Na raznih odrih je s svojim glasom dose gel izredno mnogo uspehov in priznanj.  Začel je svojo kariero v Zagrebu, deloval kot operni pevec v Ulmu na Virtemberškem in nazadnje v Lvovu, kjer je dal gledišču slovo in je postal profesor solopetja na tamošnjem konservatoriju. Dasi se mu je izvrstno godilo in je bil tam občespoštovan in priljubljen. ga je vendar le vleklo v službo svoje domovine, »vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane«, kot je pel Simon Jenko. Vrnil se je v domovino, kjer so mu dali za tri službe (1. Glasbcna Matica, 2. Čitalnica, 3. Dramatično društvo) plače 1200 goldinarjev. Vkljub temu, da je imel G e r b i č v Lvovu tnkrat večje dohodke, je službe sprejel iz vzroka, »ker je čutil v sebi neko dolžnost in željo, da kaj stori za razvitek siovenske glasbe v svoji domovini« (Fr. Gerbič, Novi Akordi X. letnik št. 3). Šel je z veseljem na težavno delo: ustanovitev slovenske opere, ki ji je bil več let požrtvovalni kapelnik. Le neznosne razmere so ga prisilile, da je pustil gledišče. Temvečje delovanje je začel kot učitelj in glasbeni pedagog na šoli »G1 a s b e n e M a t i c e«, ki ji je bil do svQJe smrti neutrudljiv ravnatelj. Kot skladatelj ima Fran G e r b i č neoporečne zasluge, dasi ni mogel postati tako popularen kot recimo bratje Ipavci. Poskušal je v vseh strokah skladanja. Naši zbori se za njegove skladbe sicer niso mogli ogreti, čeprav so nekatere v resnici krasne, n. pr. moški zbor »R o ž m a r i n« (bariton solo) »Slovanski brod«. Več sreče je imel z ženskimi dvospevi s spremljevanjem klavirja, trospev »R o ž m a r i n« je pravi biser naše tozadevne literature. Harmoniziral je tudi narodne pesmi in »G 1 a s b e n a M a t i c a« je ob njegovi 701etnici izdala zbirko njegovih v narodnetn tonu zfoženih kratkih moških zborov, ki so se precej priljubili. Tudi na polju cerkvene glasbe je pokojni G e r b i č mnogo deloval in napisal najrazličnejše maše, ofertorije itd. Glavno zaslugo in po mojem mnenju največjo pa ima G e r b i č za ustanovitev prvega slov. glasbenega lista » »G 1 a sb e n a Z o r a«, kot predhodnik »N o v i h A k o r d o v«. V »Glasbeni Zori« je G e rb i č z veliko vztrajnostjo z objavljanjem novih skladb in z izdajanjem književne priloge hotel slovensko glasbeno umetnost povzdigniti. Žal so bile razrnere takrat žalostne in G e rt) i č je moral z izdajanjem prenehati. Ko so pa zagledali beli dan »N o v i A k o r d i«, veselo pozdravljeni od slovenske glasbene inteligence, se je njihovim novim, modernim idejam pridružil tudi Fran Gerbič. Bil je, Novim Akordom požrtvovalen sotrudnik. Priobčeval je svoje novejše skladbe, pisal pa tudi zanimive članke iz svojega žlvljenja. Starček se je pomladil... Danes ustanovitelja slovenske opere, zaslužnega slov. glasbenega pedagoga, vztrajnega skladatelja in mladega sotruddika »Novih Akordov« ni več. Po trudapolnem življenjskern delu, ki je doživelo mnogo premaio zasluženega priznanja, spi eden naših prvih kulturnih pionirjev v slovenski zemlji in č a k a hvaiežnosti svojega naroda ... Z. P.  FRANC GERBIČ. Jeseni leta 1914, ko je na galiških poljanah že smrt žela bogato žetev, je v Ljubljani zatisnil svoje oči nestor slovenskih skladateljev, stvaritelj naše narodne himne DavorinJenko. Ni mu bilo mogoče prirediti pogreba, kakoršnega je zaslužil kot nositelj prapora naše narodne zavednosti in ponosa, hvaležni narod ni mogel dati izraza svojim čustvom, ko se je poslavljal od groba enega svojih največjih sinov. In v pretečenem tednu smo spremljali na ljubljansko polje drugega starešino slovenskih glasbenikov, ravnatelja Frana Gerbiča. Ko smo kolikor mogoče slovesno praznovali mojstrovo sedemdesetletnico, se pač nismo nadejali, da se bo tako hitro poslovil od nas, mož dela in vztrajnosti, saj je bil pri svojih sedemdesetih letih razmeroma cil in ga je smrt dohitela skoro ncpričakovano. Bolan je bil resno le par dni, dočim je prej še vcdno opravlja! svojo službo kot profesor na »Glasbeni Matici«. V mladosti si je bil izbral za svoj poklic učiteljski stan, toda vleklo ga je drugatn. Šel je na praški konservatorij in ga tudi dovršil kot izvrsten pevec-tenorist.