki jim ni tezJco menjali službe, partnerjev in prijateljev. Tako nekako po vašem ustaljenem redu se bo z vami dogajalo tudi v letošnjem letu psa. Prva polovica leta vam sicer ne bo najbolj naklonjena. a 7C po poletju se vaša narava uglasi z ritmom v vas in lakrai boste zapluli v mirnejši in uspešnejši čas leta. Vaša vrlina je neizmerna potrpežljivost, saj le laku vedno pridete tja, kamor ste se namenili. Pazljivo pa bo treba leios z denarjem in njegovim vlaganjem. Pozno pomladno obdobje bo iz jugovzhoda k vam prineslo spremembo, ki bo za vas pomenila nov življenjski smisel. ZMAJ - LONG 16. 2. 1904 3. 2. 1916-23. 1. 1928 8. 2. 1940 -27. I, 1952 13. 2. 1964 31. 1, 1976 17. 2. 1988 5. 2. 2000 - -3. 2. J905.les 22. I. 1917-ogeiu -9. 2. 1929-zemlja 26. 1. 1941 -kovina -13. 2. 1953-voda - 1. 2. 1965-les •17. 2. 1977-ogenj -5. 2. 1989 - zemlja 23. 1. 2001 - kovina Moč in eleganca, prefinjenosi in arogantnost. Vse to je, pa čeprav morda zveni protislovuo, združeno v vas. Vzamete, kar želite, in dajeie, kar hočete. V letu psa se boste lol.ih novih velikih izzivov. Večina od njih vam bo spremenila dosedanji tok življenja. Vendar pa se boste pri vzi>enjanju zelo namučili in nemalokrat vam ho ludi spodletelo. Zaradi vaše ljubeznive narave si boste pridobili velik ugled in še več pomočnikov. Tako se hu v pomladnem času dilo, da boste spoznali osebo, ki pa vas nc bo hotela več zapustiti. Vzhodna stran neba vam bo spremenila usodo. / denaijem in vlaganji bodite previdni, si pa privoščile dopust m spremembo v domu. KACA-SHE 4. 2. 1905 - 23. L 1917 10. 2. 1929 27. 1, 1941 14. 2. 1953 2. 2. 1965-18. 2. 1977 6. 2. 1989 - 24. 1.2001 24. I. 1906-les -10.2, 1918-ogeKO -29. 1. 1930-zem|ja • 14. 2. 1942-kovina - 2, 2. 1954-voda 20.1. >966-les -6. 2. 1978-ogcj\j 26. 1. 1990-zemlja - 11. 2. 2002-kovina Zamaknjenost in tišina sla za vas vrlini, a Žal za mnoge zelt) varljivi, saj sle ves čas v resnici u a preži. V letu psa se bo za vas odvijala prava poslovna evfo-rija. Cesar koli se boste lotili in je v povezavi z delom. ustvdijalnostjo in zaslužkom, vam bo uspelo. Iz meseca v mesec boste postajah modřejší, stabilnejši in srečnejši. V ljubezni boste bolj tipali, kot pa si resnično krojih prihodnost. Vse kar bt^sle počeli južno od doma ali pa bo k vam prihajal z juga, vas bo opletnenililo. Leto izkoristite za liste drobne stvari, ki ste se jim v preteklosti odrekali. Upajte si biti listo, kar sle. KONJ - MA 25. I. 1906- 12. 2. 1907-ogeiy IL 2. 1918-3L L 1919-zemlja 30, I. 1930- 16, 2. 1931 - kovina !5.2. 1942-4, 2. I943-Y0d9 3. 2.1954 -23. !. 1955-le.s 2L L 1966-8. 2. Í967 -ogenj 7. 2. 1978- 27. I. I979.zem|ja 27. L 1990- 14. 2. 1991 - kovina 12. 2. 2002-30. !. 2003-voda Ra/,gibanosi, radovednost in nestanovitnost so sestavine vaše narave. V nevarnosti jo skorajda praviloma odnesete brez praske. V poslovnih vodah se sicer dobro znajdete, a v letu psa lahko naletite na veliko negotovost. Ne izgubljajte svojega mogočnega jaza, če vam ne bodo plačali opravljenega delo. V naravi, predvsem na (ravnikih in v gozdovih, se boste /Mo lepo znašli. Narava vam bo vse leto nudila zatočišče in vas polnila z encrgyo. Še zlasti, če se boste podali v dir južno od svojega doma. Narava vam bo vodilo. Oe vam ne bo všeč modra, bo pa rdeča ali rumena, samo da ima vonj, ki vas bn privlačil. Denar vas bo osrečil, zakulisje vašega zdravstvenega stanja pa ne. KOZA-YANG IX 2. 1907- 1. 2. 1908-ogeTÛ L 2. 1919- 19. 2. 1920-zemlja 17. 2. 1931 -5. 2. 1932-kovina 5. 2. 1943 -24, L 1944 -voda 24. L 1955- IL 2. 1956-les 9. 2. 1967-29. L 1968-ogenj 28. L 1979- 15. 2, l980 .zimUa 15. 2. 1991-3. 2. 1992 -kovina 3. 2, 2003- 21. L 2004->oda Krepi vas nenehna pobuda, da morate postoriti toliko različnih stvari. Težave pa nastanejo, ko je treba stvari pripeljali do konca. Vaša moč in pretl-njenost zbledita in največkrat se zgodi, da se v lastni nemoči izgubite. Skozi obdobje pozuega poletja se vam v letu psa obetajo večje spremembe v službi, na področju finančnih vlaganj in sprememb zdravja. Dobni se boste znašli v ljubezenskih vodah, vendar pa bosle čustva še vedno spretno skrivali pred očmi javnosti. Muzali se boste, za vas lahko to pomeni tudi lizanje starih ran. Stvarem, ki bodo v vaše življenje prihajale z juga, se ne boste mogli dolgo upirali- OPICA-HOU 2.2.1908 -20.2.1920 6.2.1932-25.1.1944 12.2.1956 30.1,1968 16.2,1980 4.2.1992-22.1.2004 2LL1909 . -7.2.1921 -25.1.1933--12.2.1945 -30.L1957 -16.2.1969 -4.2.1981-22.1.1993--8.2.2005. zemlja kovina voda -les •ogeiy - zemlja kolina voda les Preikanosl, izumiteljsivo, motivacija, improvizacija. Vsaj t dovoljstvom ozirali v preteklost in želi sadove. M-nančno boste zlezli iz velikih težav in s tem iz velikih skrbi, vendar pa to še ne pomeni konca listih težav, ki vas najbolj tarejo. Hiteli boste, poskakovali in se vihteli. Tu in tam boste pristali na trdnih tleh. Pa se boste zopet pobrali in odskakljali novim dogodkom naprtili. Denar, ljubezen, delo in zabava. vse to se bo v letu psa prepletalo med sabo. Nič ne bo ločeno od drugega in nič pomembnejšega od pomembnega. Na zahodu pa bo ielos vaš raj na zemlji, PETELIN-JI 22. I. 1909 -9. 2. 1910 -zemlja 8. 2. 1921 - 27. I. 1922-kovitia 26.1.1933- 13. 2.1934-voda 13. 2. 1945 - 1. 2, 1946-les 31. I. 1957 - 17, 2. l958 -ogery 17. 2. 1969-5. 2. 1970 -zemlja 5. 1. 1981 -24. I. 1982 kovina 23. 1. 1993-9. 2. 1994-voda Neustrašen junak se skriva v vas. Pokončna drž.a vam bo pogosto pomagala pri reševanju še tako težavnih zadev. Računajte, da boste v letu psa izpiv stavljeni večjim težavam, preizkušnjam In tudi lastni negotovosti. Ptičisthe si kokošnjak, v njem boste uspešnejši, ustvarja Inejši in bolj zdravi. In če ne gre drugače, se prepn)sUi preselile v drugega. V delu bosle našli večji smisel, če si ga boste t>rganizirali po svoji podobi. Denar uporabite koi menjalno sredstvo. Vse, kar bo k vam prihajalo z zahoda, se vam splača vzeli za svoje. Tako se boste lažje orientirali, od kod ste in kam greste. PES - GOU 10. 2. 1910-29. L 1911 -kovina 28. L 1922- 15. 2. 1923-voda 14. 2. 1934-3. 2. 1955-les 2. 2. 1946-21, L 1947-ogenj 18. 2. 1958-7. 2. 1959-zemlja 6.2. 1970-26. L 197! - kovina 25. L 1982- 12. 2. l983.\oda 10. 2. 1994-30. L 1995-les Sko/j vaše ožiJje se pretaka lojalnost, zvestoba, pripadnost in tu m tam ludi hudomušna arogantnost.V letu psa se ho vse to zelo intenzivno prepletalo v vašem vsakdanu. Le redki boste leto preživeli neopa-ž.eno. Vaš lajež bo pridobival dober glas. Navkljub vsemu bosie morali previdno ravnali z denarjem h: pazili na medsebojne odnose. Zaposlenim se obeta napredovanje, tistim pa, ki iščejo delo. imajo za to največ možnosti, če ga bodo iskali zahodno od doma. Sreča vas čaka že p Prenijfina liubwea nad. 13.DD Na kraiu /loôina. Dan. 13.66 Tvprodaia H 76 Urgenca. nan, lyi) Pmniicn?IjiibciRn.nad. 16.10 Vila Mama, nad, 1/,06 Pfoiivsuu, nad. IflDO V4iir 16J16 Maii;iiria[iOl.iBd. 19^0 24 iir 70.011 Irenid 71.46 Na krajti Mna. nan. 72,4n Zahodno knio.nai). 73.36 NaiMiu^n^jšu eksplu2i|e$vstd. dokijtii oddaia 00.36 PnialRlji. nan. 01.06 74 ur. ponovitev 07.0(} Mm panorama © 09,11Q Oobnjjoiro.fniofmaiivno m/veiiriliia adriafa 10.00 Vabiiirnko^ilGdu 10.D6 Udpria tROi ponovi lov 11.06 Najspoidnuva 11.1D Pop earn, glas. odda ja, pon, 14.00 VirlpQSir^rii. obvRsiila 17.60 Vabimo k tiglRdu 17.66 Dfí?ďlRMÍFtdov, kvi/ 18.00 MladiupUiro^kâDddaia.3. lVnim?a 16.40 Rfíginnalna nfiviiiî 18.46 Díí^rIi)/skladov, kvi/ 1B.S0 teorii in mi. iní.nddHia 19.70 Najspoidnwa Vi du os uani. obvestila 19.60 Vabimo k ohlodu 19.56 I)b?uI3/skíídov, kvi/ 20.DO Cvropskiparl?meiH,rEiporia^a 17 Bnislja 20.40 Ri^innalne iiiivif;^ 70.46 Dfl/tíla/akiídov, kvi/ 10.60 Najspoidtifiva 20.66 VabímokorilBdu 21.00 Dehla^aMov, meseCnikvi? 21.30 Dalo halo. zabavno glastjcna oddaia 27.46 l/oddajBOohroimm. iniomiaiivno rsA^idriliia oiidajid 23.36 Vabmiokasliídu 23.40 Naispoulnpva 73.46 VidoQSirani. obvt^iila j SLOVENUA 1 I 0630 Odinervi i 07,00 Pofoňla ! 07.06 Oobrojuím i 08.00 IWIa : 08.06 Oohrniulín ! 09D0 l^orrjíila ; 09.06 Moipnjaielj. dokům. Nim j 0970 Naliniii ! 09.66 (iRimi^a r^ničnrjsi j 1076 Žvanil i 11J6 Poijlodna...Aiirhaymov I rozpis i; Kranja i 1176 Ha/^f]eni proston atsljoja. I dokům, vldairi i 11.60 Cadrg, dokoni, oddala i 17,16 Osmi dan I 13.00 PoraĎls.^porLvriifiiy i 13.16 Ub/nnaduha i 13.46 Duhovni iiinp i 14.00 Kaj ÍBdubíD razlito!, i dokům, oddaia I 16,00 Poručila, pmmei i 16.06 Miisiovi i 16.40 PalCík David. 13/76 i 16.06 I/pofjQine lorbe ! 16.76 Žtva(ikivrii;škai]!i:B.I/76 i 17.00 Novice.vrerre. špori I 17,36 Sinoví piSřm, 2/3 : 16.76 /rebanic deli^liice I 18.36 MBíK.'!rit!kLjhKc,nsanka : 18.46 Zakaj?, nsanka i 19.00 Onëvmk. vrnme. špori I 70.00 KotmtobpudelilviNobFilove i nagradBTa mir. pnsnciBki? Oda i 20.66 lufřsuka : 2170 PoylBdna..sdDkum.odda]a : 77.D0 l.ldiiiuvi.lpori, vrRine I 72.60 PolnníiHkiiů I 00.06 Sinoví fiiišřsvf- 7/3 i 00.66 Dnavnik, VTsmfi.Spori I 01.^ Konœri ob podol I lvi NobBiove : nagrade imr. posneisk i 02.46 InÍQkanaí i SL0VENtJA2 i 0630 IníQkaiial I 09Í)0 Zabsvnnniokanal j 09.46 Prriddiii mřín;;, nmii^ki íi[ni i 11.36 Jssnoinglasno I 1276 Brans Rm(?li/7â odra j HJO SPvbwijonM.spim(M).pmn. j 16.66 Zdail, oddair? /a ra/gibatio I )ivl|Bnjo i 16.76 Sinu<^arskiskt>kinovoleine I iimejs. prano$ j 18.16 Moslovi j 19.00 Cf!tvait[Hs.4/3 I 70.00 N«/nsna/grjriovina Riira. 2/7 i 70.60 SiovLMiski rii;^ga/in I 71.16 Si^nnoviobraiil vnipii; Ciper I 71.40 Mladi Adam, dng.frani:.iilm j 73.70 NdioiJPrfuaa, nHtn.ani}.film i 00.60 l)novmk;<(oioi&kti tv i 01J6 lii[okanal 07.06 74 ur, ponovi ifiv 06.06 Mainnna poL narL 08.66 Prou v Kini. nad. 09.60 Ivproilaia 1070 Vild M^rij^, nad. 11J6 Prefojpnaliobe/en.fiad. 12.10 Iř&nfa 13.65 Ivproflaia 1176 Urgsnu 16.16 PrHfjjana IjubB/en. nad, 16.11] VilH Msrija, nad. 17.06 l^u VBini. nad. 18 00 74 ur vramii 18.06 Maitmnapoi, nad. 19.00 74 ur 70.00 PlanBi opin. aina Irlio 77.10 ItókimoípQsiavB, nan. 73.06 A. 1. Uiimintf irit»li(tvni:a, am. 01.40 24 uí. ponovi wv 02.10 NoCrta panorama © 09J]0 Dobro iiiiro.inloniiaiivno ri^^VBdnln? oildaia 10.00 Vabimokngledii 10.06 Halohal'wabavno i|lashi?ria oddtija 11.70 Naj spoi dnsva 11.26 Deiela/akladrrv, msseôni kvi/ 14.00 Videosuani. obvKSila l/,6il Valiininkogbiu 17.66 pH^Bla/akiaduv, kvi/ 18.00 Mišni9!.oi;o$kanddaja.3.TV mrs^a 18.40 Regionalna riovii;3 18.46 Dpiela zakladov. kvi7 18.60 Naj spor dni3va 18.66 VideosURni, obvesula 19.60 Vabimo k 0(]ledii 19.66 OR^da zakladov, kvi/ 20.00 V hannmilji/ naravo, kniRiij^a oddaji 2030 Regionalne novice 2036 Znanio;niorBfrio:Kon3mpn!ii nBVBrnosi. ilok. oiidaia 2100 Ra/gluikivanis. liokumnni^rna oddaja, 3.TVmrs^a 7130 Jesifn življenja, oddaja/a irelje ^ivljonisko obdobjB 77.10 ns^ëla/dklailtrv,kviz 22.16 l;oddajBDobíO|iJtro, lolortf^suvno ra/vednN 0dd3|B 23.10 Vabimo k ogledu 73.16 Naj spol dnp.vi^ 7370 Vidfiosuani, obvcsiila SLOVENUA 1 06.30 iJdrimvi 07.0n Zgo(â)(M/pra/n[i^nB§knl[kB OMO Srai^anis, Mariina m puC^e sua^ilo D?.6i1 Ml iiio po/naš: la/sem riira; 07.56 Mi^lp.siveœliœ.kvi/ 08.40 Naivna mora 08.66 OiRarskioioki.6/76 0976 Pingvin Pfngo.ns. film 10.45 PolnoCiuklub 17.00 Tednik 13.00 PnraCii?. ^ori, vrsiiiB 13.20 Pfviindmgi 13.46 SJov!2nski uionki 14J6 Hii(§ajmo. 6/B 16.06 RiiíiSBrJix^ííPoqarM 16.30 GosprAl Huloi na po(!iUii[;ali. i^b ti(m 1/Í1D Pnroíil.TSpníi, vreme 17.16 D/are 1/75 Snima, IV Manbor 16.40 Prihaja Nodi. nsanka 19i)0 Dnevnik.vremB.^pori 19.76 Uinp 70.00 Hoiiílpolrlruya;vs/dií.u l.Bp 20,40 [In bar 27.00 Poroiils, §porLvrcmii 72.30 i/brariBL-. 10/17 7376 Prawjdtíkle. franc, film 00.56 Dnevnik. vreiMB. Spori 0136 Hni?ar 02.4b ininkanal SLOVENUA 2 06.30 Infokanal 0830 Skozi ^s 0B.40 Sli3nnr)Viobr;^7ifvrnprortna oddaja ?)Í6 OmíinskB zgodbe 77.50 Pomčila, šport, vrisne 73.16 /asbtbnu ^vljenji) iimi>tiiiiio. 3/17 IIOJIG Dnevnik. vri^me.Špori 00.46 Infokanal SLOVENUA 2 0630 Iníiikanijl 07.60 Skozi Cas naiin Hnbar tl9.in f\/1anbQr:SPvafp.sniuC.,Sl l.voTnia 1Q76 SPvalp.smuC..SL(MU.VQ^ 17.1fl SPvalp.smiitSLň?,vo^ 13.76 SPvalp.smuC..SL(M|.2.vo?. 14.16 SPvbiailnno. riiiiofitnisiart ÍM). pusniiiKk 16J5 SPvbiailnnu, mno^iCmsiart posneifik 1600 ŠkotovskoposveteiijH ljubljanskega jirjmumnega škofa dr. loneiaJsmnika. pmnos i/ ljiibljansk{i s(olnit;c 1Q311 I ina prvakinj v rrikometu, Vibor Mfm Msiri.-aior. posnetek 20,00 ÙB^ofBsvBia, 12/13 70.fi0 Pokvarjena dekfew. 17/16 7136 UmBinosigla?>beinplBsa 23.20 Spori, posneli* 01.00 Onevnkzampisi^c IV ni30 liiinkani^l 0/3D Ivprodsja 08X10 ns.spiija 08.10 7arln|i pnmenn&p(3kiorja fiailgnia. ris. film 0930 Vnilovnikova ve^ma. Oi?. serijB 10,00 Paljiinakjnj,n$.senja 111.76 An Aiiack. izobr. serija 1D.50 ČarDbna anglei^ina. izci). ser. 11.00 Dogodivščine J a i;kiB| a Ghana. ns.senja 11.25 Power Hangers, mlad. m 11.5(1 šolska košarkarska lisa 17.60 MBs;fii;i!/av«dno. nan. 13.45 NudeMielepu. nan. 14.40 Vsi njimt paisenli. nmer. Iiltn 1670 Podstrešna solw,aniur. film 10J5 24;ji 1070 Italij3ns):2dobíoiř. kuharska sBrija 19J10 24 ur 70110 Njmuiasiati. amrtr.film 71.66 Sperma scBna 22.40 fouska ht^. amer. Iilrii 00,60 74 ur. piimjvilfiv 01.50 Nn^nn panorama roNCMTEVODD/U ÏÏDENSKEGASPORQA 09.00 Mi^iiia§.otroškaoddaja,pon. 09.40 1424.VIVma^ji,rej.ini.proy. 10.06 Kultura, informf^livrrd riddaja 10.10 Šporlni toisk. športna inf. odri. 1Í1.30 Športni gosLpngnvor 11.05 fvropskipadari^rnt, reporia^a I? Bruslja 11,40 Steifska ÍVAJ VlM. ponosa tBV pfaziifCtie oddajcz narod no/abavno glasbo 13.46 VidBosiram, olivesiila 1160 Vabimo k ogledu 1/.Ô6 Debela zakladov, kvi? lfl.OD 1426.VrVmagazin 1Q75 Kuluira. mlorm^livna oddaja 1B.30 OeMa zakladov, kviz 1836 Popi:nrn,f|i3sbfinaodrldja 1975 Vabimo k otjU 1930 Novoleim ^deomsh. ponrwilflv 1. dťía zabavnu glasbPiie oddaj B 2030 Ue^ela zakladov 7(135 STAiUSOUO:FamniRinihn last cíiniury, koncort 2236 VidBosirani, obvBSlila PONEDEUEK, 9. januarja SLOVENIJA i 0B.76 Lilnp 06.40 Zrcalo ledna 07.00 Purućila 07.06 Oobrojiiiro OB.OO Poroi^ila 0B.D5 Dobro juiro D9.0n l^oroi^ila D9.Û6 I/popotna lorbu 09.76 rM/tvali:MHtjldapobegne,nHn. 03.60 /n/al5kivriizškatlice. 1/76 10,20 1 istKg a lëptiga popoldneva )3.00 PoroCila.šporLvrBme I3J6 iRiega lepega popolrfneva 1476 lunstika 16.(10 Poročila 16.06 DobBr dan. Koroški 16.40 Kriok m m^dicirta, 1/6 16.06 RarfDv«dni fai^ek 1B.30 Marunampii^jesiia^ilo 16.40 Disergora: v!>ak nb svo|Biik i^asu 17.0(1 Novice, šport. weniR 1/36 Pogled na .,.Robbovvodiijak. I Irikum. oddaja I oioyraliia na slovunskuii. 1// 1636 1okomouvi^Bkloma?in piiiaiBlji. nsanka 18.40 PirigII, nsanka 19.00 Dniivnik. vremo. šport 70.00 Izzivi 20.30 Pisave 21.00 Doktor Martin. 1/3 2?J)0 Odmevi, ^ort. vrem» 27.60 Drcvo;elja.3/3 00.75 Pogled na-.Robbov vodnjak. dokum. nddaja 0036 Ioioj}t^li|ar\aslfjvenskRm. 1// 01.15 Dnevnik, vreme, šport 07.16 Iniiiiansl SLOVENIJA 2 0(5.30 InliAanal 09.00 Zabavminíokanaí 11.30 Dtmškt infokanal 14J6 S .^poriiiaoddaj? 14.35 Slovenski uiriiii 16.06 Umetnost ginsbs m plissa 16.40 Osielusvpia, 17/13 17.40 DcrifšúnaFvrnpRiPyron.?/? 18.66 N3šíJSknvno)ivljeiij8.11/22 20.0 Praksa, 8/77 21.00 Studio city 27.00 AnlniijH,glas.udd3ja 22.76 Norrn na lini|i. 10/20 72.60 (IranonrmiiBjiZiatMira 00.16 Dnevnik/aiimjskB iv 00.46 InfrAaiwI 07.06 24 ur, ponovitev OB.06 Mo^no zdravilo, nan, 08.66 Mi^if^nna poL natl. 09.60 Proti veiru. nad. 10.40 Tv prodaja 11.10 Vila i^arija. nad. 12.06 PrBfO|Bna Ijubřizen, nad. 13.00 Športna 13.56 ivfffodaja 1476 Urg8ni:a. nan. 16.15 Prerofnna ljubezen, narl. 16J0 Viia rvanja, nad. 17.05 Proti va m I. nad. 18,00 24 ur vfBms 1B.06 Matfinna pol nad. 13.G0 74 ur 20.00 Dazo^araiii^ gospodinje, nan. 20.66 Knvm Hill, nan. 21.60 Sknvnosini otok, nan. 22.46 Niiwyorškapoliaja. uan. 23.40 Vroí«mvsto.rtan. 0036 PrijHisIjj. nail. 01.05 24 ur 07.06 Noùia panorama © 09.00 Dobrojuiro. infomiaûvno ra/vndnlna oddaji^ 10.00 Vabimo k ogisdu 10.06 Novota ViilRomeh, pon. 2. deia. zabavno glasht^nK odilaj^ 11.06 Nai spot rinevs 14.00 Videos tram. nbvsU la 17.50 Vabimo k oglfidu 17.55 De^sla zakladr;^. kviz 18.00 VidDonuvicR/aglubein naglušna, iniormauvna oddaja 16.40 Degionalne novice 16.46 DM zakladov 18.60 h/1ladi upi. nuoška oddaja 19.30 Videostram, obvesuld 13.60 Vabimo k oglodu 19.66 Debela zakladov, kviz 2(1.00 Poslanska pisarna, koniakina nddaia. Gosi Dog dan Oiirovič. poslanec SNS 71.00 DegionalnB novice 21.06 rtojslvn prasiolnicB: Genesis. dokumentarna oddaja 2136 IWglřdovanja. informativna orliisja. poiirrviisv 27.00 I/odiJaio Dobro |imo. inlismativno razvednlita oddaja 22.60 Vabimo k ugledu 22.66 Nai spot rinpva 23.00 Vidoostram. Qbv8.su la SLOVENIJA 1 O/.OI) Prvo^la 0AU6 Dobrojuiro Il8.0fl Porodila (18.06 Dobro ju(m 09.00 Poroi^ila 09.06 r^artinaiopti^esusšilo: m>tanc 09.10 Gi$(?rgofa;vsakQbsvt)|em Cdsu. 2.0{ldaja 0^26 Risanka 093B Oliimpiadašporla 10.06 ZgndliB I/Školjke 10.40 SoJilja. tv Manbnr 11.66 Kon^ricú)podGlicviNobGlove nagrada za mu 13.00 PofoCila. špnrj. vtťme 13.16 Ho bar 14.70 Hotel pcddriiga zv&2dir^. 1. ep. 16.00 PofoCila, promut 15Í16 l^rjsiuvi 15.4D Svei Puira Zajca m pniateljev. 7/6 16.06 Dan sim, igram film 16,30 Knjigff mone bn^a 17.00 Novice. Sport, vremo 1/30 Skoi;{arisk3 jame. 7. del 18.00 r^odrn 1836 Simonvde/elirisbsMo. nsanka 18.40 Carli m Mimo. risanka 19Í10 Dnevnik, vreme. Šport 70.00 Podiaromsiom 71.00 Mednarodna (ů/orj a 27.00 Odmrrzj, špori, vreme 22.60 Voira detfikuvi. 7/4 73.40 Skocjanskejame.2.del 0(1.16 Mndrn 00.46 Dnevnik, vremaifiort 01.46 Inlokarial SLOVENIJA 2 06.30 Inlokaonl 09.00 Zabavni infnkanal 1130 Otroški infokanal 1730 Zabidvm infokanal 16.76 Antmiia. ijlas. nildaia 16.60 Sujdio(^ty 17.60 SluvBfiski magazm 18.70 Mnsiovi 19.00 lypo. l.del 2m frasinr. 18/74 70,20 /lahtnimfcíšřan. 10/74 27.30 NelHiškoiíeklB.nGmškililm 73.66 Dnevnik zamejske tv 0070 Inioksnal 07.06 74 ur. ponovitev 08.06 Moéno zdravilo, nad. 118.55 MaiBrma pot. nad. 09.50 Prou vetru. nad. 10.40 Tvprorfaja 11.10 Vila Maoja. nad, 12.06 Premična fjubBrtn. nad. 13,00 Providencť. nan. 13.66 Iv prodaja 1476 Drgsnca.nan. 15.16 Preroicrtafiiibi^^n.nad. 16.10 Vila Maoja. nad. 1/.Q6 Prati vfitm. nad, 18.00 74iir-viemB 18.06 Mntpnna put. nad. 19.00 74 ur 70.00 Prevenm 71.1)0 Popolno lelo, amer, film 7235 NiîV^TwSkapokija.nsn. 23.30 VrnřB mesto, naa 00,26 Prtjaislji nan. 00.56 74 ur.poiviviiev 01.66 Nočna panorama © Dobrojutro.ini. razv.odd. 10.00 Vabmio k ogledu 10.06 Poslanska pisama, pooovorv sliidiu. GosLBogdan âarnvir^, poslanec SNS 11.06 Naj$poit)n»va 14.00 Vidposirani obvi'stjia 1/.60 Vabmiukoglťdu 17.66 Dpíela zakladov, kvi/ 18,00 IVinširukujaiMaiomatika, koniakloa svetovalna oddata. 3. IVmrtía 18.40 IM«1a/akladov 18.45 Najspoidneva 18.60 Roistvfi prestolnicB: Genesis, dokuomntarna oddaja 19.20 Dbvostila. vidtiostran 19.50 Vabimokoghdu 19.56 Dp?iil8/akladov,kvi/ 70.00 1426. VIV maga/iiueyioiialni informativni program 20.2 6 Kultura. i n lo n (lativna oddafa 2030 Sporini torek, .^prvina iniormauvna ortdaja 70.60 Spojuii gost. konitea oddaja 71.26 Dežela/?iklartrw,kviz 21.30 Asova g iban i i;a, i nfci oiřativna oddaja. 3, IVmre^a 72.00 Tusriiodoma.iniorniauviia oddaja. 3. IV m rola 22.30 IzoddajeMroiumx m form H UVI irj ra/v^dnluH oddaja 23.20 Vabimo k ogfiidu 7375 Najspoidnova 2330 Vida OS [ram, obvestila SREDA, 11. januarja SLOVENIJA 1 06.3Q Odnmvi 07.00 Poítjíila 07.06 Dobro juirn 08,00 Poroiila 00.06 Dobro juvo 09.00 Poroi^la 09.05 Dan slave, igram film 09.30 Csdnk. 48/62 09.46 PepivsBVBioigralstvii 10.00 Kri|igamr*rie bn^ta 10.76 Sinovi puStave. 7/3 11.70 Pepy Carvaltia. 1/4 13.00 IWila, šporurefiie 13.15 Nekajminutzadomačoijlasbo 13.36 I |ud|P m/omlja 1430 Prvaki divjine, 10/13 15.00 Portji^ila, promet 15.05 Moslovi 15,40 iraĆprtoM4/73 16.05 klobukom 17.00 Novice. SjiorL vmme 17.36 /vami 1030 ZrfibanjiîAsiramioia 18.40 PikijBve glasbBne (logiKlivâi^jife. risankH 19.00 Oneviflk, vreme, šport 70.00 RiSm red. amer, lilm 77.05 Udmevi. kultura, špoij. vreme 73.00 Svciomsvtil 00.16 Z vami 01.06 Dnevnik, vreme, šport 02.06 Ininkanal SLOVENIJA 2 0630 Ininkanal 09.00 Zabavni infokanal 11.30 Dlntški infr^anal 12.30 Zabavni ininkanal 15.06 Nt^slia, knncm 16.10 Frasier. 18/24 16.35 Dobardan,Koroška 17.10 SP v l)iai!onu. štafeta (i j. pron. 1830 Moslovi 19.00 NrwfYork london.6/7 20.00 Košarka nba; Ilousion Chadolie. posnBU^k 7130 Fnignia Sit^phen luroif. liokimi. ofldaja 2770 Slovanska |3?/Si:ena 23.16 I ilja za vedno. Šved. film 01.00 Dnavmk/amejsk£ tv 01.?n Iniokanal 07.06 74 ur. ponovitev 08.05 Moi^no zdravi (o, nan. 08.66 Maten na po L nad. 09.50 Prnuvflinmad. 10.40 Ivprortaja 11.10 Vila Míífija. nad. 12.06 Prerojena Ijubt^ziin. nad. 13.00 Preverjeno 13.66 Ivprndoja 11.75 Urgsnra. nan. 15J6 Prenjonaíjubft?Bn.nad. 16.10 Vila Manja, nad. 17,06 Prauvetfunad 19.00 24 i3r.vr;M!iL' 18.06 Maienna jjoi nad. 19.00 74 ur 20.00 Vtiz.ki^paja.amer.(lim 71.46 Na krajU zfoâna. nan. 27.40 Nuwyoî^kapuliCi|a,uan. 73.35 VničB mesto, nan. 0030 Pnjatelii, itan. 01.00 24 ur. pnnnvituva 07.00 Noi^na panorama © 09.00 Dobmjutrt.ini. razvednlna oddaji^ 10.00 Vabimo k riQledu 10.05 Spnnni torek, irdoniiativna oddaja, ponovmiv 10.76 Sporim gr£L pogovor 11.00 Najspoldnsva 14.00 Vid^rjs u a r^. obvestila 17.60 Vabimo k oijledu 17.66 DP7fl la zakladov, kviz 18.00 Cas zd nas. mladinska oridaja, 3.TVmr8^a 10.40 Regionalne novice 18.46 VideanoviuezagliitfBin naglušne, inlonirairvna oddaja, ponovi U2V 19.06 Dejala zakladov, kviz 19.10 Vidersuani. obvestila 19.50 Vabimn k riQiedo 19.66 De/ela zakladov, kvř2 70,00 Pop (Xirn. glasbena kniiiakina oddaja 20.50 Rpg^onalne nuvicB 70.55 D8?nla;akladw,kviz 71.00 Udpriij ipoia, kontaktna oddaja. 3. IV mrB^ 22.00 Iznrli^jpDobrojuiro. infurmauvno ra/vudnina oddaja 72.50 Vdbiniukni;ledu 22.55 Naj spol dnpva 23.00 Vidiiostrani. obvestila ZANIMIVO ^.FToroskoo Oven od 21. 3 de 20. 4 Vale življenje se bc lakoi po novem leiu ^svitelo v dtugaStio smer, kot ^is pričakovali. Upolnila se vam ho ena od novDletnih želja, ki bifa ^ tudi najbolj itkrena. Kar veijeti ne boste mogli, a sedaj ;e vse vvsiiN V rokah. Pazite, da dobljenega 7aupanja vam drage osebe ne cguûile za radi nepremišljenih besed. V ljubezni bo ^ naprej vladalo manjie za-liSje, 2a kar pa ne bosie veliko larvi. Pattrier rabi već ćasa za premislek in odločitev, kot ste si mislili. Pustile času čas. Bik ed 21.4 doli. 5 Iskali bosie smisel življenja, ćepravvam je »nekaj ćasa jasno, kaj lo y je. Nić m bolj pomembno kot zdravje in dobio poćulje. sej je. če irrule tega. vse ostalo veliko lalje. Počeši vam bo §lo na bolje in kmafu bosie lahko 2 zadovoljstvom uresničevali ludt druge življenjsko pomembne stvari. Predvsem družina si želi, da bi se vam na usta povrnil nekdanji nasmeh in dobra volja. Da se vamře vrača, bodo lahko zai^uiifi k ob koncu ledina, kajne? Nagfadite se z daribm. ki si ga že dolgo želite. Dvo] prav pomenita. Sta kol dva poia, ki se neizmerno privlačita in težko živita drug brez dtugega. Pa čeprav ki^aj tirdi poči. Prvi dnevi leta 2006 bodo prirtesli le eno dotvo, zelo razveseljivo novico. Preden jo delite z drugi mi. raje §e malo počakajte. Pri lakih rečeh previdnost ni odveć. Škorpijon od 24. 10 do 22. f 1 Prav nič več ne boste zaskrbljeni, kar se vaše prihodnosti tiče. Tudi zalo. ker ste v teh dneh spoznali, kako dobro ste naredili pred časom, ko niste sprejeli neke na videz zelo mamljive ponudbe. Prav v teh dneh boste izvedeli, da bi se vamdanes slabo pisafo. če bi jo. Oobro bo, če Se t^prej ostanete zvesti svojim občutkom in svoj;m sposobnostim, ki To je prava pot do vale sreče. Družina pa je tako ali tako i>d lo že nastoji ob strani. Bolj. kot si mislite in priznate. jih odlično poznate vajena m vam zelo Strelec od 23. 11 do 22. 12 ^^^^^ Zdravje bo listo, ki vam ne bo pustito. da bi v polni meri uživali v do-brih novicah. Te bodo kar deževale in resnično boste lahko ponosni ^^ nase m na svoje delo. Za začetek novega leta si res niste mogli želeti iepsega in boljšega. Vsekakor se pazile, saj si lahko. Če ne boste pre-vidni, zdravje se poslabsate, Se pač zgodi, da je tu m tam treba leči v posteljo in izklopili vse ostale obveznosti. Prijatelji bodo razumeli, poštovní partnerji tudi. partner pa vam bo stregel. kolikor bo le lahko. Čas je. da se make razvajale. Kosoro9 od 23. 11 do 22. 12 ^^^^^^ Se ie spomnile, kaj ste si obljubili lansko leto ob istem času? Veliko od Želenega ste izpolnili, vs^a pa ne. Pravzaprav najbolj goreča želja U TT vedno ostaja nei2polnier>a in čas je. da začnete intenzivno delati na tem. da se vam uresniči. Vse kaže. da sle na dobri poti. pa tudi zvezde vam bodo stale ob sirani. Predvsem pa se bo močno izboljšal odnos med vami in valim partrierjem. saj bosta oba spoznala, kje sta v preteklosti delala največje napake, da je lu in tam počilo. Ni kaj, oba sta (rnusta, včasih pa se je dobro spustiti iz oblakov na zemljo. Vodnar od 21. 1 do 18. 2 Bežni opazovalci bodo n^enill da ste zeki srečni in zadovoljni, v resnici pa boste precej nemirni celo nervozni. Tudi zato. ker se vse preveč sp ulijte v razmilljanja. ki pa res ne morejo obroditi kaj dobrega. Če boste znali razmišljati bolj pozitivno, vam bo veliko lepSe. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro poču^e. S partnerjem bosta kovala načne za nekaj prihodnjihdni. kaj več pa si ne boste upali. V dobro voljo vas bodo spravljali predvsem otroci, tako lastni kot tuji. Ob niih boste namieč spoznali, kaj je to iskrenost. Ribi od 19.2 do 20.3 Začelo se je novo leto, vi pa ste spet polni zaobljub, ki so si iz leta v leto podobne Doslej ste se uspeli reshile malo razvad, za kateie veste, da vam piav nič ne koristijo. Tokrat boste spet s polnim elanom začeli odi^tranjevati nesnago iz va^ga Življenja. A tokrat imate več motivov in motivacije, zato ste na dobri pati, da vam uspe. Potrudite se, saj boste tako dokazali ne le sebi, ampak ludi partnerju, da znate držati obljubo. Prvi dnevi leta ne bodo najlepši, bo pa že prihodnji leden mnogo, mnogo bolje. Kupite si da-rifo, ki vam ga drugi nisof Kataster emisij v zrak v Šaleški dolini Onesnaženost zraka sc jc v Sli> venijj v /^dttjih dveh dcseiletjih bi-slveiif> /.ui/ala. predvsem /^to. ker ljudje It C kurijo vcC d()n)ai:ega pre-tnnga. zgrajene pa so bile tudi čistilne naprave /.a dimne pline v Termiítíleklrarm Šoštanj ( IT'S), ki je največji termoenergetski objekt v Sloveniji. Namesto premoga sedaj mai^ikjc uporabljajo kurilno olje. ki lahko vsebuje ie 0,2 % žvepla. vedno već se up(»rablja ludi zemeljski plin. /manjšala se je kt^li-Cina nekaterih drugili onesnaževal, dima je manj zalo, ker je nadzor nad izgorevanjem v pečeh boljši, svinca praktično ni već. odkar je prcp(5vedano točili osvinčen bencin, V zadnjem času večje pnv blcine predstavlja ozon, produkt Ibiokemičnih reakcij, ki potekajo med ogIjikfWîdiki kemične m naf-ine industrije ter dušikovimi oksidi izpriimeia in ener^elikc. Podatki o emisijah v zrak v Šaleški dolini so blii predsiavljeni v Katastr ti virov onesnaževanja v občini Velenje iz leta 1991. v Sanacijskem programu /a zrak iz leta 1994 in v poročilil) o i/vajanju lokalne agendě 21 v obiiinah Velenje in Šmartno ob Paki iz let 2000 in 2002. Ker so se z ekološko sanacijo Termoelektrarne Šoštanj emisije v zrak (predvsem S02) mt>čn(í zmanjšale, so na Ericu Velenje. In šli t mu za ekološke raziskave. posodobili kataster emisij in ponovno ugotavljali ali seje struktura emisij v zadnjih triiîajstili letih spremenila in kako. C lie de na lokalno problematiko s tega podrtJčja in priporočil o izdelavi katastrov emisij v zrak so obravnavali emisijske vire po naslednjih kategorijah: termoelektrarne, industrija, ktHlovtiice za ogrevanje in mala kurišča. pn>met iiî ravnanje 2 odpadki- Podatke o emisijah v Šaleški dolini so pridobili iz različnih \irov. Najpomembnejša so bila letna poročila Termoelektrarne Šoštanj in Baza nepremičnih virov onesnaževanja zraka (RliMlS), ki jc nastala na osnovi pi>dalkov iz letnih poročil emisij snovi v zrak v Sloveniji in jo vodi Agencija za c)kolje Republike Slovenije. r.misije snovi v zrak. ki nastajajo zaradi prometa z motornimi vozili, so predstavili na osnovi podatkov Štetja prometa ozirojna PDLP (povprečni lelni dnevni promet), pri emisijah, ki niso znane z direktnim merjenjem na izpustu, pa uporabili metodo anketiranja (dn^bna kuriSča in ki> tlovnice). Termoelektrarna Šoštanj v zadnjih desetih letih močno zmanjšala emisije S02 Sc vedno jc največji vir emisij v zjak v Šaleški dolini in eden največjih v Sloveniji Termoelektrarna Šosianj. Emisijski monitiv ring v (ïkviru tTS (ekt)loški informacijski sistem) obsega trajjie meritve emisijskih koncentracij S()2, NOx. C02 in skupnega prahu na vseh blokih. Občasno se v dimnih plinih meryo tudi kori-ceiuracije S03, IICI in lil'- /. izgradnjo naprav za ra/âveplaiije dimnih plinovz mokrim kalcitiiim postopkom na blokih 4 in 5 in s priključitvijo blokov I úo 3 na čistilno napravo 4, bloka je v Termoelektrarni Šoštanj dosežena več kot 93-odstama stopnja izločanja S()2- L uvajanjem š^e nekaterih drugih ukrepov seje eiiîisija S02 zmanjšala z več kol 123.000 Umi leta m? na dobrih 9.000 ton leta 2004. Emisije duSik; večer pred praznikom Svetih ireh kraljev je irc^i sveli većer in vse se dodaja kakí)r na večer prud božičem, samo poinočnice ni; sStara navada je bila tudi blagoslavlja nje sob po hišah, in kjer je duhovščin« ta blagoslov začela opuščali, ga jc prevzel hišni g<;spodar in med tem domačim obredom na vrata s kredo in s ircmi križi zaznamoval za-četnice Svetih ireb kraljev in lemico novega Ici a; v /Hčelku leta J970 je v mestu Velenje živelti 10826 ljudi; 8. januarja 1943 so v boju z nacisličnim okupaloijem na Osankarici padli vsi borci legendarnega Pohorskega bataljona; med njimi je padci tudi zdravnik in član slaba Pohorskega bataljona dr. Dušan Mravljak Mrož iz Šoštanja, ki je bil po vojni proglašen /a narodnega heroja; 8. januarja 1974 so v Velenju usianovili šporlno drusivf), v katerega so se za kratek čas zdru/ili Hokejski kJub Velenje, Težko at let ski klub Rudar, ?!enski rokomcmi klub Vele- dr. Dušan Mravljak Mrož (Arhiv Muzeja Velanja) nje in Rokometni klub Rudar Velenje; 8. januarja 1977 seje v velenjskem prem najosebnsoli leia 2005. Naj povemo, da je bil lega naslova Se-bastjan Sovič, ki je prišei na 'Dtov trg direktno s smučanja v Avsinji (tja gaje popoldne poklical odgovorni urednik Stane Vovk in mu sporočil veselo novico) iskreno vesel. Čestital mu je tudi župan Mesine občine Velenje Srečko Meh.ki seje prav tako veselil no- ^ -i' vegalela v veliki množici rui Titovem ifgu. Zbranim je zaželel vse lepo v letu 2006. ob lem pa izrazil upanje za pripravljenost na so-dclovanie pri uresničili pomembnih nalog, ki so pred mesino občino Veleaie v pravkar pričelem letu. Polnoč smo obiskovalcem popestrili še z bengalskim ognjem, kije prekril pročelje občini stavbe, nato pa smo 2 Nušo Derenda r^aîi skoraj do druge ure, koje rajanje prekinil električni mrk na odru. Fanlje ansambla Prim ave ra pa se niso dali. v roke so vzeli harmoniko in še naprej prepevali z obiskovalci, ki jih je bilo tudi ob tej uri kljub dežju še vedno veliko. Skupaj smo lorej dočakali se eno novo leto. Organizaioiji seveda upanio. da vas je bila večina zadovoljnih. N mejo Biserka Poznič, Staňte-lova IX. Velenje, Sieika Kaiser Tavčarjeva 15. Velenje, in Slanko Konovšek, Riivne 9. So-!>ianj Ln uredništva Naš cîis: Knjige Gajin kotiček prcjjnejo: Milena Kiie/. Cesta v Bevče 43. 3320 Velenje; Ana Vnačnlk, Ravne. 103 Šoštanj; Antonija Stopa. Mcileče 57. Soâianj; Anja Jamnikar, Spegiova 1, Velenje; Irena M^ršnjak, Šalek 90, Velenje, in Marjan Briiovšek, llrasiovec 26 a. Velenje. Nagrajenka generalnega pokrovitelja Gorenja je Ines Ivanovic. Šalek 88, 3320 Velenje. Prejela bo hladilnik. ■